VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis STUDIO REBERNIK tel: 063/851-981, fax: 063/851-684
O
CEPLAK
ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: 854 - 203
OLAJŠANJE ZA MNOGE DRUŽINE -
Lažja pot do nakupa stanovanja?
STRAN 3
ROKOMET AŠI-CE TRETJE -
Končano je 1. državno rokometno prvenstvo. Dekleta bolj, fantje manj zadovoljni.
STRAN 10
NARKOMANIJA
Vse predolgo smo si zatiskali oči pred problemom, ki se je zdel daleč, zahoden. Danes je narkomanije v Sloveniji že toliko, da problem meji na epidemijo. Da Velenje ni izjema, je potrdila tudi ponedeljkova Okrogla
miza- STRAN 4
številka 18, cena 50 tolarjev velenje, 7. maja 1992
Sindikat
pomaga
beguncem
Zveza svobodnih sindikatov se vključuje v zbiranje pomoči beguncem, ki živijo v občinah Velenje in Mozirje. Članom sindikata predlagajo, da namenijo v ta namen po 200 tolarjev, lahko tudi v obliki bloka za malico.
Sindikalisti lahko zbrano pomoč predajo v sindikalni pisarni v Mozirju oziroma na sedežu območne organizacije na Prešernovi 1 v Velenju. Od tu bodo pomoč posredovali občinskim organizacijam Rdečega križa Velenje in Mozirje v sredo, 20. maja.
(mz)
Nabor za slovensko vojsko
V občini Velenje bo prihodnji teden, točneje od 11. do 15. maja, na sekretariatu za ljudsko obrambo potekal nabor bodočih vojakov slovenske vojske. Pred naborno komisijo se bo zvrstilo približno 400 fantov, letnik 1974, iz vseh krajevnih skupnosti občine Velenje.
b. m.
Kulturni center Ivan Napotnik
Pogovor o vojni
Jutri, 8. maja, ob 18. uri bo v knjižnici Kulturnega centra Velenje zanimiv pogovor z mag. Teodorjem Geršakom, vojaškim analitikom, o vojaško političnih vidikih vojne v »Jugoslaviji«.
iiŽALEC
^^td.: 063/ 713-222
Pred grozotami vojne vihre v mestih, vaseh Bosne in Hercegovine se je v občino Velenje zateklo, po podatkih občinskega Rdečega križa, do torka zjutraj že 1800 ljudi. Prebežali so in se začasno nastanili pri prijateljih, sorodnikih znancih (od tega 463 v zbirnih centrih) zato, da bi si
rešili golo življenje. Največ med njimi je mater z otroki.
Čeprav so občani občine Velenje pokazali pri premagovanju njihovih stisk že zvrhano mero razumevanja, pa Rdečemu križu še vedno primanjkuje nepokvarlji-ve hrane, hrane in obleke za dojenčke,
vozičkov, posteljnine. Vsi tisti, ki imajo morda omenjeno blago doma in ga ne rabijo več, jih RK prosi, da predmete oddajo v zbirne centre (V Rdečo dvorano, v pisarno velenjskega Karitasa ali na sedežu krajevne skupnosti Šoštanj), tap. foto: lo
Franc Avberšek kandidat za energetskega ministra
Magister Franc Avberšek, direktor velenjskega rudnika, je izziv novega slovenskega mandatarja vlade dr. Janeza Dernovška, sprejel. Tako je torej kandidat za novega energetskega ministra.
Tega se lahko v Šaleški dolini upravičeno veselimo, saj lahko tako upamo, daje naša ekološka sanacija bližje. To še zlasti, ker magister Avberšek poudarja, da bo ekološko sanacijo zahteval in da te naloge niti ne bi mogel sprejeti, če nova vlada ne bi izdala garancije za najetje kreditov za izgradnjo čistilnih naprav na blokih šoštanjskih termoelektrarn (na to garancijo čakajo že več kot pol leta).
Ena izmed prav tako pomembnih usmeritev kandidata za bodočega energetskega ministra pa je tudi realna cena električne energije. Po besedah Franca Avberška je namreč ta v Sloveniji močno podcenjena. Dokaz zato je prerazsipna potrošnja (sodimo med tiste, ki porabijo za družbeni proizvod največ energije, red pa bo treba narediti tudi na področju neplačevanja stroškov porabljne elektrike.
Magistru Francu Avberšku želimo veliko uspehov.
Vstopnice so v predprodaji
Vstopnice za javno oddajo RV po 200 SLT lahko kupite na upravi Radia Velenje na Foitovi 10 v Velenju, na časopisnem oddelku v velenjski Nami in v gostišču Hren v Vinski gori.
Prvomajsko praznovanje na Graški gori
1. maj ostaja delavski praznik
Delavski praznik ostaja 1. maj. Nič ga ne more pokvariti, niti turoben dan ne, niti sneg, ki je na predvečer praznovanja, pobelil Graško goro, kraj, kjer se že nekaj let zapored zbirajo ob delavskem prazniku delovni ljudje in občani Šaleške, zadnja leta pa tudi Gornje savinjske doline.
Začelo se je seveda že navsezgodaj zjutraj z budnico in kano-nado. nato pa z avtobusi (najbolj pogumni pa kar peš), proti Graški ■ gori, kjer je kazai svoje zobe mraz, udeležencem prvomajskega srečanja, kar okoli 1000 se jih je zbralo, pa ni mogel do živega. Zbranim je govorila predsednica Območne organizacije ZSSS Velenje (organizatorji srečanja) Mira Videčnik, ki je med drugim poudarila, da je v 1. maju nekaj globokega, spoštovati deh). »Svoje praznične besede pa je sklenila z optimizmom, da bo temnejši delavnik postal svetlejši in da bo kriza premagana in z mislimi Ivana Cankarja: »Ti si delo, tvoje je delo.«
RADIO VELENJE
VAS VABI
V soboto, 16. maja, ob 20. uri
IRlC TRRC iN DrUGE CvEKE -> v večnamenski 'dvorani'
v VINSKI GORI
iootuiltio HEIINH eUKNt SUMIf NIID OHN IN NOC BMIt II OPLOTNICt
HART ADELMA
objekti tehnologije
^KROVITELJI: TEŠ, NAMA, Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Notranja oprema, Gorenja Elektronika, Veplas, Tiskarna, Zeleni Velenja, Turistično društvo Vinska gora
Varnosti se slabo
• v |
pise!
V času, ko zakonodaja na področjih varnosti (prometna varnost, požarna varnost, delovna varnost,...) še ni na novo postavljena, se v praksi precej improvizira tako izvajanje ukrepov varstva pri delu, izobraževanje in nadzor. Glavna rep. inšpektorica dela, Alenka OBLAK Lukačeva je pred kratkim dejala, da se stanje neporedno ne poslabšuje preveč radikalno (menda zaradi zmanjšanja števila zaposlenih ter zaradi poslovnih restrikcij — izguba pravice do dela), pa je na daljši rok takšno stanje nesprejemljivo.
O problemih na teh področjih so govorili tudi na Skupščini Društva varnostnih inženirjev in tehnikov DVIT Velenje. Ugotavljali so, da je stanje varnosti odraz mnnogih improvizacij, opuščanja ukrepov in tako postopno slabšanje. Če se število in resnost ne povečuje, je na področju občin Mozirje, Slovenj Gradec, Dravograd in Velenje to le slučaj. Varnosti bo potrebno nameniti bistveno več sredstev ter ukrepov (izobraževanja, izboljševanja tehnologije in nadzora) ter postavljanje odgovornosti v odvisnosti od posledic. Bistveno vlogo bi naj prevzela tudi funkcija zavarovalništva ter zdravstvenega in socialnega varstva. Če bo to takoj, bo že pozno, so menili na zboru inženirjev in tehnikov s področja varstva pri delu.
Društvo, ki je v glavnem v finančni zagati, ima smele načrte za delo in predvsem strokovno izpopolnjevanje članov ter skrb za bolj varno delo delavcev. To jim bo uspelo le, če bodo imeli več posluha za varnost menegerji ter odgovorni organizatorji dela.
Računajo tudi na sindikate, ki bi naj skozi kolektivne pogodbe bolj sistemsko zaščitili zdravje in življenje delavcev. To je za zdaj komaj simbolično osnovano v teh pogodbah. Svobodni sindikati bodo že v kratkem namenili izobraževanje za svoje poverjenike in vodstva sindikatov (v sodelovanju z DVIT Velenje).
(J. M.)
Dočakali padec inflacije
Cene na drobno so se v aprilu v primerjavi z marcem povečale za 5,1 %. Aprilska inflacija znaša torej 5,1 % in je manjša od marčne za 7,4 indeksne točke.
Cene na drobno so se v letošnjem aprilu v primerjavi z
lanskim povečale za 301,7 %, v primerjavi z lanskim decembrom pa samo za 49,8 %.
Cene življenjskih potrebščin so bile v aprilu glede na marec višje za 6,4 % in glede na lanski december za 51,9 %i
Sprejem statuta in volitve
Jutri, v petek, 8. maja, se bo v nazarskem delavskem domu ob 19. uri pričel zbor krajanov, na katerem naj bi tudi v tej krajevni skupnosti dobili nov statut, izvolili novega predsednika in člane sveta te krajevne skupnosti. Na tajnih volitvah se bodo krajani za predsednika odločali med Janezom Štigli-cem, ki ga je predlagala liberalna stranka in Slavkom Napo-tnikom, ki je kandidat sedanjega sveta krajevne skupnosti. Oba že imata pripravljena delovna programa in predloga članov novega sveta, na krajanih krajevne skupnosti pa je, da se z zadostno udeležbo odločijo za statut, svojega predsednika ter za dobro delo in razvoj tudi v prihodnje.
Up)
Frajtonarice se že oglašajo
Organizatorji tradicionalne prireditve za Zlato harmoniko na Ljubečni pri Celju so že pripravili prvo izbirno tekmovanje — bilo je v nemškem mestu Plattingen, na njem pa je na ta instrument igralo 16 igralcev iz Nemčije, Avstrije in Češke in Slovaške federacije. Že to kaže, da bo na letošnjih izbirnih tekmovanjih — vseh skupaj jih bo deset — nastopilo veliko igralcev iz raznih držav. Poleg teh, od koder so že nastopili, še iz Italije, Madžarske, Kanade in morda še od kod.
Naslednje izbirno tekmovanje bo koncem maja v Slovenjem Gradcu, na takem tekmovanju pa se bodo frajtonarji pomerili 12. julija tudi v Matkah v Savinjski dolini. Polfinalni prireditvi bosta tudi letos v Postojni in Rogaški Slatini, veliki finale pa seveda na Ljubečni — 13. septembra.
Golf in grad v istih rokah
Pred časom smo precej pisali o uspeli kupčiji, ko je poslovnež Džordže Zečevič kupil grad Jelšingrad, ki naj bi ga povsem uredil in s tem okrepil ponudbo nastajajočega golf igrišča, ki ga v okolici Jelšingrada ureja Zdravilišče Rogaška Slatina. Od prejšnjega tedna pa je Zdravilišče postalo lastnik tudi tega gradu. Ureditev celotnega gradu je bil za poslovneža le prevelik zalogaj, vmes pa so prišle še nekatere druge stvari, ki so privedle do te spremembe. Je pa poslovnež denar, ki ga je že vložil v obnovo, prenesel kot delež v razvoj Zdravilišča, saj je v tej vrednosti odkupil delnice.
Grad in igrišče za golf naj bi bila dokončana do konca prihodnjega leta. V Zdravilišču so sicer sprva načrtovali, da bodo s pravo golf sezono startali že v pričetku prihodnjega leta, vendar je lanska vojna povzročila enoletni zamik.
(k)

Drnovškov kabaret
Piše: VINKO VASLE
Znabiti, da bo Velenje postalo še rahlo zgodovinsko mesto! Še ni dolgo tega — kakšne tri mesece — ko je prav v tem mestu novi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek svojim skoraj enoletnim snubcem iz liberalno demokratske stranke dahnil svoj »da«. Zgodovinski ali ne, se še ne ve, usoden pa je bil za obe strani. In so ga liberalci na kasnejšem kongresu izvolili za svojega predsednika.
Danes že govorijo, da se jim je Drnovšek enostavno zgodil, dogodil, primeril in pripetil. Kar naj bi pomenilo, da je v zakonski zvezi prišlo do razpok in družinskih prepirov.
Še Jožef Školč, ki se je junaško odrekel svojemu predsedniškemu položaju, je na kongresu govoril, da zdaj prihajajo časi, ko bo konec »enoumja«, ne da bi se zave-
dal daljnosežnosti svoje prerokbe! Stranki namreč že grozi, da ji bo zavladal »en um«, ki bi želel dosedanjo liberalno demokratsko prosto-dušnost s historičnimi koreninami vred izruvati in posaditi drevo pozabe. Če tole literarno primerjavo nadomestim s politično pragmatično, pomeni, da gospod Drnovšek v stranki ni zadovoljen z nikomer drugim, razen sam s sabo. In mu znameniti liberalni demokrati pišejo nič kaj prijazna pisemca, v katerih mu očitajo nekatere pregrehe in zatrjujejo, da niso nova stranka na oblasti, ker je oblast gospod Drnovšek. Temu je — poleg tega, da je sestavil pomanjkljivo in še-pajočo vlado — uspelo, da se je celih enajst dni skrival pred (pre)radovednimi novinarji in njihovimi zoprnimi ter nesramnimi vprašanji. Kar je v antologiji političnih liderjev zagotovo edinstveni dosežek, še zlasti, če je nekdo, ki želi biti politik, pa še predsednik odrešujoče vlade, na besedi mediji in novinarji
tako zelo alergičen, da jim ne privošči niti vedno odrešilnih besed »brez komentarja« in mora televizija objavljati r\ytgove negibne fotografije, ker ekipe niti v bližino njegovega kabineta varnostniki ne spustijo. In je začela nova opozicija starega Demosa že natolcevati, da je človek v ilegali in da to ni nič čudnega, ker je tako in tako ilegalni predsednik vlade, da o podtikanjih o parlamentarnem državnem udaru sploh ne govorimo.
V ta kontekst seveda sodi v ta teden padajoči mednarodni dan svobode tiska — ko lahko svobodno, a vendarle zaman pričakujete, da bo javna politična osebnsot stopila pred obličje javnsoti in povedala, kako je sestavila vlado oziroma, kako je ni. Ker Drnovšku trije ministri manjkajo, dva sta mu sodelovanje odpovedala, enemu se je moral odpovedati, treh iz lastne stranke ni upošteval, na dva iz stare vlade je verjetno preprosto pozabil in ju obdržal na ministrskih
stolčkih . . . Tisto pa, kar je ostalo se imenuje ekspertna vlada, kar je zagotovo nesporazum. ker bolj spominja na eksperimentalno in je še najbolj podobna našemu TV programu v petdesetih letih, kije bil črno-bel z napakami.
Politični izvor Drnovškovega kabineta je na prvi pogled sicer strankarsko raznobarven, pa ob pogledu nanj v nekaterih strankah vendarle zelenijo in rdečijo, v kolikor ne zadovoljuje ugotovitev, da je takšna vlada levo-leva, ne samo leva. če ni že malo desna zaradi izrazitega levičar-stva. Bo pa zato bolj prekaljena, ker se je njen lep del kalil v starih časih po cekajih razpadle nam države, pisal znamenite socialistične ekonomske ekspertize, se boril proti večstrankarstvu in nam sploh gradil lepo prihodnost.
In da ne bo vse skupaj tako grozno, zaupajmo Drnovškovi izbiri po želji njegovih koalicijskih partnerjev. Kaj drugega nam spet ne preostane.
oBmočje.		lllllli^®	
prinesla težave
Ob tem ko so tudi krajani Rogatca glasovali za samostojno Slovenijo, seveda niso pomišljali, da jim bo taka domovina prinesla tudi toliko težav. Samostojna država namreč pomeni tudi državno mejo — ta pa je zaradi dogodkov na Hrvaškem žal res morda »trdnejša« kot so nekateri mislili, da bo. Pa je meja tako močno boleče zarezala med Rogačane.
Stanje je toliko težavnejše, ker se je Rogatec ves povojni čas dejansko razvijal skupaj s sosednjo Stražo na hrvaški strani. Kraja sta se dejansko dopolnjevala: na eni strani so gradili več infrastruktur-nih objektov, na drugi industrijo. Pa je tako tudi veliko
prepletanja delavcev: eni so hodili (in še hodijo) na delo na eno, drugi na drugo stran meje. Eni obdelujejo zemljo na slovenski strani, čeprav stanujejo na hrvaški — in obratno. Tak razvoj je prive-del tudi do tega, da sam Rogatec nima kina — družno so filmske predstave gledali v kinu onstran meje; sosedje pa so hodili igrati nogomet v Rogatec, saj tam nimajo svojega igrišča. Podobni primeri so bili pri lekarni, trgovinah, posamezni obrti. Zdaj pa se je vse to naenkrat obrnilo.
Nova državna meja je presekala ta dva kraja, ljudem pa prinesla veliko težav. Nekatere stvari so ob prožnih mejnih organih sicer uredili,
vseh se enostavno ne da. Zatika se pri zdravilih, pa v zdravstvu, najbolj pa Roga-čani opozarjajo na težave zaradi zaposlitve na drugi strani. Jasno namreč je, da so zdaj tam plače nižje kot pri nas. Pa ne le to, plačilo dobivajo naši ljudje, ki so zaposleni na drugi strani, v hrvaških dinarjih, ki pa so veliko manj vredni od tolarjev. Da je težava še večja, imajo še velike težave z menjavo, saj redne menjalnice nimajo. Pa so se tako nekatere družine — predvsem tiste, kjer sta onstran meje zaposlena oba zakonca — znašle že v resnih socialnih težavah.
