Vinko Bitenc • • - ,, ' . . Ugrabljeni Kraljevič (vravinca) 10. turške dežele? Ste jih že naučili po- ¦ r> u 1 i * u- r- • korščine?« . Lsmeraldovo skalnato bivahsce je >)Oh ohf tQ imam pokoro % nji_ bilo med vsemi drugimi najlepše ma, Mdo me ubogata> malo, Pa de. in najvecje. kle bi §e bilo ampak fant! In razu. Bilo je razdeljeno v kuhinjo, ve- mfiti me nQČeta Med seboj pa se ve. liko spalno sobo in v shrambo, ka- dno pogovarjata v tujem jeziku. mor je spravljal Esmeraldo nagrab- . ,. . i ^ kotlu je prekipelo. Sabina je Je" ,',. v , , . ji krevsala k ognjišču; z dolgo kuhal- Stara, skljucena zenska je sedela . . „ , ,' ' , , , ,. .. . , nico je mesala po kotlu. na nizkem stolu v kuhinji m kr- „ , . , . , . v, . r>- »lakoj bo zajutrk gotov, takoj. pala umazane, zmeckane cunje. bi- . . , J , ¦¦,.-, , . j- • c i j Se mi je kar zdelo, da pridete danes, la je gospodinja Esmeraldova. sefior Esmeraldo.« »Dobro jutro, donna Sabina, evo ))P()jdi tu notH<< je zapovedal, me spet! Pripeljal pa sem vam no- Esmeraldo princUi odprl neka vrata> vega kavalirja, to pot princa. V potiSnil dečka notri in jih zaprl. družbi treh vam ne bo dolgčas. pHnc §e je zna§el y veUkem če_ S temi besedami je poglavar pre- tverokotnem prostoru. Po vlažnih stopil prag svojega doma in potisnil skalnatih stenah so visele najrazlič- princa skozi vrata. nejge stvari, obleke, meči, pištole, Gospodinja Sabina se je dvigni- podobe, preproge, vse v neredu. la, sklenila roke, se čudila, zmajeva- V enem kotu je stala postelja, la z glavo. pregrnjena s težkim brokatom. V »Santa Marija, kako lep je ta go- drugem kotu pa velik kup cunj. spodič!« Svetloba je prihajala samo skozi Princ se je zgrozil pri pogledu malo okno, ki je bilo izdolbeno na na grdo baburo. Pogledal je okrog sprednji steni skale. sebe po temnem prostoru, ki bi naj V kotu sta čepela na cunjah de- bil kuhinja. Z zakajenega stropa je ček in deklica, plašno zroč na vsto- visel kotel, pod njim je bilo iz kam- pivšega princa. na zgrajeno ognjišče, na katerem je Začudeni in molče so se gledali gorel ogenj. nekaj časa. Princu so šinile v glavo Princ Fernando se je spomnil na besede, ki jih je izgovoril Esmeraldo neko pravljico o stari čarovnici, ki v kuhinji »o dveh sužnjih iz turške mu jo je včasih pravila dobra do- dežele«. jilja Clasida. Kaj pa, če sta to onadva, ki jih »Prav taka mora biti ona čarov- je Esmeraldo ugrabil njegovemu nica, kakor ta babura,« je pomislil očetu? Brez dvoma — ta dva mora- princ. ta biti! »Kako pa se počutita ona dva, Princ ni vedel, ali bi se smejal gospodič in gospodična iz daljne ali jokal od veselja. Z razprostrtima 9 rokama je hitel k neznancema, ob- Francka pa je razumela samo. nekaj jel in poljubil vsakega posebej. besed. »Zdaj pa ne bom več sam, ker Mnogo sta že prejokala, žalova- sem vaju našel. Ah, kako sem vesel! !a po svojih roditeljih, ki so jim Poslušajta: jaz sem princ iz Toleda, Turki zažgali dom, a kaj je poma- sin mavriškega kneza dona Pedra. galo? Morala sta se vdati v žalostno Kaj ne, turški sultan, prijatelj moje- usodo. Tonček je tolažil mlajšo se- ga očeta, vaju je podaril mojemu strico, kolikor je vedel in znal. Prav očetu. Toda hudobni Esmeraldo je za prav sta bila še srečna, da sta napadel ladjo in vaju ugrabil. Zdaj smela ostati skupaj in jih Turki ni- pa vaju najdem tu! Ah, kakšna to- so ločili, kakor mnoge druge sotr- lažba zame!