Clovek, y pogledu na njegovo telo in dušo s kratkim n_Yodom, kakč si ohraniti in utrditi zdravje. (Za šolo in dom sestavil Janko Leban.) (Da>je.) §•5. Nos, voh, okus, čut. Vohu škoduje sprideni zrak, močni in gnjili duhi, sliz v nosu, prehlad, posebno pa duhan (tabak), kateri živce slabi in časih celo uniči. Dihati skozi usta, nij spodobno. Ako ne rabimo duhana ter nos pridno spiramo; ako dalje z nosona večkrat čisto vodo potezamo va-se, ohranimo si nos zdrav. Okusu škodujejo prevroče, predišavne in preslane jedf. Okus si pa ohranimo, ako radi pijemo vodo in si po jedi ž njo spiramo usta. Čut si ohraniš, ako se priduo krečeš in kožo umivaš. §•6. Zobje, vlasje, nohti. Zobje, če so zdravi in beli, nij so le človeku v krasoto, nego služijo mu tudi, da more prežvekovati in razločno govoriti. Slabi zobje širijo slab duh. Dobre zobe si ohranimo, ako jih skrbno trebimo io marljivo z vodo spiramo. Zobem škoduješ, ako le na enej strani prežvekuješ; tudi jim je zelo kvarljivo, ako hitro menjavamo z vročimi in gorkimi jedmi in pijačami. Na škodo je vrhu tega zobem pušenje (kadenje), grizenje trdih rečij in drezanje ob nje s šivankami ali vilicami. Ako se ti je zob pokvaril, ne rabi nikakoršnih latverg, kapljic ali kaj druzega tacega; kajti vse to malo ali celo nič ne pomaga. Najbolje storiš, ako si v takem slučaji daš izdreti zob. K temu se koj in trdno odloči, zakaj slab zob tudi druge kmalu pokvari. Votle zobe naj ti zamaši (plombuje) izkušen zobozdravnik, ker sicer ti votli zobje tudi druge, zraven stoječe zdrave zobe lehko okužijo. Konečno si glede zob zapomni to pesenco vrlega mladinoljuba: nče zdrave češ zobe imeti, Jih moraš čuvati umeti: Ne grizi trdih mi stvarij, Ne liži preveč sladkarij, Ledene vode tud' ne pij, Po jedi z gorkim jih izmij!" Vlase je treba ztnerom snažne imeti. To dosežeš, ako jih pridno spiraš in češeš. Nikari pa vlas preveč z oljem mazati ali spudrovati! To zadržuje izhlapljevanje glave in vrhu tega, se ti va - njo vgnjezdi ostudna — gomazen! Nohte je treba čistiti in skrbno porezovati, a ne prekratko. Ako to delaš, ne bodo se ti vrasli v meso, niti ne dobiš tako zvanih nzanohtnic". §•7. Slabe navade. Varujočim posamične telesne dele treba tudi pozornim biti na to, da ravno hodimo in sedimo ter tudi obe roki vadimo. Sedeti in ležati ne smemo po strani (napoševno), niti ne s sklonenimi prsiiai ali s pritegnenimi nogami. Ne naslanjaj se pri pisanji, risanji i. t. d. na prsi! Tudi glej naravnost, in ne križem, niti ne mežikaj! Slaba navada je vrhu tega, ako se čudno namerdujemo ali pačimo. Ostudno je, smrkelj z nosom potegovati, neprenehoma odkašljevati se ali požirati. Kdor zmerom zdeha, tiplje si ali celo vleče ustnice ali ušesa; kdor si podrezava po nosu in v nosu, naj gleda, da opusti slabo to navado; zakaj vse take reči nijso le nespodobne, nego tudi zdravju več ali manj škodljive in lepoti nasprotne. §•8. Telesno gibanje in počitek. Gibanje pospešuje prebavo in krvni obtok, okrepčuje živce in mišice ter nam razvedruje duh. K telesnemu gibanju prištevamo hojenje (katero je največkrat v navadi), vozenje (najmanj zdatno) in jezdarjenje (katero je čestokrat prav velike koristi, ker se pri tem celo telo blagodejno trese); vrhu tega ekserciranje, plavanje, žoganje in druge igre, pred vsem pa — delo. Delavni človek je največkrat zdrav, zadovoljen, vesel; Djemu dišf jed in pijača in le njemu sta počitek in spanje dobrota. Lenuha tare dolg čas, njemu ne tekne niti jed niti pijača in spanje nij krepčalno za-nj. — Gibanje utrudi, in potem potrebuje telo počitka. Najmanj okrepčevalno je, ako po gibanji stojimo, bolje je sedeti, pa ne z zakriženimi nogarai in krivo; najbolj priporočati je, da stegneni ležimo. Po6itek pa