O vseh teh težavah so krajani že nekajkrat spregovorili
in terjali rešitve; nazadnje na pogovoru s podpredsednikom slovenske vlade dr. Andrejem Ocvirkom tik pred prvomajskimi pirazniVi. Obljubil jim je, da bodo nekatere probleme poskušali odpraviti, da pa vse ne gre tako lahko kot so menili, ker ima Hrvaška zaradi vojne veliko drugih pomembnejših nalog.
Občanom pa je priporočil, naj nekatere težave (menjava denarja, lekarništvo) rešijo s privatno iniciativo. Zbrani krajani z vsemi odgovori niso bili najbolj zadovoljni — upajo le, da bosta Slovenija in Hrvaška čimprej sprejeli maloobmejni sporazum, ki naj bi odpravil veliko teh težav, ki so zdaj v obmejnih krajih (ne le v Rogatcu) močno prisotne.
(k)
X

SasvinjsRg - šciCesfe	kfr*
Kdor ne dela . . .
Časi se spreminjajo! Zdaj že tudi pregovori niso več tisto, kar so bili nekoč. Nekoč smo se — ne le ob prvem maju — širokoustili: kdor ne dela, naj ne je! Delo je bilo namreč poslano med nas kot božji dar in kdor ni delal, si je bil res v glavnem kriv sam. Tako je bilo, pa čeprav si tega pregovora nismo izmislili mi. K nam je prišel, kot je mnogo let kasneje zašel med nas tudi »pregovor«, da delo osvobaja. Je pa od vsega tega zdaj pri nas vse bolj res, da je vse več naših ljudi osvobojeno dela.
Saj veste, da sem se na delo na razne dejavnosti okoli dela spomnil ob prazniku, ki ga še vedno imamo, in s katerim slavimo delo. To, da imamo še vedno praznik dela, je seveda prav, saj je prav, da čimbolj slavimo ti-
sto, česar imamo vse manj in kar postaja v.ve večja vrednota. Da pa je delo velika vrednota oziroma, da je veliko vredno, se zavedajo seveda tako v celjskem Emu, kjer je sicer izdelava posod za pripravo jedi eno najpomembnejših opravil, pa ostaja vse več delavcev ob praznem loncu. Tega se zavedajo v Gorenju, kjer občasno v kakšnem delu požvenkljajo nekateri o tem, da se pripravlja kakšno večje odpuščanje, pa tako vse le pripravijo k večji vnemi za delo, da njih morebitna metla ne bi pometla na čakanje; tega se zavedajo tudi v rudniku ali Tešu, tudi ob tem, ko gre za »zračni« odlok, in ko je treba tehtati med zdravim vdihom in zdravo prebavo. O vrednosti dela pa seveda razmišljajo tudi tisti tisoči, ki so se že znašli v spiskih
skupnostih za zaposlovanje in ki delajo gnečo na naših že tako slabih cestah.
Ob tem ni čudno, če se nekateri zavzemajo za čimveč javnih del, da bi vsaj malo potolažili ljudi. In da hočejo tudi malo manj kritično sprejemati razne projekte: da bi na hitro zgradili pomembno vseslovensko cesto z naftovodom vred, ker da bi tako lahko zaposlili na tisoče ljudi.
Zaradi istega vzroka nekateri hočejo zamižati na vsaj eno oko, ko ocenjujejo dobro in slabo v členih savske električne verige. Saj vendar lahko tu najde delo tudi več delavcev, ki bodo sicer ostali brez dela v trboveljskih in sosednjih premogovnikih. Vse za delo — vse zaradi dela.
Pri vsem tem pa se mi zdi čudno, da si nekateri direk-
torji še vedno nabirajo točke z izjavami, koliko delavcev so spravili iz podjetja. V mnogih takih primerih bi bilo seveda primerneje, če bi spravili iz podjetja takega direktorja. Pa ne zato, ker je dokazal, da se da enako narediti tudi z manj delavci, ampak zato, ker ni dokazal, da se da z enakim številom delavcev narediti več.
Z delom bodo pri nas očitno še težave. Pravijo sicer, da tujci kar čakajo pred mejo, da jih spustimo in bodo pri nas vlagali in s tem omogočali odpiranje novih delovnih mest, ampak ko sem bil pred dnevi prek naše zahodne državne meje, kakšne gneče nisem opazil.
Ob določenem času se pa to vendarle lepo sliši, kajne' (kr)
S pomočjo informacijskega sistema gospodarske zbornice
Povežimo gospodarstvo z Evropo in svetom
Čeprav sodi Slovenija zaradi nemirov na področju nekdanje Jugoslavije še vedno med rizična področja, se povečuje pripravljenost mednarodnih finančnih institucij in tujega privatnega kapitala za vlaganja v slovensko gospodarstvo. Evropska banka je že dala zeleno luč za kreditiranje programov za obnovo in razvoj.
Za slovensko gospodarstvo je še kako pomemben pritok svežega kapitala in z njim znanja, upravljanja, tehnologije in trženja.
Prav zato v sistemu Gospodarske zbornice Slovenije vzpostavljajo nov ažuren sistem spremljanja podjetniških predlogov za tuja vlaganja ter posredovanja asociacijam potencialnih
partnerjev v tujino. Glavni namen te informacijske promocije je medsebojno vzpostavljanje stikov za podrobnejša pogajanja na bilateralni ravni. V ta namen zbirajo poleg predstavitve domačega podjetja osnovne programske informacije in želje-ne oblike sodelovanja tujega partnerja. Podrobnejše programske in druge poslovne informacije pa so (zaradi zaupnega značaja), predmet neposrednih pogajanj.
Gospodarska zbornica bo seveda lahko informacijski sistem ažurno uredila, če ji bodo podjetja dostavila potrebne podatke. To pa je zagotovo tudi v njihovem interesu, saj je to naji-dealnejša pot za hiter prodor na tuje.
(mz)
Q00fww>ftftiiiiiwwuuuuunnnnrinr^
Republiški stanovanjski sklad bo ponudil ugodna posojila s katerimi bo možno poplačati neugodne stanovanjske kredite
j
Olajšanje za mnoge družine
(LJUBLJANA) Obeta se pomoč tistim, ki jih je potisnilo v hude stiske stanovanjsko posojilo, ki se je pozneje izkazalo kot skrajno neugodno; ponuja se jim namreč bolj ugoden kredit, ki bo prebrodil njihove težave. V javnosti je vznemirljivo odmeval obup posojilojemalcev, ki so zaradi sistema bančne revalorizacije, visokih obresti in usahnjene kupne moči zašli v past toliko neugodnih stanovanjskih kreditov, da jih niso mogli odplačevati. Njihovi protesti in prošnje so bile zaman, saj so bile kreditne pogodbe veljavne, pomoči pa ni bilo od nikoder, zato se je zdel njihov položaj brezishoden.
Privatizacija stanovanj je Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije prinesla denar, s katerim bo zmogel ponuditi posojilo za poplačilo teh komercialnih stanovanjskih posojil. V ta namen bo dal sklad na voljo približno dve milijardi tolarjev.
Na razpis za dodelitev teh kreditov, ki bo objavljen 4. maja in bo trajal tri tedne, se bo možno prijaviti s posebnim formularjem. Ta bo na prodaj na vseh slovenskih poštah. Poleg tega pa bodo v dnevnem tisku (Dnevnik, Delo, Večer in Slovenec) objavljeni tudi pogoji, pod katerimi bo možno najeti ta ugodna posojila, ki bodo mnogim slovenskim družinam odvalila težak kamen s srca.
»Nekatere banke že nekaj časa uporabljajo takšen način obračunavanja mesečnih odplačil stanovanjskih kreditov, da posojilojemalec z mesečnim obrokom ne odplačuje niti realnih obresti, glavnice pa sploh ne,« razlaga Mira Becele, v.d. direktorja Stanovanjskega sklada »dolga torej na ta način ne morejo odplačati. Nasprotno — posojilojemalci teh bank bodp dolžni vsako leto več! Nesrečneži bodo torej ostali večni dolžniki vedno večjih vsot, njihove dolgove pa bodo po-plačevali še njihovi otroci.
Če bi banke oblikovale mesečne obroke v skladu s posojilnimi pogodbami, bi morali biti obroki kar 2,8 do 3,6 krat večji! Šele v takem primeru bi kreditojemalci realno odplačevali tudi dele glavnice.«
Po že zdaj znanih informacijah bodo posojila sklada obrestovana po dvoodstotni realni obrestni meri (R + 2 odstotni obrestni r), med kriteriji za dodelitev kredita bodo upoštevali tudi premoženjsko stanje prosilca in velikost njegovega stanovanja.
»Pri Skladu bomo anuitete oblikovali realno. Zato bodo prve anuitete sicer večje, kot jih sedaj plačujejo najemniki kreditov pri omenjenih bankah,« razlaga Mira Becele, »vendar samo takšen način odplačevanja zagotavlja kreditojemalcem odplačilo kreditov v pogodbenem roku.«
Sklad bo objavil še dva razpisa jeseni, in sicer za tiste, ki želijo kupiti ali graditi stanovanje ter za graditev neprofitnih najemnih stanovanj.
LB SPLOŠNA BANKA Velenje d.d.
BORZA vrednostnih papirjev
Minili so prazniki in z njimi, vsaj upam, tudi praznično razpoloženje, ki je v zadnjem času vladalo na borzi. Promet z vrednostnimi papirji je bil zelo majhen, temu primerne pa so bile tudi cene vrednostnih papirjev. Le-te so bile stabilne in ne preveč visoke. Izjema je bila le obveznica Gorenja, ki je poskočila iz 71 % nominalne vrednosti v začetku meseca aprila kar na 90 % nominalne vrednosti konec omenjenega meseca.
Za republiško obveznico druge emisije je bilo tik pred prazniki potrebno odšteti 76 % nominalne vrednosti, za obveznico prve emisije pa 113 % novinalne vrednosti. Tako je za vse tiste, ki kupujejo republiško obveznico prve emisije bolje, da to storijo preko borze, za tiste, ki jo prodajajo pa, da jo vnovčijo na bančnem okencu, saj znaša njena teoretična vrednost že 115,3% nominalne vrednosti. Precejšnjega zanimanja za nakup je deležna obveznica PTT Celje, saj konec leta priiraša kar 24% obresti in del glavnice. Zanjo lahko trenutno dobite cca 88 % nominalne vrednosti.
V naslednjih dneh lahko pričakujemo rahel porast cen vrednostnih papirjev, saj se ocenjuje, da bo likvidnostna situacija gospodarstva ugodna.
LB Splošna banka Velenje, d.d. Borzni posrednik Marija Zimšek tel. (854-251) (855-964) int. 285
Krajevna skupnost Šoštanj
Samostojna kabelska TV
Zakaj pa ne, pravijo v Šoštanju. Sploh glede na predvideno bodočo lokalno samoupravo, po kateri naj bi sedanja krajevna skupnost z okolico tvorila novo občino. Biti dobro in pravilno informiran pa je danes ena od nuj.
Priložnosti za uresničitev sedme točke zadnjega samoprispevka, v katerem so krajani načrtovali izgradnjo lokalnega kabelsko-razde-lilnega sistema, so se krajani — na lastno pobudo — oprijeli, imenovali petčlanski gradbeni odbor, ki je že podpisal (samostojno) pogodbo z izvajalcem del — Epro iz Ljutomera. Ta se je obvezal, da bo sam pridobil potrebno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, dela pa naj bi končali v 90 dneh. Zakaj na lastno pobudo? Predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek to pojasnjuje takole: »Po toplifikaciji Metleč ima namreč sedaj vso prednost obnova našega kulturnega doma. Ves denar bomo namenili za to naložbo, za izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema pa le namenska sredstva. Seveda kljub temu podpiramo akcijo in s
tem razvijanje informacijskega sistema.«
Cena, preračunana na 250 naročnikov, naj bi gospodinjstvo	veljala 690 DEM v tolarski protivrednosti. Pogoj je, da plača takoj.Če ..v treh obrokih ali na čeke, potem bo za priključek za lokalno televizijo i treba odšteti 720 DEM. Za tiste, ki se bodo odločili poravnati svoje obveznosti v 12 obrokih, pa 760 DEM v tolarski protivrednosti. In kaj bodo naročniki lokalne televizije gledali? Poleg lokalnega še program televizije Slovenija 1 in 2, Avstrija 1, Hrvatska 1 in 2 ter 12 satelitskih programov.
Matjaž Natek k vsemu dodaja: »Po eni strani smo pobude in akcije krajanov lahko veseli, po drugi pa se bojimo, da stvari ne bodo tekle tako kot so načrtovane. Ob tem moram povedati, da je Gorenje Servis že pred leti izdelalo projekte za izgradnjo lokalnega TV sistema, vendar pa ni našlo toliko poguma, da bi naložbo kreditiralo ali našlo kakšno drugo pot do krajevne skupnosti.«
Bankomat tudi na velenjski banki
Pred prazniki so montirali bančni avtomat tudi na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje, na enoti Rudarska. Bančni avtomat so postavili v poseben
prostor, v katerega je mogoče vstopiti s pomočjo magnetne bančne kartice.
S pomočjo te kartice in osebne identifikacijske številke (izda vam jo banka) lahko na tem avtomatu imetniki tekočih računov dvigujejo gotovino non stop, tudi ob nedeljah in praznikih. Gre seveda za pomembno pridobitev, brez katere si v sodobnem svetu težko predstavljajo bančno poslovanje. Na sliki: Dvigovanje gotovine na bančnem avtomatu, je povsem enostavno.
(mz)
SDP o ekološki sanaciji
Zahtevajo garancijo vlade
SDP Slovenije se je že pričela žitev mednarodnega dneva varstva Njihovi predstavniki so obiskali v lenjski rudnik, deponijo pepela in se s predstavniki rudnika in šoštanjskih termoelekt
sanaciji.
Magister Franc Avberšek, direktor rudnika in kandidat za slovenskega energetskega ministra je v pogovoru z njimi poudaril, da je glavni problem prenizka cena električne energije. Velenjski rudnik dosega za GJ premoga 5 DEM, ki pa so bile obračunane po 42 tolarjev. Dejansko bi stroške pokrivali, če bi dosegli 5,5 DEM in seveda realni kurz. Velik problem slovenske energetike pa je seveda tudi to, da mnogi, med njimi največji porabniki, električne energije sploh ne poravnajo. Nekateri so postregli s podatkom, da višina tega dolga nekajkrat presega potrebni znesek za izgradnjo čistilnih naprav. Edina rešitev za velenjski rudnik je, po besedah Franca Avberška, namestitev čistilnih naprav na blokih šoštanjskih termoelektrarn, katerim prodajajo pretežni del izkopanega premoga.
V razpravi so predstavniki SDP, v glavnem so bili to člani niihoveea zelenega gibanja z Mavriciem Olenikom na čelu, s presenečenjem
ktrarn pogovarjali o ekološki
sprejeli dejstvo, da bo po ekološki sanaciji Šaleški prostor dodatno obremenjen z 264 tisoč tonami letno produktov odžvepljevanja, da še vedno ni znano koliko je tu ozračje obremenjeno s težkimi kovinami..Izrazili so nezadovoljstvo tako nad republiško kot občinsko vlado, ki po njihovem, za ekološko sanacijo nista naredili dovolj. Četudi smo v republiki opredelili, da naj bi namenili v te namene 1,5 odstotka družbenega proizvoda, tega republiški proračun ne predvideva. Z direktorjem velenjskega rudnika, češ da je cena elektrike prenizka, se niso strinjali, saj menijo, da je ta že sedaj previsoka glede na standard. Njihova stranka bo odločno zahtevala garancijo slovenske vlade za najetje kreditov za izgradnjo čistilnih naprav šoštanjskih termoelektrarn, njihovi poslanci v velenjskem parlamentu pa bodo prav tako skušali spodbuditi aktivnosti za hitrejše reševanje ekoloških zagat.
(mz)

Od zvezd k sebi
Vedeževalke so mladi slovenski državi napovedale skorajšnji začetek razcveta-nja ovenele turistične rože in vse kaže, da so jim zvezde — ali karkoli je že bilo — kar prav prišepnile. Najprej je prišlo nekaj obetavnih znamenj z velikonočnimi prazniki, nato še s prvomajskimi -počitnicami. Slovenska morska obala je v minulih dneh gostila blizu 5600 obiskovalcev, kar je spričo okoliščin, ki tako ali drugače obremenjujejo to dejavnost, zadovoljstva vreden podatek. Še ne tako daleč nazaj bi si ob njem sicer zaskrbljeno grizli nohte, toda zdaj s tem našim turizmom je kar je, ni pa kdo ve kaj. Zato že drobno mige-tajoče lučke lahko pomenijo pomembno upanje, zagotovo pa ne samovšečnosti, ki bi v turizmu aktivne in nas vse skupaj prehitro zazibala v usodno dremavost. Še pose-
bej zato ne, ker seje v velikonočnih in v prvomajskih počitnicah že pokazalo, kje vse smo bosi.