« pine. In spet je princ objemal prepla- In tako je pripeljala usoda tri šenega dečka in deklico, ki sta mi- nedolžna srca skupaj: sina mogoč- slila, da se je neznanemu gospodi- nega mavriškega kneza in dva ubo- ču zmešalo. ga slovenska otroka. Dečku je bilo okrog štirinajst »Ampak čudni imeni imata,« je let. Bil je okroglega, toda bledega povzel besedo princ. »Odkod pa sta obraza, modrih oči in kostanjevih doma?« las. Deklica pa je bila dve leti mlaj- »Oh, najina domovina je daleč, ša od dečka, bledih, otožnih lic, mo- daleč! Midva sva iz tiste dežele, drih oči in svetloplavih las. kjer prebivajo Slovenci.« Oblečena sta bila v nekakšne pi- »Slo-ven-ci? Tega imena pa še sane tunike (halje), ki so bile prepa- nisem nikoli slišal. Zelo daleč mora sane z usnjenimi pasovi. to biti, ker tam ne govorijo našega »Kako vama je ime?« je vprašal jezika. Ampak vseeno — mi ostane- princ in stiskal dečku roko. mo prijatelji, kajne?« »Jaz sem Tonček, moji sestrici S toplim čuvstvom je nadaljeval pa je ime Francka.« princ: Bila sta Slovenca, V tistih časih »Kadar se vrnem k očetu, vaju so Turki plenili po slovenskih deže- vzamem seboj. V naši palači se bo- lah. Mnogo otrok so odpeljali v suž- sta počutila kakor doma. Moj oče nost, med njimi tudi Mrakovega me zelo ljubi; jaz sem njegov edini Tončka in Francko iz Preske na Go- sin. In vse bi dal zame. Lahko si mi- renjskem. Po čudnem naključju je slita, kako bo vesel, kadar se spet sultan izbral ravno ta dva, da jih povrnem k njemu.« pokloni mavriškemu knezu, čigar la- »Kako se imenuje tisto mesto, djo so oplenili morski roparji. kjer vlada tvoj oče?« je vprašal In tako sta mlada dva sloven- Tonček. ska otroka prišla v roke poglavarju »Toledo se imenuje prestolnica morskih roparjev. Tonček je bil sil- mojega očeta. Ampak v tistem času, no nadarjen deček. En mesec vož- ko so me ugrabili morski roparji, nje po morju med španskimi mor- nismo bili v Toledu, ampak v Va- narji in že je za silo razumel, celo lenciji. To je mesto ob morju, kjer govoril španščino. Njegova sestnca ima moj oče letno palačo in svoje 1O ladje v luki. Bog ve, če se je med smela s teboj. Slišal sem zadnjič po- tem časom, kar mene ni, moj oče glavarja, ko je pravil oni stari žen- že vrnil v Toledo?!« ski, svoji gospodinji, da naju bo Tonček in Francka sta vsa za- prodal nekemu trgovcu s sužnji.« divljena poslušala pripovedovanje Princ se je razvnel. prijaznega princa; Tonček seveda »Tega ne sme storiti. Jaz ga bom ni razumel vsega, Francka pa skoro pregovoril. Če mu je toliko za de-nič; zato je venomer spraševala bratca, ki ji je raztolmačil, kakor je t/ f ^j^ jM^M^^^^^^^^Š^ »Pa je lepo v tistem mestu na l^m^^^^MM^^M^^r-^^^^^ »Krasna je maja domovina, go- ^^^^S^w|lljiM«l^^^^ tovo ni krasnejše na svetu! V To- i^^^^^^^^PP^«K .