Presežki proračuna v napačnih žepih?
Konec marca so zasedali vsi trije zbori bežigrajske občin-ske skupščine. Predsednik be-žigrajskega izvršnega sveta je na začetku skupnega dela za-sedanja obvestil delegate o te-kočih gospodarskih gibanjih. Ocenil jih je kot zadovoljiva, le zunanjetrgovinska menjava zaostaja za načrtovano V prvih treh mesecih letošnjega leta je bil izvoz bežigrajskega gospodarstva za 30 odstotkov manjši kot predvideva resolu-cija.
V nadaljevanju seje, ko so zbori zasedali ločeno, je pod-predsednik bežigrajskega izvršnega sveta Kosta Bizjak posebej pohvalil tiste organi-zacije združenega dela, ki so januarja letos dosegle večji konvertibilni devizni priliv, kot januarja lani. To so DO Tekstil, tozd Tonosa; Iskra-Delta; In-stalacija, tozd Projekt Biro; Termika; Slovenija ceste Te-hnika, tozd Industrija beton-skih konstrukcij in tozd Pro-jekt; Industrijski biro; IMP-jeve delovne organizacije. Pro-mont, s tozdoma Ogrevanje, vodovod in Klima montaža, IZIP, ter EMOND, tozd Elektro-monlaža; Commerce, tozd Re-promaterial; Elektrotehnina delovna organizacija Junel, tozd Elzas; Iskra tozd Energet ske naprave ter Mladinska knjiga tozd Tiskarna Lanl je bežigrajsko gospodarstvo ustvarilo 8,4 odstotkov vsega konvertibilnega deviznega pri-liva v Sloveniji, v primerjavi z lanskim januarjem pa se je ja-nuarja letos konvertibilni de-vizni priliv naše občine pove-čal za 25,9 odstotkov Ti po-datki ne upoštevajo Petrolove zunanjetrgovinske dejavnosti
Delegati so obravnavali lan-sko kmetijsko proizvodnjo v naši občini in sprejeli predlog dogovora o usklajevanju davč-ne politike v letu 1983 in pred-log odloka o davkih občanov. Na zboru krajevnih skupnosti so bila spet najbolj zanimiva delegatska vprašanja. Precej delegatov je opozorilo. da ostaja še vedno nedorečeno zagotavljanje dodatnega de-narja za potrebe krajevnih skupnosti. Samoupravni spo-
razum, o združevanju in upo-rabi denarja, ki naj bi ga skle-nile med seboj krajevne skup-nosti in organizacijezdružene-ga dela, ni bil sprejet. Glavari-ne ni več. zato je okrnjeno delo krajanov in razvoj krajevne sa-mouprave. Zbor krajevnih skupnosti je priporočil, da bi predsedstvo občinske konfe-rence socialistične zveze po-spešilo prizadevanja, da bi sa-moupravno združevanje de-narja za financiranje nekaterih potreb krajevnih skupnosti tu-di zares steklo. Takšen pred-log je upravičen tudi zato, ker so tudi nekatere druge občine v Sloveniji same uredile finan-ciranje določenih potreb kra-jevnih skupnosti kljub temu, da na nivoju republike takšno združevanje denarja še ni si-stemsko urejeno O problema-tiki naj razpravlja tudi družbe-nopolitični zbor, so predlagali delegati.
Pri obravnavanju in spreje-manju odloka o potrditvi za-ključnega računa o izvršitvi lanskega občinskega proraču-na pa je na največje negodova-nje med delegati naletelo raz-deljevanje proračunskega pre-
sežka. Zakaj niso bili presežki proračuna (presežek prihod-kov je znašal 4.266.898.60 di-narjev) namenjeni pospeševa-nju izvoza, kot predvidevajo tudi širše družbene usmeritve, so spraševali delegati. In kje je odgovornost tistih, ki so načr-tovali delitev proračunske po-gače, saj so morali s presežki pokrivati tudi dodatne razlike-na primer pri ceni roto papirja za Ijubljanski »Dnevnik« in pri skupnem financiranju elek-troinstalacij in strelovoda v so-dnem poslopju. Odlok o potr-ditvi zaključnega računa je bil kljub temu sprejet.
Na seji zbora krajevnih skupnostl so se spomnili tudi srebrnega jubileja krajevne samouprave, saj so bile pred petindvajsetimi leti ustanov-Ijene prve skupnosti stano-valcev za Bežigradom in po vsej Jugoslaviji. Vsi trije zbori so sprejeli tudi sklep o med-sebojnem sodelovanju naše občine z občino Skopje-Kar-poS. Listina o medsebojnem sodelovanju je bila podpisana v Sarajevu na dan osvobodi-tve, 6. aprila.
V. P.