Kot razveseljivo dejstvo kaže ugotoviti, da se je predvsem okoli praznika dela povečal delež tujih gostov. Seveda je prišlo največ Italijanov, Avstrijcev in Nemcev. A zgodilo se je, kar ni bilo pričakovati s prav veliko gotovostjo. Razmerje med slovenskim tolarjem in hrvaškim dinarjem je mnoge zvabilo kar globoko v Istro. Očitno dobro poučeni o tem, da vojna frontna črta gori daleč proč, so si pač hitro preračunali, kje je ceneje letovati in turističnim delavcem ob slo-vvenskem morju dali vedeti, naj s tem resno računajo tudi v prihodnjih mesecih. Če se kajpak okoliščine v tem času ne bodo sprevrgle hrvaški Istri v preveliko škodo. Pa saj bi se nam s tem tudi.
Cene so potemtakem tisto, o čemer bodo morali ob našem morju temeljito razmisliti, saj jim bodo nekaj kilometrov južneje sicer uhajali tudi mnogi domači gostje. V Istri z njimi resno računajo, cene pa so v teh kombinacijah najmočnejši argument. V prvih letošnjih predsezonskih preizkušnjah se je v naši turistični prestolnici dogajalo, da je bila v soboto na primer zaprta banka, da je v nekaterih menjalnicah zmanjkalo tolarjev ... Take cvetke ne oznanjajo cvetoče turistične pomladi, toda kakorkoli jih je grdo gledati, bodo nemara le še pravočasen opomin vsem onim, ki bi ob njih morali malo zardeti od sramu. In če količkaj dajo na izkušnje, bodo, preden bo prepozno, spregledali tudi tisti, ki v najbolj turistični slovenski občini Piran sprejmejo odlok, po katerem je prepovedano
uporabljati na prostem zvočnike in podobne naprave. Z drugimi besedami to pomeni; nobene glasbe na hotelskih terasah, nič tovrstnega veseljačenja v odprtih lokalih ob morju, v avtokampih itd.
Pa za znamenito portoroško tržnico, kakršnakoli že je, se tudi še ne ve, kakšna naj bi letos sploh bila. Jo bodo spremenili v parkirišče, v prostor, kjer bodo točili samo brezalkoholne pijače, v novo nakupovalno središče... Skratka! Od vedeževalk in njihovih zvezd ne bo nič prišlo samo od sebe. Turizem bomo delali sami in trdno na tleh. Zato je najbolje kar čimprej sestopiti.
Okrogla miza o narkomaniji
Čas nam uhaja, problem raste
V ponedeljek se je na okrogli mizi o problemu narkomanije v Sloveniji in našem mestu, zbralo veliko velenjčanov — skupščinska dvorana je bila popolnoma zasedena. Med njimi je bilo-veliko pedagogov, zdravstvenih in socialnni delavcev in ostalih strokovnjakov, ki se krepko zavedajo tega vedno veciega problema naše družbe, ki po besedah gostje večera, dr. Vesne Novak, ki se z zdravljenjem narkomanov ukvarja ze nekaj let, pri nas mejji na epidemijo. Veliko pa ielbilo tudi staršev in mladih, ki Jim ta problem ne sme biti več tuj, saj je problem narkomanije tudi v Velenju zelo hud problem.
Dr. Vesna Novak je v uvodu nanizala nekaj podatkov o tem problemu, točnih pravzaprav ni, saj je zaradi življenja narkomanov v ilegali in močni povezanosti med sabo, o njih mogoče le ugibati. Uradni podatki obstajajo le na podlagi nekaterih zdrav-
stvenih in socialnih institucij in UNZ. Kljub vsemu so ti podatki zastrašujoči. Strokovnjakinja je povedala, da je pred 6 leti, ko se je pričela v bolnišnici v Vojniku ukvarjati z zdravljenjem heroin-skih odvisnikov, ki so imeli že nekajletni narkomanski staž, prevladovalo mnenje, da to ni Slovenski problem, da tega enostavno pri nas ni veliko. Sedaj, ko je problem udaril na dan, Slovenija na to ni pripravljena. Čeprav je pri nas uradno registriranih 400 heroinskih odvisnikov, strokovnjaki ocenjujejo, da jih je verjetno v resnici nekaj tisoč. Pogojev za zdravljenje narkomanov ni, ni za to namenjenih prostorov, zato je še veliko inprovizaci-je. Med ljudmi pa je še vse premočno prisotno prepričanje, da je to nekaj takega, kar se njim ali v njihovi družini ne.more zgoditi. Precej težav je tudi zaradi polemik o metodi zdravljenja narkomanov.Med najuspešnejše v svetu sodita metadonska metoda in zdravljenje v komunah, kot manj uspešna se je pokazalafde-
kopsikacija, kar narkomani psihoterapijo slabo sprejemajo. V Sloveniji naj bi v kratkem zaživela klinika za zdravljenje odvisnikov v Ljubljani in dve komuni (ena na Primorskem in ena na Štajerskem). Pri tem naj spomnim, da so prebivalci na primorskem zelo proti postavitvi take komune v njihovo okolje, čeprav je problem narkomanije na obali najhujši v Sloveniji, spremlja pa ga tudi AIDS. Po policijskih podatkih naj bi se v Velenju porabilo 1 kg heroina dnevno, kar je ogromno, če vemo, da odvisniki porabijo lg ali manj na dan, le redki več kot 2 g. O mehkih dro-gah, kot je marihuana, pa je strokovnjakinja povedala, da je tega ogromno, saj ocenjujejo, da jo uživa že 30—40 % šolarjev.
V razpravi je sodeloval tudi pacient dr. Novakove, ki ima za sabo 20-letni narkomanski staž, sedaj pa se že 5 let odvaja odvisnosti s pomočjo heptanona. Tudi na njegovem primeru smo bili seznanjeni še z enim problemom s tega področja — težavah pri vrnitvi ozdravljenih narkomanov v družbo in življenje.
Narkomanija je torej tu in pred njo si ne moremo več zatiskati oči. Kako pa lahko preprečimo razraščanje tega, je bilo prvo vprašanje, ki se je postavljalo vsem v dvorani in tudi gostoma. Specifične preventive ni. Potrebno bi bilo izboljšati splošno duševno zdravje ljudi, vendar je
vprašanje, koliko ljudi ima pri nas zaradi znanih pogojev sploh možnost izboljšanja življenjske kvalitete. Družina, kot osnovna celica vzgoje je marsikje zatajila; pehanje za denarjem, položajem, grobosti, tudi alkoholizem, predvsem pa pomanjkanje časa za posvečanje otrokom, ko nas ti najbolj potrebujejo, so vsakdanji spremljevalci našega vsakdana.
In vse to, ali le delček tega, morda v nekaterih primerih tudi radovednost, so tisti, ki mladega človeka potegnejo v narkomanijo. Dr. Vesna Novak je opozorila, da je potrebno osveščat otroke že od vrtca dalje, šole lahko na tem področju veliko naredijo, velike zasluge pa ima tudi cerkev. Vendar pa bo morala kaj narediti tudi naša država (letos so prvič namenili nekaj denarja za boj proti narkomaniji tudi iz proračunskih sredstev). Vemo, da je pri nas velika kriza vrednot, brezperspektivnost, ki jo najmočneje občuti ravno mladina.
Družba na tem področju naredi veliko premalo, vprašanje pa je, koliko so za to pripravljeni narediti tudi posamezniki. Na Centru za socialno delo v Velenju so že pričeli pripravljati program, ki se bo s tem problemom spoprijel, zaživele bodo tudi mladinske delavnice. Zdravstveni delavci se trudijo po svojih močeh, prav tako cerkev in šola.
Več pa bo morala narediti tudi družina, (bš)
Žalshi utrinek
■■■■H
■■MHNI
'mm . .■'.!
Kaj je bolezen i
»Bodite previdni pri nakupu živali!«
Trihineloza je zajedalska bolezen živali in tudi ljudi, ki jo povzroča majhen zajedalec trihinela. Spolno zreli zaje-dalci živijo v tankem črevesu živali, ličinke pa v njenih prečno progastih mišicah, to je v mesu. Bolezen se prenaša z mesom v katerem so že omenjene ličinke. Za to vrsto bolezni lahko zbori kar 49 različnih vrst sesalcev. Največ bolezni odkrijejo pri lisicah in medvedih, pri domačih živalih pa pri prašičih, psih in mačkah. Nevarni prenašalci te bolezni so tudi miši in podgane. Domače živali, predvsem prašiči se s to boleznijo okužijo s kuhinjskimi mesnimi odpadki. Človek se okuži s suho prekajeno svinjino in premalo kuhanim, okuženim mesom domačega prašiča, pa z drugo okuženo divjačino.
Medobčinska veterinarska inšpektorica, Bojana Šturm,
nam je povedala, kakšni so znaki pri obolelih osebah.
»Človek zboli pet do petnajst dni po okužbi. Pri obolelih se pojavi driska in bruhanje, težave pa so tudi pri požiranju. Prizadete so žve-kalne mišice, mišice jezika, vratu in trebušne prepone. Nastopijo dihalne težave, bolečine v mišicah in otekline obraza, zlasti okoli oči. Obolele osebe pogosto celo umrejo. Pri živalih pa bolezenska znamenja niso izrazita.«
Kaj morajo rejci oziroma potrošniki prašičev storiti, da bi se izognili okužbi?
»Predvsem morajo biti skrajno previdni pri nakupu živali. Prašiče naj kupujejo samo v rejah, ki so zdrave, in ne iz krajev z neznanim zdravstvenim stanjem živali. O tem se posvetujte s krajevno veterinarsko službo. Vsak potrošnik se mora zavedati, da sušenje, dimljenje in
zmrzovanje vseh ličink trini-hele ne uniči, ker so globoko v notranjosti mesa. Zato je edina zaščita zdravo meso in dovolj kuhano ali pečeno. Veterinarsko-sanitarni pregled je obvezen za meso divjih prašičev in medvedov. Tudi za-koli živali v obratih kmečkega turizma, gostinskih obratov, družbene prehrane in klavnicah morajo biti pod veterinar-
sko-sanitarnim nadzorom. V
pregledu ni zajet edino domači zakol. Če je bila žival kupljena v krajin z nejasnim ali slabim zdravstvenim stanjem , se mora tudi meso prašičev za domač zakol pregledati. Na našem območju opravlja omenjene preglede veterinarska služba v Šoštanju in Mozirju.«
B.M.
ONESNAŽENOST ZRAKA
MAKS. POLURNE KONCENTR.
Zdrav prašič — zdravo meso!
800
od 27. 4. do 3. 5. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
SOS.	TOP.	V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
H 27. 4.	HI 28. 4.	CZ)	29. 4.	M 30. 4.
UD 1. 6.	n 2. s.		3. S.	
sekretariat za varstvo okolja
120
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 27. 4. do 3. 5. 1992
konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka)
SOS. TOP.	V.V.	ZAV. VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
H 27. 4.	m 28. 4.	I__i 29. 4.	■■ 30. 4.
m i. 5.	□ 2. s.	■■ 3. 5.	
r i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

zdrava hrana in zelišča d.o.o.
PRODAJALNA RUDARSKA 1
(HOTEL PAKA) VELENJE
PONUJAMO VAM KOŠČEK NARAVE:
—	ZDRAVO HRANO: žita, stročnice, biopeciva, prigrizke, dietetične izdelke, biosokove in caje, nerafi-nirana olja, začimbe, jedraste plodove in suho sadje.
—	Makrobiotične izdelke: tofu (sojin sir), seitan (pšeni-čno meso), sojino omako in pasto, alge gobe, oanča čaj.
—	SEMENA za kalčke, sveže kalčke in kalilnike
—	ZELIŠČNE PRIPRAJ/KE: čaje, sirupe, mazila
—	MEDICINSKE PRIPOMOČKE: zdravilne gli magnete, inhalatorje
ETN
gline,
- TEČAJE IN DII
JE PROGRAME
Vse to, pa še kaj, boste našli v naši trgovini zdrave hrane in zelišč. Prodaja pod strokovnim nadzorom agronoma, farmacevta ter zdravnika.
Obiščite nas, z veseljem vam bomo svetovali.
otvoritev in degustacija
bo v Četrtek, i. maja, ob 17.
uri
DEL. ČAS: vsak dan od 8,—19. ter ob sobotah od 8.-13. ure. TEL. 853-351
VLJUDNO VABLJENI!!!
Glejmo življenju skozi prste
»Kdor malo ve. pa ve. da malo ve, pouči ga!
Kdor nič ne ve, pa misli, da vse ve, po buči ga!«
V sredo, 29. aprila, je bil v Žalcu velik kulturni dogodek. 88-letna žalčanka gospa Meta Rainer je izdala svojo peto knjigo pesmi z naslovom SKOZI PRSTE, ki ni namenjena samo otrokom in ki bo kot je v uvodu zbirke zapisala Neža Maurer ».. .bralcem ranih, srednjih in kasnejših let, ne glede na spol, pomagala, da bomo malce bolj prizanesljivo, vedro in tudi ljubeče gledali na soljudi in življenje sploh.«
Učiteljica v pokoju, pesnica in publicistka Meta Rainer se je rodila leta 1904 na Ptujski gori. Leta 1941 jo je okupator izselil iz Braslovč v Srbijo od koder se je leto dni po vojni vrnila v Braslovče. Kot predmetna učiteljica je službovala še na Polzeli in v Žalcu. Na Višji pedagoški šoli v Ljubljani je leta 1952 diplomirala iz njej, kakor sam pravi »preljube slovenščine in ruščine.«
Meto Rainer so od nekdaj zanimale knjige, tuji jeziki, književnost in likovna umetnost. Kot mojstrica smeha je dobrega četrt stoletja sodelovala pri PAVLIHI. Je tudi dopisnica tržaškega Galeba in celovškega Mladega rodu. Objavljala je tudi v Cicibanu. Dosedaj je objavila štiri pesniške zbirke za otroke.
Bogat predstavitveni večer so popestrili mladi pevci in re-citatorji in seveda gospa Jožica Ocvirk. Častni gost, pisatelj in dramatik Tone Partljič, je z izbranimi besedami spregovoril
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
nabito polni žalski matični knjižnici, kako malo pomembno je, kje kakšna vas ali mesto v Sloveniji lezi. »Tako kot bi Vrba na Gorenjskem brez Prešerna ne bila nam vsem znan kraj, tako tudi Žalec, lahko ponosno pokaže na svojo pesnico in hudomušno ter iskrivo satiričarko METO RAINER,« je ob koncu svojega sebi lastnega nagovora dejal Tone Partljič. Anka Krčmar, ravnateljica Občinske matične knjižnice, je s ponosom lahko opazovala zadovoljne obraze obiskovalcev, ki so jih uglasbeni ali recitirani nagajivi toda dovolj globokoumni verzi iz nove knjige Mete Rainer navdušili.
Izveden projekt izdaje knjige SKOZI PRSTE, za kar gre zahvala predvsem ODBORU ZA TISK IN ZALOŽNOŠTVO pri Občinski matični knjižnici, pokrovitelju Podjetju EM-TEKS iz Žalca, posluhu SO Žalec in še posiebej ogromnemu trudu in podpori Darinke in Vasje Knapiča iz Tiskarne Mar-ginalija iz Petrove, ki so knjigo natisnili, je neposreden dokaz, da v Sloveniji želja in interes za izdajo in branje knjig še živijo. Vsaka izdana slovenska knjiga danes pomeni kulturni praznik za Slovenke in Slovence, saj se nedvomno slaba ekonomska situacija pozna tudi na področju izdaje in nakupov knjig.
Nekatere misli iz knjige, kot npr.: »Junak za domovino umre; modrijan za domovino živi... Kjer ni knjižnic, je treba prižnic... Vse dobre reči so tri, slabih pa kar mrgoli... Veter piha r pravo smer, naših jader pa nikjer.«, so dovolj dvoumne, da vsakega bralca potegnejo za sabo. Najprej se ne moreš načuditi hudomušnosti in mišljenjske svobode iskrive gospe Rainer, v drugi vrsti pa pomisliš, kako lažie bi svet shajal ob ljudeh tako dobre volje kot je pesnica. Kako malo besed je treba, da se nasmejemo in da se stisnemo drug ob drugega, kako veliko časa je potrebno, da prebrodimo nevidne in brezpotrebne zapreke in polena, ki smo si jih ljudje zaradi navideznih razlogov piedestali-čnih puhlic teh ali onih voditeljev ljudstva zmetali na svojo pot zbliževanja.
»S L O VENCI KREMENIH: ČESA STE LAČNI? ČESA STE SITI?«
Iz Žalca Gregor Vovk Foto: Ljubo Korbar
sekretariat za varstvo okolja
RAZPISUJE 10 DELOVNIH MEST KV KERAMIČAR
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	3 letna šola ustrezne smeri
—	5 let delovnih izkušenj
Delavci bodo sklenili delovno razmerjema nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Delo je predvsem terensko (Ljubljana z okolico. Primorska, Gorenjska). Bruto začetna plača je 39.764,00 SLT, oziroma na osnovi izvršenega dela. Delavcem pripadajo bonitete iz kolektivne pogodbe sklenjene med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. 1. RS, št. 26/91).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo do 15. 5. 1992 na naslov: (063) 851-486 od 8.-15. ure.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 8 dni po izbiri.