^"^^p ledu, mojem rojstnem mestu, pa si- ^P^^^^^^'W%|^^^' -i^^^M je večna pomlad. Na velikanskem K;% ,^^^^^S=^^-|0*SrT''^^1111 vrtu mojega očeta rasto najbogatej- pr^'V-^ii-¦¦'«BB^^^^^^vM|^i ša pomarančna drevesa, najlepše L f^ra^ "sH^&l^^a ?1^'^^5llH cvetlice cveto ob belo posutih po- L^iK^^^|j^^g|'i^ ^l^ii^M^ tih. Od ranega jutra do poznega ve- |Fh!!*§J&'¦¦- x§^^Bf^,4f^^^|f| čera prepevajo ptički po drevesih, /Si^V*^^^^]!'. v'^iSI v jezeru koncem vrta pa veselo pla- pMiSh^sS&^S?^^ ¦ • Jl vajo zlate in srebrne ribice; ah, vse I^^^^^|ffc3^^%5 y. ^Wsw ' je tako nebeško lepo! Kolikokrat ^^^^%S^^S^^5^\ W'\ sem se sprehajal po vrtu z opico Di- ^^»r-^^^^.—^-^^? l\ h \ ki; a zdaj je ni več; neusmiljeni //$* I w ]i lopovi so jo ulovili in prodali.« , . /^ll^ill I I Solze so zablestele princu v očeh, ¦ ' ¦ • ' ^vMuim, 1\ | ko se je spomnil svoje ljubljenke. ^^wfar »Pa nič zato! Zdaj sem srečen, da sem našel vaju; kako bo lepo, ko nar, ga pa lahko dobi od mojega se bomo sprehajali po vrtu mojega očeta. Tudi mene bo moral moj oče očeta!« bogato odkupiti.« Princa je posilil kašelj. Svetlo so Odprla so se vrata in stara Sa- mu zagorele črne oči v bledem ob- bina je prinesla v dveh lončenih po- ličju. sodah zajutrk. »Da bi le ne zbolel, preden pri- »To je zate, žlahtni gospodič, sem dem domov.« ti pripravila boljše, kakor onima Prvikrat je začutil princ skele- dvema.« čo bolečino v prsih. Tončku se je In je postavila skledo pred princa. zasmilil; pobožal ga je po licih; »Tu.pa imata vidva; pa da mi Francka pa mu je ljubeče gladila vse pojesta, če ne, bo spet žvižgal roko. korobač!« »Pa te bo pustil Esmeraldo, da Jezno je postavila skledo pred se vrneš domov? Midva ne bova Tončka in Francko, odšla s cincajo- 11 čimi koraki in zaloputnila vrata za dno se jim je zdelo, da poglavarja seboj. Esmeralda toliko časa ni na spre- »Stara čarovnica, ne boš naju več gled; toda kmalu so pozabili na to pretepala, ne! Zlomim ti tvoj ko- in so se vdajali svojim sanjarijam. robač! Francka, nič se je ne boj!« Emeraldo je medtem stopal po Tonček je mehko pobožal sestri- kamenitih stezah proti pristaniške- co, ki se je iz strahu pred Sabino mu mestu Punta Grosa, kjer je upal stiskala k njemu. dobiti znanega trgovca s sužnji in Jed je bila zelo slaba, neke vrste ponuditi svoja dva mlada ujetnika. koruzen močnik, pomešan z raz- Sabini je zaupal, da se potem no zelenjavo. Princ se ni dotaknil skrivoma ukrca na kako trgovsko jedi; prepustil je vse svojima pri- ladjo, ki bo odplula proti Valenciji, jateljema. Pa tudi Tonček in Franc- kjer bo od mavriškega kneza zvijač- ka nista jedla s posebno slastjo ne- no izvabil bogato odkupnino za zabeljenega močnika. princa. V krčmi pri »Morski ribi« Vsi trije so bili prepolni čuvstev, da mu bo že zvita Lerida poiskala ki se ob tako nepričakovanem sreča- med njenimi gosti zaupnega poma- nju porajajo v človeških dušah. gača. Princa pa da ne misli izročiti Princ je potegnil iz žepa poma- knezu nazaj, ampak ga hoče vzgo- -ranče in smokve, ki jih je bil dobil jiti za neustrašenega morskega ro- na Esmeraldovi jadrnici za večerjo, parja. in jih dal Tončku in Francki. A starka Sabina ni slutila takrat, Še dolgo so se naši trije mladi da Esmeralda ne bo videla nikoli ujetniki pogovarjali med seboj. Ču- več. (Dalje prihodnjič.)