trajaj le, dokler nas je utrujenost minola. Tclo človekovo je ustvarjeno za gibanje, a ne za počitek! Vender more telesno gibanje postati tudi škodljivo, ako se ž njim preveč silitno, saj je sploh znano, da tudi struna, preveč napeta, poči. Prenapeto gibanje nam naklone lehko bolezen ali celo smrt. Posebno pretežko delo v letih, ko še rasterno, silno škoduje. §• 9. Pregretje in prehlad. Telesno gibanje ugreje nas, t. j. kri se hitreje pretaka po našem telesu, hlapnja se pomnoži; kri in hlapnja pa provzročujeta gorkoto. Ako smo se ugreli, ne smemo brzo iti k počitku, tudi ne smemo nič mrzlega piti ali na mrzlein zraku ali na vetru postajati. Celo vdihanja premrzlega zraka se je treba tedaj varovati. Tudi razgreti ne smemo se v mrzlej vodi kopati in, ako nas je dež premočil, nij nam mirnim sedeti. čuvati se nam je, da razgreti ne sedamo na mrzla tla ali v travo; tudi se o takera slučaji ne slačimo prehitro. — Kdor se ne drži teh pravil, lehko dobf sušico (jetiko), trganje, ali ga zadene kaplja (mrtud). Ako smo se prehladili, treba je, da se močno sprehodimo, da gorko obleko oblečemo in pijemo gorko vodo, namešano z jesihora. Tudi gorke kopelji koristijo. Dobro je, zvečer, predno odidemo spat, okopati si noge v škafu dobro gorke vode, katerej smo pridejali nekaj otrob. Na to izpijerao kozarec gorke pijače (gorko vino, bezgov ali lipov čaj*) i. t. d.), ter ležemo takoj v posteljo, katera mora biti dobro in gorko zaodeta. Na tak način dosežerao, da se izpotimo, kar nani bo jako koristilo zoper prehlad. Mokre nogavice in oblačila morarno zamenjati se suhioii. Prehlad lehko nastane vsled tega, ker se premalo pregibamo, ker stanujemo v mokrotnih stanovališčih, ali pa je prehladu kriv — prepih. Ne imevaj v svoji sobi nikoli dveh nasproti si stoječih oken odprtih, vsled česar bi nastal prepih, ki je sov- ražnik človeškemu zdravju! §. 10. Cisti zrak. Zrak deluje od zunaj na naše telo s pomočjo naše kože, od znotraj pa s pomočjo pljuč. A le čisti zrak vpliva dobrodejno na-nje; le čisti zrak nas naganja k delu, množi nam hrepenenje po jedi in pijači, pomore, da jnam jedila teknejo ter nain daje rnirno in sladko spanje. čisti zrak je zdravju ravno tako potreben, kakor jed in pijača. Učeni ljudje so preračunali, da odrasel človek vsak dan vdiba in izdiha kakih 8000 litrov zraka. Sprideni zrak slabi in draži telo ter rodi mnogo budib bolezen, katere so vrhu tega še večinoma nalezljive. Zrak se spridi, ako v tesnej sobi preveč Ijudij skupaj prebiva; spridi ga stoječe vodovje in močvirje in tudi, ako v izbah žgemo oljenke in lojenice in ako v njih gladimo (tiblamo). Zrak spridimo, ako žgemo v izbah oglje, ako dolgo zapiratno kleti, shrambe in vodnjake; slednjič spridijo zrak tudi bolniki. Da se vsemu temu izognješ, odpiraj vsak dan v stanovaujih okna in duri — in to tudi po zimi! Bolnike odstranjujmo, kolikor je le mogoče, od zdravih ljudij, poskusimo rnočvirje in stoječa vodovja izsušiti, ali pa se jim ognimo. Škodljivo je tudi, ako Imamo v spalnicah ali drugih izbah močuo dišeče cvetice. Ob mrzlem in mokrotoem vremenu oblačimo se toplo ter pokajajmo sobe z brinjein. Pri uiokiotnih in gorkih dnevih odpirajmo čestokrat okna, da se zrak preminja. Tudi je dobro, jesih na žarečem železu izhlapljevati. Kadar je zrak topel in suh, poškrupi sobo z vodo; dobro tudi storiš, ako v njih postaviš posodo z vodo, katera sopare va - se potegne. Čisti zrak spoznamo, ako lehko in okrepčevalno dišomo in ako nij v njem kacega duha, niti nam nij tesnobno. Opomniti mi je konečno, da je nezdravo spati v tesnih izbah; držati se je vodila, da naj človek, kolikor rnogoče, živi v čistem prostem zraku.  (Dalje prih.) *) Pripravlja se iz posušenega bezgovega ali lipovega cvetja.