Bolje preprečiti, kakor zdraviti

ureditveni načrt?
Ureditveni načrt za centralne predele mesta Velenja, ki nastaja že kar nekaj let, je po zaključeni javni razgrnitvi spet v rokah občinske uprave oziroma izvršnega sveta. Verjetno bi našli kar nekaj občanov, ki se ob zapleteni proceduri, ki spremlja omenjeni načrt sprašujejo, zakaj pa sploh potrebujemo ta načrt.
KATARAKTA — siva mrena
Da bi našli odgovor na to vprašanje je treba pojasniti sam pojem »ureditveni načrt«. Za razliko od zazidalnega načrta, s katerim, so se praviloma odločali za posege v še nepozidan prostor, gre pri ureditvenem načrtu za urejanje in dopolnitev že pozidanega prostora. Pojem »urejanje« je treba razumeti kot neke vrste dogovor, pogodbo, pravila igre, RED, ki ga sprejmejo predstavniki občanov v občinski skupščini. Poleg vseh uradnih in strokovnih institucij (ki izdajajo soglasja) lahko tudi občani dajejo pripombe in predloge na javno razgrnjene načrte. Sedanji postopki sprejemanja so seveda izdelani za »bivšo brezkonfiiktno družbo«, zato se večstrankarskem sistemu ne obnesejo najbolje. Vendar to prepustimo državni skupščini. Naša naloga je omejena na dogovarjanje o vsebini občinskega zakona — odloka, ki mu pravimo ureditveni načrt. Vsak poseg v prostor, še posebej v mestni prostor, je sprememba obstoječega. Težiti je treba k temu, da je konflikt čim-manjši (da se ga reši z dogovorom). Poseg v prostor pa naj zadovolji čim večjo skupino občanov. Poseganje v prostor, naj je še tako dobro premišljeno, torej ni možno \>kz konflikta.
Dogovor v obliki na skup-ščini sprejetega odloka (katerega del so tudi grafični prikazi), pa nudi občanom določeno garancijo in varnost
pred samovoljo občinske oblasti ali pa kapitalsko močnih ljudi.
Prav te zaščite pred samovoljnimi in stihijskimi posegi, pa Velenje že dolgo nima. Vse je prepuščeno trenutnim (subjektivnim) kriterijem občinske uprave ali politični spretnosti posameznih investitorjev.
Seveda je tako stanje včasih neprijetno tudi za samo občinsko oblast, saj nima pravne osnove za svoje delovanje. Odločitve so tako nujno parcialne in subjektivne, kar vzbuja nezaupanje v za prostor zadolžene institucije. Z dogovorom skozi ureditveni načrt, ki je v zadnji fazi nujno tudi politično dejanje, se mora vzpostaviti tisti pravni okvir, v katerem se potem lahko giblje občinska uprava. Ob tem je razumljivo, da je v ureditveni načrt vgrajena tudi regulacija razvoja nekega mesta, kot sestavni del programa občinske vlade.
Vse probleme v mestu je vsekakor lažje reševati na osnovi neke dogovorjene politike urejanja mesta ne glede na to, kakšna je vsebina le-te. Vsak red je pač boljši kot kaos, ne glede nato, če mesto doživljamo kot posameznik ali skozi oči lokalne oblasti.
EDI VUČINA NANDE KORPNIK
KAJ JE KORISTNO VEDETI O KATARAKTI KAJ JE KATARAKTA? Katarakta pomeni motno očesno lečo.
Žarki svetlobe morajo neovirano potovati skozi čisto oko, da lahko jasno in čisto vidimo.
Zato katarakta pomeni tudi bolj ali manj moten ali meglen svet, ki nas obdaja. Vid nam počasi slabi zaradi počasnih motnitev naše, se pravi ene, ali naših dveh očesnih leč.
Običajno se bolezen pojavi v starosti, toda v redkejših primerih tudi pri mladih. Nekatere katarakte so tako prirojene. Različne vrste poškodb lahko povzroče trav-matske katarakte, v mnogih drugih primerih pa se katarakta pojavi kot rezultat bolezni ali preprosto sama od sebe, zaradi vzrokov, ki jih še ne poznamo.
KAKO SE ZDRAVI? Edina terapija, ki je splošno priznana, je operativna.
Operira se takrat, ko vid oslabi do te mere, ko so preprečene normalne aktivnosti. Operira se najprej slabše oko.
Vsakega človeka stisne pri srcu, ko se zave, da mu bo edina pomoč le uspešna operacija. Toda tako si je človeštvo pomagalo že vsaj iz časov starih Sumercev, davno pred našim štetjem. V tistih časih so za neuspešno operacijo zdravniku odsekali roko. Danes je vsaka operacija izvršena pod mikroskopom in s pikolovsko mikrokirurško tehniko, ki si jo je človek pridobil skozi svojo zgodovino. V principu gre za odstranitev motne očesne leče, kar se lahko naredi z iztisnjenje-njem ali z zmrznenjem, ali s tretjim načinom, s pomočjo ultrazvoka. Vseh teh načinov ne bi imelo smisla navajati, če jih ne bi vskakodnevno ra-
(se nadaljuje)
Velenje okrog leta 1960
bili in izvajali tudi pri nas (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, CELJE)...
Vsem bolnikom, pri katerih je odkrita siva mrena, ki še ni dozorela za operacijo, se predpisujejo očesne kapljice, ki naj bi upočasnile motnitev leče. Ni jasnih dokazov, da se to res zgodi.
Dokazan pa je kvarni vpliv dela ultravijoletnih žarkov. Zato, če se hočemo že izogniti težavam, ki jih prinaša katarakta v starosti, so kvalitetna sončna očala z UV filtrom ne samo modna muha, temveč tudi koristna naložba.
KAKO NADOMESTIMO OPERATIVNO ODSTRANJENO NARAVNO OČESNO LEČO?
Na vsaj tri načine:
—	z očali, ki imajo močno lomno moč,
—	z umetno lečo, ki se vstavi v oko pri operaciji,
—	ali na oko s pomočjo kontaktne leče.
Lečka v očesu
Med drugo vojno so opazovali koščke pleksija, ki jih je nosilo oko marsikaterega pilota, ki je bil poškodovan v eksplozijah. Ti delci so se obnašali presenetljivo malo škodljivo za oko. Zato so že leta 1949 v oko uspešno vstavili umetno lečo iz podobnega materiala.
Danes se drobne leče vstavljajo pri večini operiranih na skoraj vseh očesnih oddelkih (tudi v Celju).- Oko jih dobro prenaša, in so se pokazale kot najbolj primerno nadomestilo za lečo. Da dosežemo še boljši vid, so navad-
no še potrebna očala, vendar z veliko manjšo dioptrijo. Umetna leča je tako trajno vstavljena v notranjosti očesa in bolnik je ne čuti. Operacija na ta način trenutno naje-legantneje rešuje problem katarakte.
Kontaktne leče po operaciji
Če iz različnih vzrokov ni možno vstaviti umetne leče v oko, se problem rešuje s kontaktno lečo, ki se vstavlja na oko vsak dan ali tedensko. Za to je potrebno nekaj spretnosti in skrbnosti bolnika samega ali bližnjih. Potrebna je higiena lečke in rok. Na oko vstavljena leča' tako plava po solznem filmu na očesu, občutek tujka kmalu izgine. Trud je poplačan z dobrim vidom.
Klasičen način so še vedno očala po operaciji
Specialna očala, ki se spoznajo po močni dioptriji, saj je oko po operaciji postalo daljnovidno skoraj za 20 dioptrij. Približno dva do tri mesece po posegu je oko že toliko stabilizirano, da se predpišejo definitvno očala za blizu (za branje in dela v dosegu rok) in za daleč (aktivnosti zunaj, televizija).
Potrebno je vsaj par tednov, da se privadimo na takšna očala, saj svet skozi nje postane resnično drugačen. Tudi zato običajno po vsaki operaciji katarakte traja od enega do treh mesecev, da bolniki polno okrevajo.
Izboljšan vid, ki je potreben tako starejšemu kot mlajšemu pacientu, je nagrada za vložen trud medicinski ekipi in predvsem pacientom samim.
dr. Alojz Živčkar
Tajska, nekoč znana kot SI-AM je eksotična dežela v srcu jugovzhodne Azije. To je dežela, kjer preteklost in sedanjost ustvarjata nenavaden svet, obarvan s tradicionalno kulturo in vznemirljivo tradiicjo. Živeti za trenutek v tem delu sveta, tako drugačnem od našega, kjer goste ali če hočete turiste, sprejemajo zelo srčno in gostoljubno, ki skoraj meji na pretiranost, kjer vas vedno nasmejani Tajci na vsakem koraku pozdravljajo kot stare prijatelje, je vsekakor izjemno doživetje. In meni se je takšno doživetje ponudilo, ki sem ga sprejela z velikim veseljem. Prijateljica se je komaj vrnila s Tajske, polna enkratnih vtisov in tudi mene prepričala, da je to tisto »pravo« in nekaj posebnega, ko sem se jaz ravno odpravljala v ta konec sveta, oddaljen od naše Slovenije 13.000 km zračne razdalje. Bil je pust turoben dan, ko sem z nahrbtnikom zapuščala Velenje. Kako čuden občutek, pa čeprav sem ga doživljala že velikokrat, ko sediš tako v DC-10 in poletiš proti neskončnosti. 13 ur potrebuješ da prideš do Tajske, 13 dolgih ur da preletiš polovico sveta, dovolj časa imaš, da te misli poneso domov, pa tudi v mesto, kjer pristaneš oziroma ti je izhodiščna točka.
Zelo hitro sem se znašla na cilju. Kako hitro je minilo teh 13 ur v letalu. Pristala sem v babilonskem mestu osrednje države jugovzhodne Azije. Doma hladno in pusto, tukaj tropska vorči-na več kot 33 ° C, podnevi in ponoči. Pred dvema letoma sem že potovala v ta del Azije — v Malezijo in Singapur, zato sem vedela, kaj me čaka in sem se na te temperaturne spremembe tudi
so pred 200 ali 300 leti. Življenje se ni dosti spremenilo in tukaj na reki je še težje in bolj kruto. Riževa polja, ki so samo streljaj od centra, obdelujejo kot pred leti. Tukaj so dobri stari časi.
Tudi center mesta daje takšen vtis, vladne palače in kitajski poslovneži, vojska ali civilisti, turisti in domačini, revni in bogati, Tajci so ostali zelo tradicionalni in življenje je od nekdaj takšno.
Še pred 40 leti je Bangkok živel na obrobju, po 1950 letu doživi svoj prvi boom in začenja spreminjati videz. Danes najdaljša ulica v mestu SUKHUMVIT ROAD je bila 40 let nazaj riževo polje, danes so tukaj moderni nakupovalni centri, najdražji hoteli, kino dvorane in čisto na koncu je danes na tej ulici Jugoslovanska ambasada.
Mesto je prepleteno s kanali in mnogi mu pravijo Azijske Benetke. Ena najbolj prometnih ulic RAMA IV. je bila še do nedavnega kanal in po njej si se lahko vozil le s čolnom, danes pa se po njej pomika gmota pločevine. Danes živi v Bangkoku vsak 10 prebivalec Tajske, 90% vseh avtomobilov v državi je registriranih v mestu, Bangkok je 40-krat večji, kot drugo največje Tajsko mesto CHIANG MAI, 80 % vseh študentov študira v Bangkoku. Bangkok je Tajska, ne samo daje glavno mesto države, ki meri 514.000 km2 in ima 53 milijonov prebivalcev, Bangkok je center sveta za večino prebivalcev Tajske. Razdeljen je na 9 kvartov ali četrti. Odpravila sem se v najstarejši del mesta, kjer se je vse dejansko začelo, kjer so korenine Tajske in je še danes najzanimivejši del prestolnice — GRAND PALAČE ali kot ga imenujejo The inner city, notranje mesto z VELIKO PALAČO. Danes je to del, ki v^lja kot muzej, tukaj so najbogatejši templji v državi, zlato, dragi kamni, skratka bogatstva je na pretek. To je mesto v mestu, ki se širi na površini 218.000 km! in je obdan z zidom 4 x 1900 m. VELIKA PALAČA je najveličastnejši spomenik na Tajskem, vzbuja fantastične občutke in leži ob reki kra-
ljev CHAOPHRAYA. Palača je ogromna, in vsa obdana v zlatu. Zvoniki, glavni vhodi ali kapije, številni templji, figure levov in krasne stavbe se bleščijo v svojem sijaju.
Banketne dvorane, hodniki, prekrasne sobane, kraljevi prostori so neverjetno lepi, povsem drugačni od našega okusa. Atmosfera tega specifičnega ambi-jenta vam daje občutek neminlji-vosti. Tukaj v teh prostorih se je kovala tajska zgodovina, tukaj so živeli tajski kralji, ki pa danes prihajajo sem samo 3-krat na leto, le toliko, da menjajo razkošne obleke »smaragdnemu budi«. Tempelj WAT PHRA KEO je nacionalni ponos dežele in glavna atrakcija je SMARAGDNI BUDA, ki je simbol Tajcev. Zgodovina palače se tesno veže na zgodovino dežele, ki je stara več kot 1000 let in je edina država v jugovzhodni Aziji, ki ni nikoli postala ali bila kolonija evropskim osvajalcem ali osvajalcem z ostalega sveta. Tajska je znala ohraniti svojo neodvisnost skozi 1000 let in tako je tudi z Veliko
palačo, ki jo je zgradil prvi kralj bangkoka 1782 leta, ki je izhajal iz dinastije CHAKRI, zato se kraljeva rezidenca še danes imenuje Chakri Maha Prasad, turistom pa ni dovoljen vstop.
V sklopu palače najdete vse, kar je iblo kraljem nujno potrebno, kot so — prepovedan kvart, Borompiman hali dvorano in Amarin vinichai hali, — dvorano tempelj Wat phra keo, ki danes velja za največjo atrakcijo in ga je zgradil Rama I. 1782 leta in je imitacija templja iz AYUTHA-YE — stare prestolnice Tajske. Osrednja zanimivost je BUDA, visok 75 cm in ves pokrit s smaragdi, diamanti in safirji. Povsem verjetno je, da je to najdražja skulptura na svetu, ki je bila narejena na severu Tajske — v zlatem trikotniku. Domačinom je simbol in turistom atrakcija, ki sedi na 11 m visokem oltarju, izgubljen ob kadilu, ki se vije okoli njega. Tisoče in tisoče ljudi prihaja in se poklanja Smaragdni budi, turisti pa občudujejo to goro dragih kamnov.
(dalje)
WAT ARON TEMPELJ - najvišji tempelj na Tajskem
Velika palača kraljev
Azije. BANGKOK pa je tudi mesto 400 templjev, mesto zlata, orhidej, mesto krasnih palač, trgovski center in za turista pravi raj.
Nekatera mesta so enostavna in potrebuješ le kakšen dan, da dobiš osnovno predstavo — vtis in občutek za mesto, zopet druga so manj dostopna, konfuzna, vse ti gre težko od rok, imaš občutek da ima mesto več obrazov, več različnih pogledov in Bangkok spada v to drugo kategorijo, vsaj jaz sem ga doživljala tako.
Glavno mesto Tajske ali nekoč Siama ni navadno mesto in nikoli skozi zgodovino tudi ni bilo. Ne samo da se tukaj vtaplja moderno in staro, eksotično in konzervativno, ubranosti in kaos, zahod in vzhod, bogatstvo in revščina. V tem mestu ni znanega izreka: »Kje so dobri stari časi?« Tukaj se zdi, da je od vekomaj tako. Reka CHAO PHRAYA se še vedno leno vije skozi mesto in na reki ljudje še vedno živijo kot
nekako skušala privaditi, tako da teh težav nimam, čeprav jih večina turistov ima.
Po dolgem času sem potovala spet enkrat sama, bila odvisna sama od sebe in svoje iznajdljivosti oziroma od prejšnjih izkušenj in postavljena v 6 milijonski BANGKOK, mesto ki mu pravijo »KONG THE P«, (mesto angelov). Kam? Kako naprej?
Ker sem se zgodaj začela potepati po svetu, sem vedela, kako se moram lotiti stvari, pa tudi na priporočilo prijateljice, sem se napotila v najcenejši del mesta, kjer se zbirajo popotniki iz vseh koncev sveta, ljudje vseh nacionalnosti in različnimi možnostmi za preživetje . .. KHAOSAN ROAD, center popotnikov v Bangkoku je tudi mene preživel ta prvi večer.
BANGKOK je kaos, babilon, eno najbolj umazanih metropol sveta, meka prostitucije, preprodajalcev drog, center kriminala in eno najbolj pokvarjenih mest
Vila Herberstein
Harmonija različnih okusov v kozarcu
Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste odšli v kakšen gostinski lokal in si zaželeli osvežiti s pijačo, ki bi pomenila izziv vašemu okusu? Nekaj takega, kar si ne morete privoščiti ravno v vsakem trenutku, ali kupiti že pripravljeno v trgovini. In kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste bili razočarani, ker vašim željam niso znali ustreči?
To se vam le težko zgodi, če se odločite za obisk Vile Herberstein. Zato, da boste od tam odšli zadovoljni, bo (poleg dobre kuhinje in dobre postrežbe) poskrbel tudi barman Milan Kmetec. Kdo je ta sedemindvajsetletni fant, ki vam ga predstavljamo danes?
Milan je domačin, po končani natakarski šoli je dve leti delal kot natakar, leta 1982 pa se je včlanil v društvo barmanov in pričel kot aktiven tekmovalec sodelovati na raznih državnih prvenstvih, gostinsko-turi-stičnih zborih in mednarodnih tekmovanjih. Njegova posebnost so torej cocktaili. V vseh teh letih je dosegel nekaj lepih uspehov, eden zadnjih večjih je bil na tekmovanju za 15. pokal Bleda. V močni konkurenci z mednarodno udeležbo je predstavljal svojo »hišo« oziroma podjetje Gorenje — Družbeni standard, kjer mu zelo pomagajo, verjetno tudi na podlagi uspehov. Naj jih naštejem še nekaj.
ima Milan za to najprimernejše pogoje — veliko pijač znanih proizvajalcev in zelo kritične sodelavce, ki nove cocktaile tudi prvi ocenjujejo. Potem jim je treba dati še ime, ki jih išče v sami vsebini pijače, ali pa se odloči za verzijo v modnih trendih. Milan Kmetec je bil nekajkrat tudi na gostovanju v domovini mešanih pijač, Ameriki. Tudi ti obiski so še obogatili njegovo znanje.
Bi radi katero od njegovih mojstrovin poskusili tudi vi? Obiščite Cocktail club Vile Herberstein, ki je eden redkih v Sloveniji. Odprli so ga tudi z namenom, da poskrbijo za višji nivo kulture pitja. V katalogu vam ponujajo 10 cocktailov, če pa svoje priljubljene pijače ne najdete v njem, zaupajte to strežnemu osebju, ki vam bo z veseljem ustreglo!
Cocktail club lahko obiščete vsak dan, razen nedelje in praznikov od 18. do 02. ure zjutraj. Člani cocktail kluba lahko s svojo kartico vanj pripeljejo tudi svoje prijatelje. Poletni čas je še posebej sezona cocktailov, zato vam jih bodo v kratkem postregli tudi na lepo urejeni terasi pred Vilo Herberstein. Za otroke bodo pripravljali okusne frap-pe-je, zato ne boste v zadregi, če se za obisk odloči cela družina.
Za konec pa še recept za cocktail, ki vam ga priporoča barman Vile Herberstein, Milan Kmetec. Potrebujete: 2 cl Adria likerja, 1 cl gina, 2 cl vermoutha. K temu do-lijte bitter lemmon ali tonic water in dobro pretresite. Za dekoracijo uporabite slami-co in polovico rezine pomaranče.
roma njgove potrebe ob vsakem času in ob vsakem razpoloženju. Te pijače so vedno bolj v modi, vendar znanja na tem področju primanjkuje. Pri sami postrežbi moramo gledati na več elementov; pravilni kozarci, pravilna dekoracija (ne le vizualna), pestrost barv. Seve-
Pravilni kozarci in pravilna dekoracija sta pri postrežbi cocktailov zelo pomembna
da pa moram biti tudi del psihologa, da znam gosta preceniti in oceniti, kakšno pijačo želi v določenem trenutku. Pri mešanih pijačah nikoli ni cilj gosta na hitro opiti.« Idej barmanu Vile Herberstein nikoli ne zmanjka, ker pravi, da je mešanih pijač toliko, kot ljudi. Že samo pri cocktai-lih ločijo barmani kar nekaj vrst. Od suhih, polsladkih in sladkih do tistih, ki so primerni pred večerjo (preddiner cocktail), long drink cocktailov in tistih, ki jih postrežejo po jedi (after diner drink). Milan Kmetec točno ve, katere sestavine mora zliti v svoj ročni mešal-nik, da bo ustregel vašim skritim željam, s pijačo vzbudil tek, ce jo bo ponudil pred jedjo in s pravilnim izborom lepo zaključil vašo večerjo. Pri tem poudarja, da morajo biti vse pijače, ki jih uporabi močno ohlajene, ker ni slabšega, kot topla mešana pijača. Recep-ture sestavlja po lastnih kreacijah, pri čemer novi cocktaili velikokrat nastajajo na delovnem mestu, kjer
Na tekmovanju v Rogaški Slatini 1980 — srebrna medalja, na Bledu 1985 leta -Bronasta medalja, v Postojni 1987 leta — zlata medalja.
Kaj so sploh cocktaili? Milan Kmetec pravi: »Ko govorimo o cocktailih, govorimo o mešanih pijačah, vendar je to le ena od skupin mešanih pijač. Cocktaili so sinonim za harmonijo različnih okusov, katerih skupni cilj je zadovoljiti gosta, ozi-
Barman Vile Herberstein Milan Kmetec med mešanjem cocktaila
V mesecu aprilu smo v uredništvu med kupci v slaščičarni METKA izžrebali naslednje nagrajence:
1. SLAŠČIČARNA METKA IRENA KOREN, Gaberke 283, Šoštanj MILAN MEŽA, Podkraj 20 a, Velenje MAJA SUŠEČ, Kersnikova 15, Velenje JURIJ TERGLAV, Koroška 22, Velenje JOŽE ANŽEJ, Tomšičeva 52, Velenje DRAGICA TlC, Veljka Vlahoviča 44, Velenje
2. NAŠ CAS
ANICA PEČNIK, Kraigherjeva 2, Velenje ZDENKA RESNIK, Kardeljev trg 2, Velenje MARJANA KAŠ, Konovska 38, Velenje SLAVICA KOMAR, Šmartno ob Dreti 89, Šmartno ob Dreti
ANGELA VTIČ, Kidričeva 55 a, Velenje JANČ VEBER, Leveč 69, Petrovče
V slaščičarni METKA lahko kupite vse vrste peciva in naročite tudi torte za praznične dni.
Ob nakupu v slaščičarni METKA s spodnjim kuponom
BISTRO ALF
Cesta talcev 3, Šoštanj
Vljudno vas vabimo vsak dan od 9. do 21. ure
NO PROBLEM! HA - HA - HA
G- ALF in gosp. ALFIKA
BUTIK KAJA
Mislinja 152
ŠIVANJE PO MERI
Tel: (0602) - 55-068
Trgovina * mešanim blagom
Koroška 8 e, Velenje Tel.: 855-988
Gostisče Acman
S konto 62 a, Šoštanj Tel.: 881-393 Se priporočamo
LEXIS d.o.o.
Trgovsko in storitveno podjetje
TERAMED INTERNATIONAL novost na našem tržišču, proizvod avstrijskega podjetja.
Teramed je bio ležišče z naravno volno, ki deluje na principu elektro magnetne terapije nizkih frekvenc v nočnem času, ter ELMAG 75, ki deluje čez dan.
Nima stranskih učinkov. Je medicinsko preizkušen v svetu in doma.
Služi kot pomožno zdravilno sredstvo pri naslednjih diagnozah: — obolenje lokomotornega sistema, — revmatska obolenja, — razni glavoboli, — nespečnost, — nizek in visok pritisk, — ostale tegobe modernega načina življenja
Informacije: tel (063) 854-250 Del. čas: vsak dan od 8.—12. ure.
Slaščičarna Metka in naš čas nagrajujeta
Novih 12 potnikov na izlet v MINIMUNDUS
NAGRADNI KUPON Z avtobusom v Minimundus
Slaščičarna Metka Kresnikova 13, Velenje
NAŠ ČAS
IME, PRIIMEK NASLOV _
Mercator - ZgornjesavmjsKa KmetijsKa zadruga Mozirje P.o.
RESTAVRACIJA GAJ
vas vabi na nedeljska in praznična družinska kosila. Cena kosila na osebo znaša 400 SLT.
V mesecu maju in juniju bo vsako soboto ob lepem vremenu na vrtu restavracije plesna glasba.
30. maja na velenjskem gradu
Dan mladih in kulture
Mesec maj je bil od nekdaj sinonim za mladost, lahko rečemo, da zaradi znanih pomladanskih simptomov. Ne glede na leta se v tem mesecu vsi počutimo drugače, bolj sproščeno, bolj veselo. In nekoč smo na veliko praznovali 25. maj, dan mladosti. Štafeto mladosti smo pokopali, prav tako sprejem v vrste Mladinske organizacije. V Velenju se bo zato predzadnji dan tega meseca, v soboto 30. maja, zgodil velik, celodneven žur, ki so ga organizatorji poimenovali »Dan mladih in kulture«.
Dan bo namenjen vsem, ki si želijo spoznati delček ustvarjalnosti sedanje mlade generacije, predvsem pa mladim samim. Šaleški študentski klub, ki se trenutno še dogovarja z ljubljanskim ŠOU-vom za pomoč pri finančni plati izvedbe, kot najbolj aktivni posamezniki pa Siniša Hranjec, Marjan Kukovec in Brane Medved, so tisti, ki so si ta dan zamislili takole:
Prireditve se bodo na velenjskem gradu pričele odvijati ob 9. uri dopoldne. Na prizorišču bodo razprostrli velika platna, na katerih bodo lahko v raznih tehnikah ustvarjali vsi, ki bodo to želeli. Za materiale bo poskrbel organizator, vse pa bo potekalo v sodelovanju s šaleškimi likovniki. V tem času si bo že mogoče ogledati alternativno razstavo, ki jo bodo pripravili po grajskih hodnikih, videti pa bo mogoče pisano paleto izdelkov mladih umetnikov. Vzporedno bo vse dopoldne potekal tudi Bolšji sejem (prinesite torek, kar vam je doma odveč)! Ob 10. uri še nekaj za najmlajše — Lutkovna igrica gostujoče skupine, takoj za njo še gledališka igrica za otroke Maček Muri (v režiji Ane Kočar in izvedbi domačih gledališčnikov). Po tem bo svoj 3 urni program pričel KUD Nova gledališka formacija (prikazali bodo kratek zgodovinski oris Slovenije v letih med 1941 do 1992, vse to skozi igro, recital, s koreografijo . . .). Nekje na gradu bodo organizatorji našli tudi prostor za prikaz diapozitivov. Vse ostale dopoldanske predstave pa se bodo odvijale v prostorih grajskega atrija.
Ob 14.00 se bo na plesišču iz-Nen grajskega obzidja pričel Kock koncert 6 bolj ali manj znan/A skupin. Za vse, ki ne veste,kje
je to plesišče, naj osvežim spomin na nekdanja praznovanja rudarskega praznika na gradu — točno tam! Nkje do 20.00 se nam bodo predstavili LOOP (Slov. Grade), RES NULLIUS (Velenje), KAPELA LA CHATELIE-RE (Ljubljana), It'S NOT FOR SALE (Laško), NON FINIRE MAI (Žalec) in HOWITZER (Kranj).
E
In ko bo nad velenjski grad adel prvi mrak, se bo pričel antavtorski večer, kjer se nam bodo predstavili ILEX, RI-HARD KOTAR, ADI SMOLAR, LETEČA POTEPUHA in ŠU-KARJI (slednji s izvirno cigansko glasbo). Možno je še kakšno presenečenje, saj še ni jasno, koliko bodo znašale finance za prireditev, od njih pa so odvisna tudi zveneča imena tega večera.
Če bo vreme in vse ostalo takšno, kot si vsi želimo, bo prireditev trajala do zgodnjih jutranjih ur, pri čemer organizatorji mislijo na čas, ko se prične daniti. Vstopnin ne bo prav nikjer, vse, kar bo osvežilo grlo, pa bo po zmernih cenah. Organizatorji se še vedno trudijo pridobiti kakšnega sponzorja, ki bi bil pripravljen finančno pomagati pri izvedbi tega dneva (in noči). Nekaj posluha so že pokazali, glede na precejšnje stroške še vedno premalo. Glede na to, da bodo prireditev močno reklamirali po vsej Sloveniji, da bo stvar verjetno pritegnila veliko mladih, ki jim takšnih prireditev manjka, se tu ne bi smelo ustaviti. Računajo tudi na pomoč Skupščine občine Velenje . . .
B. Špegel
im$m
Zgodilo
• •
se Je
7. MAJA
LETA 1954
Kako je reagirala mestna občina Velenje na članek o počasnem delu delavcev Slikopleska, ki smo ga povzeli iz Savinjskega vestnika v eni naših prejšnjih številk, še vedno ne vemo, vemo pa kako je na ta članek reagiralo podjetje Slikoplesk. Za ta odgovor je ponovno poskrbel Savinjski vestnik v članku z naslovom »Kdo bo plačal?«:
»V Savinjskem vestniku št. 16 od 23. aprila je bil priobčen članek »Iz Velenja — Kdo bo plačal?«. Na omenjeni članek pripominjamo, da je »Slikoplesk« v Velenju poleg beljenja in slikanja krajevne gostilne »Pri Zofki« prepleskal tudi vse prostore in daje bilo delo kvalitetno izvršeno, kar ni bilo omenjeno v zgoraj omenjenem članku. Delo pa bi bilo lahko izvršeno prej kot v 14 dneh, saj so to izjavili očividci, ki so bili v tem času v gostilni navzoči. Pri tem pa ne pade krivda na podjetje »Slikoplesk«, pač pa na povzročitelje počasnega dela. Toliko v popravek in pojasnilo prizadetim.«
Če se je na ta članek odzvala tudi mestna občina Velenje še ne vemo, če se je, pa bomo tudi ta odgovor objavili v eni prihodnjih številk.
LETA 1957
V mariborskem Večeru je bil objavljen članek z naslovom »Odkritje spominske plošče na Paškem Kozjaku:«
»Krajevni odbor Zveze borcev v Doliču pripravlja odkritje grobišča in spominske plošče na Paškem Kozjaku. Tu so padli borci štirinajste, sedemnajste in enainpetdesete divizije ob februarski ofenzivi in zaključnih operacijah za osvoboditev naše domovine. Z množičnimi pohodi iz vse Slovenije bodo ob odkritju počastili spomin padlih partizanov.«
Grobišče pri Ramšaku na Paškem Kozjaku je še vedno lepo urejeno, žal pa je tam v zadnjih letih vse manj obiskovalcev, ki bi počastili spomin padlih partizanov.
LETA 1961
O prostovoljnem delu v Šaleški dolini smo v naši rubriki objavili že precej člankov in tudi tokrat smo v mariborskem Večeru našli članek z naslovom »Velenjski prostovoljci opravili že nad 20.000 ur«:
»Pri urejanju parka so velenjski prostovoljci opravili do 1. maja že nad 20 tisoč ur prostovoljnega dela. Sedaj bo začela urejati igrišče pri osnovni šoli Miha Pintar — Toleda tudi šolska mladina. Ker je delo potrebno in koristno je prav, da ga bo opravila mladina sama, saj ga bo tudi sama vsak dan uporabljala.«
DAMIJAN KLJAJtČ
Uspešna sezona mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj
Dobri v Mariboru, navdušili na Nizozemskem
Zborovsko petje je v naši občini zelo priljubljeno, kar dokazuje med drugim tudi veliko število zborov, ki sodelujejo na rednih občinskih revijah pevskih zborov v Velenju. V kategoriji odraslih mešanih pevskih zborov je že dolga leta najuspešnejši Mešani pevski zbor SVOBODA Šoštanj pod vodstvom Anke Verdnik Jazbec. Zbor je nosilec mnogih priznanj, veliko je nastopal predvsem v bližnji okolici, pa tudi drugod po Sloveniji, nekajkrat pa tudi v tujini. Na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru »NAŠA PESEM« je doslej sodeloval že šestkrat ter se vsakokrat vrnil z medaljo, štirikrat z bronasto, enkrat s srebrno in enkrat z zlato.
Na letošnjem tekmovanju pevskih zborov v začetku meseca aprila v Mariboru sta našo občino zastopala dva zbora, in sicer Mešani pevski zbor SVOBODA Šoštanj in Mešani pevski zbor GORENJE Velenje. Letošnje tekmovanje je bilo prvič mednarodno, kar je seveda pomenilo veliko ostrejše kriterije, kot do sedaj. V prvem delu tekmovanja so nastopali samo zbori iz Slovenije in je tako predstavljal nekakšno državno prvenstvo. V kategoriji mešanih pevskih zborov so se v nadaljnje mednarodno tekmovanje uvrstili samo štirje zbori, in sicer Slovenski madrigalisti ter Avgust Foer-ster iz Ljubljane, zbor celjskega pevskega društva ter Svoboda iz Šoštanja. Že to dokazuje vso ostrino kriterijev na tekmovanju. Veliko mest z ogromnim zaledjem pevcev sploh ni imelo predstavnika v mednarodnem tekmovanju, tako da smo z uspehom SVOBODE Šoštanj zelo zadovoljni. V času od
23. aprila do 29. aprila je Mešani pevski zbor SVOBODA Šoštanj zastopal Velenje na koncertu pevskih zborov partnerskih mest v SCHIE-DAMU na Nizozemskem. Schiedam je sosednje mesto Roterdama, pravzaprav je zdaj že del Roterdama, tako blizu sta. Ima približno 75000 prebivalcev, najbolj pa je poznan po industriji alkoholnih pijač. Tu deluje tudi Kraljevski moški pevski zbor ORPHEUS, ki letos praznuje že 125. letnico delovanja Eden od vrhuncev praznovanja je bil tudi koncert zborov partnerskih mest, na katerem je poleg ORPHEUSA in SVOBODE nastopal še ženski pevski zbor iz mesta NEATH v Wales-u (Velika Britanija). Koncert je bil v novi moderni cerkvi »DE ARK«, ki po svojem izgledu, pa tudi zelo dobri akustično-sti bolj spominja na koncertno dvorano kot na cerkev. Zanimivo je bilo, da se zbori med sabo sploh niso poznali, glede na visoki jubilej domačega zbora in celo naziv »kraljevski« pa je bilo pričakovati visoko kvaliteto zborovskega petja. Vsaj med šo-štanjčani so bila pričakovanja pred koncertom precej tesnobna.
No, prvi del koncerta je že postavil stvari na svoja mesta. Namenjen je bil predvsem poznavalcem, saj so vsi trije zbori nastopili z zahtevnejšimi pesmimi iz svojega repertoarja. Svoboda Šoštanj se je predstavila tudi z dvema motetoma Jakoba Gllusa in že aplavz iz dvorane je pokazal, da poslušalci znajo ceniti lepo zapeto pesem. To so potrdile tudi izjave domačinov v pavzi pred drugim delom koncerta. Organizator koncertov v »DE ARK« je izjavil, da tako dobrega zborovskega petja ta dvorana še ni slišala, dirigent domačega zbora pa je omenil, da sta to dva
povsem različna nivoja petja. Predvsem mu ni šlo v glavo, da so vsi pevci SVOBODE le ljubiteljski pevci, velika večina brez glasbene izobrazbe, veliko tudi zelo mladih. Morda je bilo med izjavami tudi malo vljudnosti, vse pa najbrž ne.
V drugem delu sta nastopala le zbora iz Neatha in Šoštanja. Svoboda je tokrat predstavila slovenske ljudske pesmi. Za popestritev seje med odmorom nekaj pevcev in pevk preobleklo v narodne noše in so že s svojim defi-lejem po dvorani poželi buren aplavz. Nastop sam pa je dvignil poslušalce na noge. Pevci so peli brez obremenitve, imenitno sestavljen program pa je opravil še ostalo. Vsaki nežni, melodiozni slovenski pesmi je sledila razposajena, ritmična in udarna, z odra so se slišali vriski, tako da ni bilo presenetljivo navdušenje poslušalcev. Morda so prvič slišali za Slovenijo, toda zapomnili si jo bodo za vedno. Vzdušje je bilo res izredno, nadaljevalo pa se je takoj po koncertu v preddverju dvorane. Verjetno se še ni zgodilo in se najbrž ne bo kmalu v tej dvorani, da bi obiskovalci plesali polko in valček ob zvokih slovenske harmonike z nastopajočimi pevkami in pevci.
Nizozemcem gre vsa pohvala kot odličnim gostiteljem. Svojim gostom so v kratkem času poizkušali pokazati kar se da veliko svoje male lepe države. Tako so jih popeljali z ladjo po pristanišču Roterdam, v Sheveningen na obalo Severnega morja, poznani MADURODAM (Nizozemska v miniaturi) v Haagu, najvišji mlin na veter na svetu, v zgodovinsko jedro Schiedama. Med potjo na Nizozemsko pa so si pevci Svobode ogledali še katedralo v Kol-nu, ob povratku domov pa čudovito dolino Rena, dolino gradov od Koblenza do Mainza ter staro univerzitetno mesto Heidelberg. Pevke in pevci Svobode so poleg častnega zastopanja Slovenije tako spoznali tudi nekaj novih krajev in ljudi. To pa je pravzaprav tudi vse, kar si želijo. Peti in spoznavati nove prijatelje.
tu in tam
Velenje
Srečanje mladih pesnikov in pisateljev
Jutri (v petek) se bodo v avli doma kulture v Velenju srečali pesniki in pisatelji začetniki celjske regije in iz Zasavja. Zanj se je trenutno prijavilo okrog 17 mladih literatov.
Ob tej priložnosti bo or-ganizator-literarno društvo Hotenja pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje — pripravil okroglo mizo, za katero bodo spregovorili o poslanih tekstih, izmenjali izkušnje ter se dogovorili o svojem nadaljnjem delu.
Srečanje bodo začeli ob 17. uri.
Velenje
Dva
literarna večera
V knjižnici Velenje bosta prihodnji torek in v sredo dva zanimiva literarna večera.
Na prvem (v torek, 12. ma-I se bodo predstavili mladi ulturni ustvarjalci z osnovnih šol velenjske občine, dan kasneje pa še mladi pesniki in pisatelji Centra srednjih šol Velenje. Prireditvi pripravljajo člani odbora za sodelovanje s šolami pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje, začeli pa ju bodo ob 19. uri.
Icul
Konovo
Kulturni petki
Kulturni petki na Kono-vem so stekli. Predstavili so se konovski tamburaši s svojo kaseto. Doživeli smo lepo afirmacijo tamburaške glasbe in priredb različnih zvrsti. Pri izdaji prve tovrstne kasete se tamburaši s Konovega zahvaljujejo Glasbeni šoli Velenje, ERI Velenje, Rudniku lignita Velenje in Kulturnemu centru Ivan Napotnik Velenje.
V petek, 8. maja, se bodo ob 19. uri prestavili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Konovo z repertoarjem, ki ga pripravljajo za letošnjo sezono in različne pevske revije. Vabljeni vsi ljubitelji slovenske zborovske pesmi! p ]yj
Birma — mnogokrat zadnja stopnica v hoji za Kristusom
»Janez je govoril vsem: Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene...: on vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem. Velnico ima v roki. da bo očistil svoje gumno in spravil pšenico v svojo žitnico, pleve pa bo sežgal v neugasljivem ognju« (Lk 3, 16—17).
Preden se je Jezus poslovil od učencev jim je obljubil: »Prejeli boste moč Svejega Duha, ki pride v vas in mi boste priče do kraja sveta. Sveti Duh vas bo naredil močne in modre.«
Birma je zakrament, s katerim se nadaljuje uvajanje v krščanstvo, ki se je začelo že pri krstu. Je zakrament krščanskega zorenja in rasti. Za tako zorenje pa si moramo kristjani prizadevati vse življenje. Birmanska milost nam pri tem pomaga. Darovi Svetega Duha (dar modrosti, ( umnosti, sveta, moči'vednosti, pobožnosti in strahu božjega) nam pomaga-
jo v hoji za Kristusom. A žal je birma mnogokrat konec duhovne rasti. Birma naj bi kristjana globje vključila tudi v skupnost. Smisel birmanske pastorale torej ni le v poučevanju in znanju.
Birmanci so v letih, ko bi jih lahko primerjali z glino v katero Vtisne okolje, vzgoja in lastno prizadevanje pečat za vse življenje. Zato potrebujejo bližino svojih sovrstnikov, staršev, učiteljev in katehetov.
Veliko župnij seje odločilo, da bo poleg rednega verouka povezovala b irmance tudi v manjše skupine, ki jih vodimo mladi
(animatorji). To niso skupine samo prijateljev in sošolcev, lahko bi rekli, to je mala skupnost Cerkve ali Cerkev v malem. To je skupnost enakih, ki se med seboj bogatimo. Izmenjujemo si in poglabljamo dosedanje versko znanje in izkušnje v medsebojnem pogovoru. V skupini poslušajo drug drugega, da bi spoznali misli, želje in potrebe bližnjega. Tako drug ob drugem zorimo. V skupini se pripravljamo tudi na sodelovanje pri bogoslužju, da ga olepšamo in s tem poglobimo doživetja vseh, ki se ga udeležujejo. Ob praznikih obiskujemo ostarele in bolne župljane. Po svojih močeh jim skušamo pomagati in jih razveseliti.
Vrzel priprave na birmo se kaže tudi v pomanjkanju sodelovanja staršev, botrov in župnijske skupnosti kot celote. Najbolj pa
zanemarjamo delo po birmi. Veliko mladih se po birmi prične oddaljevati od vere, ki bi jim lahko bila v preizkušnjah v življenju velikokrat močna opora. Ne smemo dopustiti, da bodo po birmi prepuščeni sami sebi. V župnijski skupnosti morajo najti ugodno okolje, ki jih sprejema, vključuje in jim daje konkretne možnosti za sodelovanje pri raznih dejavnostih. Začetni neuspehi nas ne smejo odvrniti od želje po bolj živem župnijskem občestvu. Ko bodo začutili, da so pomemben člen v župnijski skupnosti, se bo njihov odnos spremenil. Čeprav včasih težko razumemo njihovo razposajenost in probleme, ne iščimo trske v njihovih očeh, če ne opazimo bruna v svojem lastnem očesu. Sprem-Ijajmo njihove korake negotovosti in jih usmerjajmo k Luči.
»Jezus je klical: Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije. Kdor vame veruje, bodo tekli, kakor pravi pismo, iz njegovega osrčja potoki žive vode. To pa je rekel o Duhu, ki so ga poslej prejeli tisti, ki vanj verujejo« (Jn 7, 37-39).
Zorica Blagotinšek
Živimo s tistimi, ki ne morejo živeti drugje
Podpredsednik kontra minister
Ne samo po naravi, tudi v resnici sem pes. Ne velik, ne majhen, zelo različnih prednikov. Skratka nikakršen, vesoljni križanec, pravi bastard. Samo Špelini dobroti se moram zahvaliti, da imam topel dom pri Novakovih, ki me imajo celo radi. Edina spoštovanja vredna stvar na meni je ime. V posmeh moji nikakrš-nosti in strahopetnosti mi pravijo Killer (Ubijalec).
»Tako mrcina,« me je zadnjič nagovoril moj ljubi gospodar Pavel, »menda bom odslej moral nositi v žepu plastično vrečko, če bom šel s tabo na sprehod v mesto. Da bom za tabo pobiral dreke! Figo pa takšna ekologija. Elektrarna nas zasipa, z žveplom in pepelom, rudnik je potopil že pol doline — jaz naj bom pa kaznovan, če boš ti počepal po mestnih zelenicah!«
Vidno vznemirjen si je Pavel zavezal nežno zeleno kravato in za sabo zaloputnil hišna vrata . . Skoraj enajst zvečer je že bila ura, ko se je vrnil. V hiši so seveda vsi spali, jaz sem si privoščil gospodarjev fotelj. Začuda me ni spodil, ampak je stopil k teletonu.
»Zdravo, Tone, Pavel tukaj. Kako to, da te ni bilo?...
A ... A, da si pozabil ...
... No ja, proslava Dneva upora je bila kar. Klasično. Malo spravnega govora, pa pevski zbor. Je pa zgledalo bolj kot občni zbor Društva upokojencev. Dvorana je bila sicer polna, a v glavnem veterani, nekaj predstavnikov oblasti, pa nekaj sorodnikov nastopajočih ...
... A, kako je bilo na Okrogli mizi o ekologiji? Brez veze. Glede na to, kako sta se Gošnik in Avberšek že prerekala po časopisih, sem pričakoval, da se bosta tokrat zgrizla, pa nič od tega. Že začetek je bil takšen kot programsko volilna konferenca pokojne SZDL. Povezovalka je pokazala, da pozna temo, skorajda je imenovala komisijo za sklepe, poem pa le predala besedo direktorju Rudnika. Avberšek je v pol ure povedal vse za nazaj in za naprej, zato je bilo prav odrešujoče, ko je podpredsednik skupščine neodvisne, samostojne in suverene republike in podpredsednik Zelenih taiste neodvisne, samostojne in suverene republike Gošnik izjavil, da se ni na okroglo mizo nič pripravljal, in bo zato za uvod čisto, čisto kratek. In je takoj nato dokazal, da je vzorni učenec pokojnega Kardelja, ki je nekoč ljudem zatežil z dolgim govorom in se potem opravičil, češ, da ni imel časa pripraviti kratkega. Tako je Gošnikov
uvod trajal še dlje kot Avberškov . . .
... Saj sem že skoraj hotel oditi, ko pa smo zvedeli že praktično vse. Ampak me je, tako kot verjetno večino, zadržala želja, da slišim vsaj malo polemike, vsaj kanček prepira. Pa nič. Povezovalka je velikodušno prepustila besedo obiskovalcem, in nekateri so priložnost temeljito izkoristili za svoje dolge uvode. Gospoda Avberšek in Gošnik sta odgovarjala skrajno sozvočno, tako zelo so bili njuni pogledi na onesnaževanje okolja skladni, ko da že iz otroških let z roko v roki delata za isto stvar. Kot da nikoli nista bila v nobeni stvari nasprotna. Stavit bi šel, da je Avberšek ilegalni član Zelenih in Gošnik prikriti član Upravnega odbora Rudnika . . .
. . . Edino okoli ekološke raziskovalne skupine sta se malo razšla. Avberšek je noče v Rudniku, ker mu jo Gošnik očital, Gošnik pa je noče kot javni zavod, ker naj bi jo plačeval Rudnik. Tu se je vmešala še mlajša gospa raziskovalka, ostro povedala svoje — in takoj zatem šla domov kuhat. Tudi drugi bi najraje šli, pa smo bili olikani. Nekdo je celo zatežil, da bi morali sprejeti sklepe. Kaj bi ti sklepi zalegli konec leta, ko bo treba zmanjšati žvepleni oblak iz Šoštanja? Niči Oba zagreta ekologa bosta našla kup izgovorov, da sankcij ne bo. Pazi: eden je podpredsednik skupščine, drugi bo minister za energetiko. Menda ja ne bosta za . . . Slovenije zaradi ozkih lokalnih interesov zaplonkanih Velenjča-nov, ki ne razumejo širšega družbenega interesa ...
. .. Seveda, saj elektriko moramo imeti, pa pol rudarjev ne moremo kar vreči na cesto. To dobro vesta tako Avberšek kot Gošnik, zato sploh ne vem kaj sta igrala nocoj. Politika pač. In pri vsej nocoj izkazani ljubezni in strpnosti mi nekako ni jasno, zakaj menda Zeleni Slovenije nasprotujejo, da bi bil Avberšek minister za energetiko ... no, lahko noč!«
To rekši, me je Pavel spodil s fotelja in prižgal TV. Po vsem tem kar sem slišal me sploh ne čudi več, zakaj bo Pavel moral s sabo nositi vrečko za moje drekce. Stvar je enostavna: Veliki problemi niso rešljivi, zato se moramo lotiti reševanja malih, da ljudje ne bodo pozabili, da nekatere stranke nenehno mislijo na čisto okolje (in volilne pike). Pa čeprav v celem svojem življenju ne bom okolja onesnažil toliko kot deset sa-mokolnic premoga.
vaš Killer
Še takle čas lani se nam je zdelo nemogoče, bilo je nekaj, kar se dogaja daleč od nas. Ob prepričanju, da se kaj takega pri nas ne more zgoditi, smo pozabljali, da živimo na Balkanu, na sodu smodnika, kjer za nore generale in mračne politike ne veljajo ne takšne, ne drugačne zakonitosti, kjer obljube ostajajo mrtve črke na papirju. Samo drugod?
Ne. Tu, pred našimi očmi se z bliskpvito naglico odvijajo strah, skrb vzbujajoči dogodki. Zaskrbljeni, obupani, objokani in besni obrazi, porušeni domovi, trupla nedolžnih, cule čez rame, v vsaki roki pa čvrst stisk drobne otroške ročice je tragična cena dogajanja, ki jo že nerazumno početje plačujejo milijone nedolžnih ljudi. Beže pred tistimi, ki so jih še do včeraj imeli za brate, z njimi leta in leta delili dobro ter zlo. Bežijo, da si v tem krvavem brezumju rešijo golo življenje. Bolj ko se stopnjuje nasilje, vse več ljudi se — razumljivo — polašča strah za življenje. Bombandiranja, alarmi pred nevarnostjo zračnih napadov in grozodejstva na slovensko stran so z vso
silo, že drugič v kratkem času, naplavili nov, še bolj ubog in prestrašen begunski val. Tokrat iz mest, vasi Bosne in Hercegovine.
In tako živimo s tistimi, ki ne morejo živeti drugje. Že
več kot 1800 jih je našlo začasno streho nad glavo pri sorodnikih, prijateljih, znancih in v treh prehodnih republiških zbirnih centrih samo v velenjski občini. Ob nesreči drugih ostati ljudje ni enostavno, pa vendarle nam človekoljubja ne manjka.
NI NE SMEHA, NE OLAJŠANJA PO DOLGI MUČNI POTI NA SEVER
Pretresljivi, tragični, obtožujoči so obrazi 75-beguncev predvsem iz občin Novi Travnik ter Mostar, ki so našli streho nad glavo, toplo zavetje v prehodnem republiškem zbirnem centru v Kaju-hovem domu v Šoštanju. Molčeči so, nemirni, njihovi obrazi zastrti v tla. Razmišljajo, tuhtajo o tem, kako so čez noč morali pobrati kar je bilo pri roki, zavezati svoje borno premoženje v culo, pograbiti otroke, se natlačiti na kamion, pa brž na pot v ne-
Kaj pomeni družini čez noč povezati culo na ramo, oditi s sedemmesečno Danielo v naročju ter njenim bratcem v drugi roki na pot, v neznano presneto dobro ve njuna mlada mamica, ki skupaj z vsemi drugimi begunci ne ve, kaj je storila žalega nekdaj svojim sosedom, prijateljem, znancem
znano — iskat dobre ljudi, ki bi jih bili voljni sprejeti in jim lajšati bolečine v njihovi nesreči. Prazni pogledi skrivajo hvaležnost, solze pričajo o strahu za tiste, ki so ostali doma, vmes je upanje, da se bodo kmalu vrnili domov.« Je moč razumeti vse to noro početje? Komu smo kaj žalega storili? Zakaj smo Srbom prav muslimani trn v peti? S čim smo si zaslužili vse to? Vprašanjem ni konca ne kraja, odgovoru nanje so zaviti v bolečino, ki žge, ki marsikatero noč ne da spati, ki obtožuje do nedavnega še brate, prijatelje, dobre sosede, bra-nitelje meja nekdanje Jugoslavije. Za njihovo oborožitev so jim »zdevali« kar nekaj denarja zato, da sedaj nanje streljajo, jih odganjajo z domov. Žalostno »človek vsemu temu preprosto ne more verjeti,« s solzami v očeh, z jezo in obupom pripoveduje Ljubica Parlov, ki je pribeža-la k nam s svojimi štirimi otroci: Josipo, Daliborjem, Ivanko, Blaženko. Mož in dva sinova (osmošolec in dijak srednje šole) so ostali v Bosni, da branijo pred zvermi s svojim življenjem dom, ognjišče, svobodo. »Jočem in jočem, čeprav vem, da mi to ne pomaga. Toda, bolečine v sebi ne morem utišati. Jih bom našla še žive, zdrave? Bog daj, da bi jih, da bi se čimprej vrnila tja, od koder sem morala. Skromen je naš dom, a zlata vreden.«
»Tu nam ničesar ne manjka. Ljudje so nas toplo sprejeli, pomagajo nam, kolikor pač lahko. Imamo streho nad glavo, hrano, ni nam treba nikamor bežati, nad našimi glavami ni granat, avionov, a vendar. Strah pa se je naselil v našo notranjost, v naša srca za tiste, ki smo jih pustili doma. Nič manjši ni ob razmišljanjih o našem življenju v prihodnje. Tu nam res nič ne manjka, domov in spet domov pa si želim
vsaj tako kot miru, kot lačen košček kruha,« nadaljuje tam, kjer je končala Ljubica Ruža Gavrič. Njeni sinovi Ni-kola, Robert, Dalibor, njena mama in sestra so ubežali norosti, da bi si ohranili vsaj golo življenje. Potovali so ponoči, s kamionom kot svinje natlačeni drug do drugega. Najprej tako do Splita, od tam z ladjo do Reke, nato do Bregane in z avtobusom v Velenje oziroma Šoštanj.
ZDRAVILO ZA BOLEČINO, STRAH JE
ENO SAMO - MIR
Takšnih in podobnih, še hujših življenjskih izpovedi bi lahko napisali še in še,, pa naj bi jih slišali iz ust »doma-čice«, delavke, medicinske sestre, zdravnice. Vsem je skupna bolečina, stiska, želja, da bi se lahko še nocoj vrnile na domove, pa čeprav porušene, opustošene. Naj bo skrb aktivistov rdečega križa občine Velenje, velenjskega Karitasa, vseh občanov še tako velika, jim njihove Bosne, kjer jih čaka neobdelana zemlja, živina v hlevih, predvsem pa njihovi najdražji, ne morejo nadomestiti. To je bol beguncev, človeška, usodnostna pa ima čisto drugačne, predvsem globlje razsežnosti. Ko je vsak trpek spomin zgodba zase, ko ima vsak toliko žalostnih spominov, ko je toliko zgodb zavoljo ene same resničnosti — vojne imenovana, človek ob vsem tem razmišlja: le pre-klemano srečo smo imeli Slovenci, da nismo danes vsak s svojo culo in s svojimi navadami kje drugje. Hkrati pa se sprašuje: bo tudi zanje kmalu posijalo svobodno sonce, ki bo zacelilo rane, da bo namesto otožnih in obtožujočih oči spet videti smeh na njihovih obrazih?
T. Podgoršek
Smeh, ki se je za kratek čas (ob našem obisku) prikradel na lički Iva in Daliborja, sta kaj kmalu zamenjala strah in obtoževanje: vrag, pa takšno otroštvo, za katerega nisva nič kriva, nič dolžna
Begunci tudi na Golteh
Tako kot v mnoge druge slovenske občine, so se tudi v mozirsko zatekli begunci iz BiH.
Pred dnevi so odprli zanje zbirni prehodni republiški center na Golteh, kamor so nastanili 94 oseb. Med njimi je največ otrok in žensk. Večina izmed njih je prišla iz Sarajeva, Bjelovarja, Dobo-ja ... Ker so ti ljudje iz nižjih socialnih slojev, so v Slovenijo prišli .slabo oblečeni. Ob-
činska organizacija RK je zato takoj organizirala pomoč predvsem v obleki. V akcijo pomoči so se po svojih močeh vključili tudi krajani Mozirja in širše okolice.
Posebnih težav zaenkrat ni, manjše pa sprotno rešujejo. Kot zanimivost naj povemo, da so težave nastale le pri prevozu beguncev z nihal-ko. Za prenekaterega begunca je bila to prva vožnja z njo. Pa to niti ni toliko po-
membno. Glavni razlog bojazni pred to vožnjo je bila nepravilna informiranost beguncev iz krajev, iz katerih so prišli. Pravijo, da so bili o slovenskem narodu napačno »poučeni«. Trdno so bili prepričani, da jih v Sloveniji čaka smrt (!?). Slednje lahko nazorno prikažemo s prošnjo ene izmed žena: »Če že moram umreti, potem me vsaj pošljite nazaj v Bosno, da umrem doma.«
M. Mija Pečnik
PLANINCI, REKREATIVCI, LJUBI-TELJI
NARAVE, DRUŽINE, POSAMEZNIKI in
SKUPINE - POZOR!
Kadar sonce znova razlije toploto po dolini, kadar zapoje v grmu kos in zazelene po pobočjih Kožlja med temnimi smrekami svetle bukve, veš »Pomlad je spet!« Napočil je čas, ko lahko zopet nekaj storimo za svoje zdravje. Planinsko društvo Velenje vab[ v nedeljo, 10. maja
na množični pohod po Šaleški planinski poti od Šaleka do Paškega Kozjaka. TRIM POHOD ŠALEK PAŠKI KOZJAK bo že 17. po vrsti.
Na pohodu bodo udeleženci uživali v pomladni idili, prijetni hoji in lepih razgledih. V domu na Paškem Kozjaku bo dovolj hrane in pijače po zmernih cenah. Oskrbnika doma na Paškem Kozjaku bosta nudila vsem pohodnikom ob prihodu na cilj brezplačen topel napitek. Na startu v Šaleku, pri gasilskem domu, bodo udeleženci lahko kupili vodnik — dnevnik po Šaleški planinski poti. Tam bo vsak prejel tudi kontrolni kartonček.
Na poti bodo štiri kontrolne točke. Na cilju pohoda, pri domu na Paškem Kozjaku pa bodo organizatorji pripravili veseli zaključek z družabnimi igrami. Start pohoda od 8. do 10. ure v Šaleku. Želimo prijetno hojo.
v 1 J	PD VELENJE
Gasilsko društvo Bevče — 40 let
Zgled tesnega sodelovanja vseh in vsakogar
Čeprav življenje v Bevčah na zunaj poteka po dokaj ustaljenih tirnicah naše vsakdanjosti, pa pogled v zakuli-sje vendarle razkriva pestrejše dogajanje. Vzrok zanj je jubilej 40 let obstoja tamkajšnjega gasilskega društva.
Jubilej je treba obeležiti tako kot se pač spodobi in priprave nanj potekajo vestno že dalj časa ne samo v vrstah bevških gasilcev in gasilk, ampak kar v celem kraju. Ni namreč hiše, pri kateri ne bi bil vsaj eden družinski član gasilec. Sklepno dejanje pripravljajo za 14. junij, ob tej priložnosti pa bodo poleg proslave pripravili še med-društveno tekmovanje (4. po vrsti) v spomin na prvega poveljnika društva Ivana Gradnika.
Najbrž ni zgolj slučajno, da se na dogodek pripravlja cela vas samo zaradi prej omenjenega razloga. Gasilsko društvo je namreč v Bevčah edino društvo, v katerem se dogaja vse, kar se pač v takšnem kraju lahko. »Tako se gremo kulturnike, pa turistične delavce, združujemo stare in mlade, da posebej ne omenjam zglednega sodelovanja z vodstvom krajevne skupnosti ter uspešnega opravljanja svojega poslanstva,« pravi
predsednica enega od najmlajših gasilskih društev v občini Velenje Anica Škriin. Dobra opremljenost, redno opravljanje požarnovarstve-nih pregledov, vključitev v
llillll	1111190	MMHI	liiiKiiiiiii lilililllll	IHHHj ■tMmmm^mmmmmšmmii
				
Človek med kopijo in originalom
Še posebej med mladimi opažamo pojav, da radi oponašajo druge. Za puber-tetnika, ki še išče sam sebe in si šele gradi svojo osebnost je to do neke meje sprejemljivo, poznamo pa ljudi, ki poskušajo oponašati druge celo življenje in hočejo na tak način celo uspeti.
S. Wood, režiser filmov Komu zvoni in Nasvidenje gospod Clips je bil znan kot dober poznavalec človekove duše. Zelo rad je povdarjal, da v poslovnem svetu veljajo ista pravila kot pri filmu. Orangutsko razkazovanje in papagajsko oponašanje ni še nikogar pripeljalo do uspeha.
Nepripravljenost človeka da sprejme lastno podobo kakršna koli pač je, lahko mirne duše uvrstimo v skupek problemov, ki so stari kot človeštvo samo. Ste že kdaj pomislili, kam vse lahko pripelje zanikanje in za-vračenje lastne identitete? To zanikanje je lahko dober izgovor za mnoge psihoze, neuroze in komplekse.
Angelo Patri, ki velja za enega od pionirjev v raziskovanju otroške duševno-sti, lepo pove, da je najne-srečnejši človek na svetu tisti, ki teži za tem, da bi bil drugačen, kot je v resnici; ki se trudi samega sebe prilagoditi neki namišljeni in nerealni sliki o sebi.
Želja po oponašanju je danes še posebej navzoča med pevci, med ljudmi, ki bi se radi dokopali do nastopanja v javnih medijih, pa pri tem niti ne pomislijo, da si ravno z oponašanjem nekoga drugega zapečatijo lastno kariero.
V medsebojnem komuniciranju delamo ljudje veli-
ko napako, ko se želimo ljudem prikazati v drugačni luči kot smo v resnici. Razume se, da je ta »luč« vedno najsvetlejša in namesto, da smo iskreni in neposredni, pogosto začnemo govoriti o sebi o tem kar mislimo da se od nas pričakuje. To pa ponavadi ne »vžge«. Nihče namreč nima rad kopije, le originali nekaj veljajo.
Vsak človek je original zase. V svojem življenju uspemo ponavadi razviti samo majhen del svojih sposobnosti, ki so nam dane. Zato prihaja do velikih razlik med tem kar smo in tem, kar želimo biti. Ljudje v življenju koristimo samo manjši del naših umskih in telesnih kapacitet. Povedano drugače; živimo pod povprečjem svojih sposobnosti. Mnogi med nami so obdarjeni z raznovrstnimi talenti, ki pa žal nikoli ne pridejo na površje. Ste že kdaj pomislili, da v vsej človeški zgodovini še ni bilo bitja, ki bi vam bilo povsem enako, ter da ga tudi v bodočnosti ne bo. Večkrat bi se morali spomniti, da smo mi, ravno mi, unikati na tem svetu. In bodimo srečni, da je tako. Poskušajmo izkoristiti darove, ki smo jih prejeli že ob rojstvu. Hoteli ali ne, priznamo ali ne, ljudje odsevamo tisto, kar smo. To pa je seštevek lastnik izkustev, okolice in nasledstva.Zaradi tega moramo, posebno še, če hočemo sami sebi dobro skrbno negovati občutljiv vrt lastne osebnosti.
Čemu torej oponašati druge? Spoznavajmo raje sebe in bodimo to kar smo.
Stane Koselj Rudarska 2/b Velenje
v vseh kategorijah razen pionirski (vzgoji podmladka nameravajo nameniti več skrbi prihodnje leto) je zlasti uspešna ženska desetina, ki bo letos nastopila celo na državnem tekmovanju.
Gasilkam in gasilcem Bevč zagnanosti, volje ne manjka.
Z njimi so doslej uspešno rešili še takšne peripetije in ovire. Anica Škriin je prepričana, da bo tudi v prihodnje tako, saj je zgledno sodelovanje vseh in vsakogar v kraju dovolj tehten porok za takšen optimizem.
Pri Mornu kuhajo šnops
Anica Škriin
akcijo gasilski aparat v vsako gospodinjstvo so pripomogli, da vse do letošnjega aprila bevški gasilci na svojem po-žarnovarstvenem območju niso zabeležili nekaj let nobenega požara.
Pa še po nečem so znani vrli gasilci, še bolj gasilke Bevč. Po uspešnih nastopih njihovih desetin na raznih tekmovanjih. Od 113 članov
Seveda ne te dni, ko je lepo vreme, saj je dela na pretek. Kuhanje žganja iz slivovih, jabolčnih ali drugih sadnih tropin delo, za čas, ko na kmetiji ni drugega dela. Pri Mornovih v Bevčah pa so pred dnevi »zalaufali« kotel za žganjekuho kar sredi lepega dne. To pa zato, da so si »destilacijo« lahko ogledali
učenci šole Bratov Mravlja-kov iz Velenja, ki pri krožku kemije vedno kaj raziskujejo.
No, ne le, da so prikazali kuhanje »šnopsa«, tudi skuhali so ga nekaj litrčkov. Učenci so lahko le z žličko poskusili prvi destilat »lu-ter«, ki je še precej nežen.
JOŽE MIKLAVC
»Blagoslovljen« ogenj
Čeprav dogodek ni več povsem svež, saj spada k »velikonočnim praznikom, pa je toliko zanimiv, da ga velja omenjati še danes. Gre za blagoslov ognja, s katerim zakurijo ob Veliki noči v štedilnike in peči, ko se kuha praznične jedi. S tem se preganja tudi »hudobne duhove«, preganja pa mraz in temo.
Večje blagoslavljanje, ki je že vrsto let tradicionalno, so tudi letos pripravili v Šoštanju, kjer je župnik JOŽE PRI BOŽIČ blagoslovil ogenj. Več kot sto mladeni-čev pa ga je raznosilo po domačijah. Nekateri so poskrbeli kar za več ognjišč.
Na sliki je ANTON STRA-HOVNIK, »Lokoviški Tonček«, ki si je omislil precej komercialno metodo razna-šanja ognja. Skoraj polovici
Lokovičanom je razdelil ožarjene bukove gobe, ti pa so mu najbrž stisnili kakšen »štamprl« ali tolar, saj se tako spodobi.
Jože Miklavc
■^Jl-t
KUHARSKI NASVET
kmetijski kombinat ptuj P. o
TRŽNICA VELENJE
RIBARNICA	~ ~
tel.: 854-573

Ribji golaž
1 do 1,5 kg ribe, 80 gr masti, 80 gr prekajene slanine, 1 čebula, 2 žlici paradižnikove mezge, žlička sladke paprike.
Očiščeni ribi odstranimo kožo, ribo zrežemo na manjše kose, jih osolimo povaljamo v moki in na vroči masti opečemo. Nato jih odstavimo na toplo. Slanino zrežemo na kocke in segrejemo skupaj z mastjo. Ko porumeni, dodamo sesekljano čebulo in jo prepražimo, nato dodamo paradižnikovo mezgo, pomešano z malo vode. Dobro razkuhamo to omako, nato damo vanjo ribo, posujemo s papriko in prevremo. Dodamo lahko tudi malo kisa ali vina.
>
I i
Zastave pa še kar krademo, mar ne
Vse kaže, da so slovenske zastave še kur mikavne in privlačne. Pa ne tiste, ki jih prodajajo v trgovinah, marveč viseče na drogovih. To najbolje vedo velenjski komunalci, ki so že ob lepo število slovenskih zastav. Ko so jih prvič izobesili po Velenju in Šoštanju, jih je noč precej vzela. Mislili so. komunalci namreč, da so vsi tisti, ki sijih niso mogli kupiti, s tem na lahek način preskrbljeni. Toda ušteli so se. Kljub temu. da so podstavke za zastave na elektirčnih drogovih kar precej dvignili, ni nič zaleglo. 27. aprila so jih nepridipravi oškodovali za 32, 1. maja pa še za 17 zastav. Kje so ne vedo. daleč gotovo ne. Škoda, da se zastave Komunalnega podjetja ne razlikujejo od drugih, bi jih vsaj lažje našli. morda pa bodo pri novih lastnikih prej zbledele, kaj se ve.
Važen je dobiček
Na Zgornjesavinjski zadrugi se ukvarjajo s kakšnimi 35 razlit 'nimi dejavnostmi, kar jim marsikdo oporeka, ker vsi posti pač nimajo zveze s kmetijstvom. Pa na zadrugi na kakršnekoli razprave o tem niti slučajno ne pristajajo. Delajo tisto kar znajo in predvsem tisto kar prinaša dobiček. In bodo tako delali tudi naprej. pri čemer pričakujejo tudi državne spodbude. To je v redu, samo da jih država ne bo spodbudila z novimi dajatvami, kar zelo dobro zna.
Bankirji pa nič
Ko so na nedavnem zasedanju zborov skupščine občine Mozirje direktorji družbenih podjetij poročali o dejanskem stanju, so med glavne razloge za težave vsi po vrsti uvrščali nerazumne obresti in politiko bank sploh. V zvezi s tem je predsedujoči že na začetku razprave povedal, da direktorja velenjske banke na zasedanje ne bo, ker je tudi na osebno povabilo odgovoril, da za to ne čuti potrebe in se mu za to lepo zahvalil. Kaj se ve, morda pa res ne bi imel kaj pametnega za povedati.
Vonj po žemljicah, vonj po bencinu
Vonj po žemljicah in drugih svežih dobrotah iz pekarne na Prešernovi cesti v Velenju je več kot vabljiv, seveda ne brez razloga. A kaj. ko poleg številnih kupcev privablja skoraj prav toliko jeklenih konjičkov, ki prijetne vonjave dopolnijo z duhom po izpušnih plinih. Tole je malo za šalo in malo zares, zelo zares pa povzročajo oh konicah veliko gnečo, ovirajo in zapirajo vožnjo stanovalcem na Foitovi, delu Prešernove, strankam, bodočim voznikom in še komu. Pekovske dobrote vsekakor niso izključni krivec, marsikdo dvomi tudi v rešitev zagate z označenimi parkirišči, saj bi jih po stari navadi le malokdo upošteval v nakupovalni ihti in ob vsem tem je gotovo umestno vprašanje, če se je res treba z avtom pripeljati pra v do vrat v prodajalno in pekarno. Pa kaj si moremo, takšni smo, že nekaj korakov nam je odveč, potem pa bentimo in se jezimo na vse druge, a nismo sami nič boljši.
Dobra gesta,
n
GASTAUS RE1CH RESTAURANT „RRn
Wir laden dic (feehrten C, as te kosteulos auf einc Taste Kaffee em.
Gleicbzcitig empfiblen Wtr Ibnen unscrc (istem SpeziatiJeten:
-	Extra Apenttv
-	Hesondere iisteru tpczialtteten
-	Ausgezeicbnete ifeme . - Vnsercn Absthiedskaffce
Besuchen ste uns - Wir n erdcn Sir an/gCHchm iiberrascl?en!
Wir beissen ste herzlicb tvtllhmimcn!
hamtlic Reicb
Že nekaj časa se turistični delavci, gostinci in drugi trudijo, da bi v Velenje pripeljali tudi kakšnega tujega gosta. Seveda ga je potrebno povabiti v njegovem jeziku. Če že Slovenci slabo obvladamo nemščino, jo Nemci prav gotovo ne. Zato lahko ob temle reklamnem povabilu rečemo le, kar smo zapisali v naslovu.
opio -
v v«
a nemščina
raifumoflMftEiR n m
V.l 1»
i»
t' s. i c ni 3 e
Pogovor z Marjanom Klepcem, direktorjem velenjske Rdeče dvorane
Zavod ali podjetje — šport da ali ne?
Po igriščih in dvoranah
Dekleta tretja, fantje peti
V ženski in moški slovenski rokometni super ligi so konec minulega tedna sklenili prvenstvo. V prvem državnem prvenstvu so se igralke ŽRK Velenje za dve mesti bolje odrezale od igralcev ŠRK Velenje. Dekleta so osvojila tretje mesto za Olimpijo in Mlinotestom, četrte so Kranjčanke, fantje pa peto. V moški ligi so z veliko prednostjo zmagali igralci Pivovarne Laško iz Celja (39 točk), druga je Kolinska Slovan (32), tretji Jadran (27), četrti Omnikum Rudar (26), peto Velenje (25) itd.
Tretje mesto je za mlado velenjsko žensko ekipo vsekakor uspeh, saj so večji del prvenstva igrale oslabljene, brez dveh najboljših igralk Zidarjeve in Hudejeve. Poškodbe so pestile tudi ne!' itere druge igralke. V zadnji tekmi so Velenjčanke izgubile srečanje v Kranju s 15:16.
Velenjčani so verjetno nekoliko manj zadovoljni s petim mestom. Ekipa v minulem prvenstvu ni bila tako močna kot v sezonah poprej zaradi odhoda nekaterih igralcev. Zlasti so slabi pri zunanjih igralcih. V zadnjem kolu so Velenjčani premagali predzadnje uvrščeni Inles Riko z 22:16.
Rudarji komajda do točke
Po'dveh zelo dobrih tekmah so gledalci, ki se jih je v nedeljo ob igrišču ob Jezeru zbralo kar blizu 600, pričakovali dobro igro tudi proti ekipi Liqui Molly Svoboda iz Ljubljane. To je bilo srečanje tekmecev s sredine lestvice in gostje so že takoj na začetku z odprto in napadalno igro domačim dali vedeti, da ne razmišljajo o porazu. Med drugim so izvajali več kotov kot gostitelji, v 54. minuti pa so povedli. Ko so gledalci že razmišljali o porazu, je Pranjič v 78. minuti s prostim strelom izenačil. V I. polčasu so Velenjčani imeli dve zelo lepi priložnosti, da povedejo. Najprej je kapetan Cvikl že v 9. minuti po prekršku gostov s približno 22 metrov silovito udaril žogo, letela je pod prečko, vendar je gostujoči vratar sijajno ubranil to žogo. Nekaj minut pred koncem 1. polčasa pa se Cvikl in Goršek nista mogla »sporazumeti« ob darilu in neodločnosti Svobodinih obrambnih igralcev, (vos)
NK ERA Šmartno
Z načrti že v kvalifikacijah
Nogometaši ERE Šmartnega nadaljujejo z zmagovitimi igrami. Konec minulega tedna so gostovali v Brežicah in premagali domačo Svobodo s 3:1. Seveda so že nekaj kol zanesljivi zmagovalci tekmovanja na področju MNZ Celje in sedaj razmišljajo le še o kvalifikacijah in uvrstitvi v višjo ligo.
Največ velenjskih upov
Reprezentanci pionirjev in kadetov MNZ Celje se bosta v soboto, 9. maja, v Brežicah pomerili z vrstniki MNZ Murska Sobota. V obeh reprezentancah je največ (po šest) mladih velenjskih upov. Pri pionirjih so iz Rudarja povabljeni Vucenovič, Vedenik, Zlodej, Cankar, Sulejmanovič in Avdič, pri kadetih pa Kordež, Bulajič, Pavič, Pavlovič, Daničič in Mujanovič.
Kegljanje
Šoštanjčani drugoligaši
V soboto in nedeljo je bil na kegljišču Gradisa v Ljubljani kvalifikacijski turnir za vstop v drugo republiško ligo-vzhod. Poleg Šoštanjča-nov so nastopile še ekipe iz Dravograda, Maribora in Hrastnika, Metlike pa v Ljubljano ni bilo. V drugo ligo sta se uvrstili prvi dve ekipi, z najboljšim seštevkom podrtih kegljev obeh dni.
Šoštanjčani so pred Hrastnikom in ostalimi povedli že v soboto in bili uspešni tudi v nedeljo. Z 9.820 keglji so bili prvi, Hrastničani so zaostali le za osem, ostali dve ekipi pa za več kot dvesto podrtih kegljev. Napredovanje so priborili: Križovnik 1569, S. Fidej 1712, Černjavič 1598, Glavič 1656, Kramer 1695, Hasičič 572 in L. Fidej 1017.
Kljub temu uspehu se nadaljujejo s treningi, saj bodo 9. maja organizirali memorialni turnir »Zaki '92«, na katerem bo sodelovalo osem ekip.
L. Fidej
Uspeh invalidov
V aprilu je bilo v Kamniku državno prvenstvo invalidov v namiznem tenisu. V dokaj velikem številu so sodelovali tudi invalidi iz občine Velenje. Tekmovanje se je odvijalo v sedmih različnih kategorijah glede na težino invalidnosti. Invalidi DI Velenje so dosegli dobre rezultate. Med veterani je Janko Novak osvojil I. mesto, enako uspešna je bila med veterankami Irena Kloster-nik. V svojih kategorijah sta zasedla drugo mesto Marica Mo-gilnicki in Tone Leber, tretji mesti sta ovojila Jožica Mramor in Dušan Kurmanšek. V svojih kategorijah so zasedli četrto mesto Edvard Centrih, Tone Tratnik in Roman Goršek. Ivan Jakop iz Ljubnega je bil drugi med ampu-tirci roke, a tudi Andrej Samec, Ervin Krištof ter Lichtinegger niso bili najslabši. Veterani iz Šoštanja Miloš Pleteršek, Milan Je-žovnik ter Jože Lesjak pa so z nastopom dokazali, da še niso za staro šaro ter so številčno dobro okrepili ekipo iz Šaleške doline, ki se je tako po množičnosti kot po kakovosti kar dobro predstavila na tekmovanju!
A. Samec
Trgovina SF0RT AS
clekntONsto napenjanje lopARJEV TENIs, SQUAsk, bAdMINTON
Tenis
Radano-vičeva prva
Teniški turnir mladincev in mladink do 16 let za slovenski pokal, ki je bil v Kranju 25. in 27. 4. je navrgel zmago Urši Radanovič (ŠTK), ki je očitno, da je v dobri formi in da se bo na državnem prvenstvu v Mariboru (20, —?3. 6. 1992) tudi potegovala za najvišje naslove.
Med osem deklet se je uvrstila tudi druga velenjčanka Dunja Bibianko.
Pri fantih dober uspeh beležita tudi Camloh Tomaž in Grosman Matej, ki sta prav tako prišla med osem najboljših.
Rdeča dvorana — kamen spotike zaradi visokih najemni-ških cen bodisi za treninge klubov, društev ali prireditev v prejšnjih letih; še ne tako dojgo nazaj kamen spotike zaradi številnih lokalov. Ki so našli streho nad glavo v objektu, zgrajenem s samoprispevkom občanov; nazadnje pa so se ob njo obregnili še nekateri poslanci občinskega parlamenta jpri sprejemanju letošnjega občinskega proračuna.
So vse kritike, negodovanja upravičena? Kaj se dogaja s to raečo večnamensko dvorano, ki se bohoti ob prihodu v mesto Velenje s celjske strani? To je le nekaj w>rasanj, ki smo jih zastavili Marjanu Klepcu, direktorju športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana.
Pojdimo po vrsti — kaj se dogaja z Rdečo dvorano?
Marjan Klepec: »Marsikaj in nič. Nič — tu mislim predvsem na potrebe po temeljiti obnovi strehe, po nujno potrebnih vzdrževalnih delih na bazenih, . . .
Marsikaj — predvsem imam v mislih organizacijske spremembe. Od lanskega 1. aprila dalje je delovna organizacija Rdeča dvo-
Državno
prvenstvo
motoristov
Na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo Slovenije so motoristi iz Velenja navdušili. Po mnenju vseh, ki so si to zanimivo tekmovanje na letališču v Portorožu ogledali, je bila najzanimivejša dirka prikoličarjev doslej.
Na štartu je bilo sedem posadk, od tega dve tuji in pet slovenskih. Zal se je že v ogrevalnem krogu vnel motor švicarske posadke, ki je zato odstopila. Najbolje je s štarta »potegnil« Ribar, ki pa ga je po nekaj krogih prehitel Kreuh, ki vozi za AMD Slannder. Remše je v Portorožu prvič sedel na novi motor. V prvih krogih se je šele privajal nanj, a očitno privajanje ni trajajo dolgo. S 3. mesta se je prebil na prvo, v vodstvo, in tega ni izpustil iz rok vse do konca. Žal sta morala odstopiti zaradi okvar Camlek in Bunderla, Kreuh pa je očitno hotel preveč, saj ga jč v ovinku zaneslo s ceste in je tudi moral odstopiti. Poleg prikoličarjev velja omeniti tudi lep uspeh Romana Zbičajnika, ki je v kategoriji serijskih motorjev do 125 ccm dosegel 3. mesto in si priboril 15 točk za prvenstvo Republike Slovenije.
Rezultati v razredu motorjev s prikolico: I. Remše—Krajnc, 2. Ribar—Tomic, 3. Kočevar—Mr-konjič, vsi iz Avto moto turing kluba Velenje
Rafting po Savinji
V nedeljo, 10. maja, bo na vrsti rafting po Savinji od Strug do Šport centra Prodnik (10 km).
Udeleženci se bodo zbrali ob I i. uri v tem centru v Juvanju kjer bodo lahko dobili tudi obvezno opremo. Vsaka ekipa šteje 4 do 8 ljudi z vodnikom, ki upravlja čoln in daje navodila ostalim. Cena je 1300 SLT za osebo, zajema pa najem čolna in obvezne opreme, prevoz do Strug in vodiča. Število udeležencev je omejeno, zato se lahko prijavite na tel. (063) 832-363 (Epsi, Nazarje). Naslednji rafting bo v nedeljo, 17. maja, za skupino, najrfianj štirih oseb pa je po dogovoru rafting možen vsak dan.
rana po Zakonu o zavodih javni športno rekreativni zavod, katerega ustanovitelj je Skupščina občine Velenje kot naslednica ustanovitelja večnamenske dvorane, zgrajene pred 17. leti. Takšna oblika organiziranosti je predvidena tudi zaradi izgradnje objekta s sredstvi samoprispevka. Sicer pa bo zadeve okrog tega dokončno še treba doreči.«
Po osnutku dokumenta o reorganizaciji javnega zavoda naj bi bil ta sestavljen iz treh delov oziroma objektov.
Marjan Klepec: »Tako je. Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana naj bi tvorili športna dvorana, bazeni z igrišči za tenis, odbojko in košarko, predvidena pa je tudi skrb za mestni stadion z vsemi napravami in objekti tega kompleksa.«
Kakšno je trenutno stanje na področju športne nadgradnje v velenjski občini?
Marjan Klepec: »Precej slabo. Po mojem prepričanju zaradi precejšnjih vlaganj v prejšnjih letih. Zal, pa je bila izgradnja nenačrtovana in v več primerih še negospodarna. Mesto Velenje oziroma kar cela občina ima na voljo danes več le delno uporabnih športnih objektov. Ob tem se
Uranker 16. na EP
Konec aprila je bilo na Madžarskem 71. evropsko prvenstvo za člpne v dviganju uteži. V kategoriji do 90 kg je nastopil tudi član TAK Rudar iz Velenja Marko Uranker. V potegu je dvignil 145 kg, v suku 162,5 in skupno osvojil 16. mesto. Normo za nastop na OI v Barceloni bo skušal izpolniti še na turnirju Alpe-Ja-dran junija v Italiji. Nastop na EP so mu omogočili Rudnik lignita Velenje, ljubljanska Nama Velenje, Opekarna Ljubečna, Mlinsko podjetje Klasje iz Celja in Kompas Hertz Velenje.
Šahovske novice
Vombek blizu končni zmagi
Na II. hitropoteznem turnirju za polletni pokal Gorenja je nastopilo 24 igralcev. Vrstni red: Kristan (Gorenje) 12 točk, Štucl (Celje) 9,5, Vombek (Žalec) 9,5, Goršek (Gorenje) 9, Skok (Prebold) 8 Matko (Velenje) 8, Gaz-voda (Šentjur) 7, Kopač (Ziri) 7, Dražnik (Velenje) 7, Janežič (Lava) 7 itd. Do konca bodo na vrsti še štirje turnirji.
Točkujejo tudi uvrstitve v posameznih mesecih. Vrstni red za april: Vombek (Žalec) 63, Kurto-vič (Ljubno) 46, Kristan (Gorenje) 42, Goršek (Gorenje) 41, Matko (Velenje) 34, Brinovec (Žalec) 31, Kopač (Žiri) 26, Novak (Velenje) 21, Zupane (Misli-nja) 16, Dražnik (Velenje) 15 itd.
Skupi vrstni red po II. kolu: Vombek 75, Kurtovič 62, Kristan 59, Crepan 54, Matko 53, Goršek 50, Brinovec 49, Dražnik 37, Skok 30, Stropnik 29 itd., skupno je uvrščenih 34 šahistov.
Trojna zmaga
Prejšnji teden je bilo v Celju regijsko prvenstvo za mlajše dečke. Res je nastopilo le sedem tekmovalcev iz regije, vseeno pa so velenjski predstavniki s trojno zmago dosegli lep uspeh. Zmagal je Dimič (4,5), drugi je bil Mijatovič (4,5), in tretji Kodrun (4 točke). Vsi trije so si s tem za-
seveda ne moremo izogniti posledicam nerešenega vprašanja statusa, predvsem pa financiranja in s tem v zvezi vzdrževanja objektov.«
Glede na slabe finančne rezultate vašega zavoda in glede na skromen dotok sredstev za športno rekreacijsko dejavnost, kako boste lahko vsa ta vprašanja rešili?
Marjan Klepec: »Šport je nepogrešljivi del življenja ter razvoja sodobne države in vsakega posameznika v njej. Bogatenje vsebine življenja in delež, ki ga pri tem šport ima, seveda zahteva zagotovitev ustreznega položaja, pogojev za delovanje ter razvoj.
Prepričan sem, da se tisti, ki bodo odločali o nadaljnji usodi zavoda in s tem športa v občini Velenje nasploh, tega zavedajo. Zato je oblikovanje zavoda za šport, ki bo skrbel za redno obratovanje, ustrezno tekoče vzdrževanje ter naložbe v objekte za vse nas najprimernejša rešitev. Razlogov za to je več.«
Glavna dejavnost zavoda bo upravljanje in vzdrževanje športnih objektov
Marjan Klepec: »Da in za ta
del dejavnosti (65 odstotkov) naj bi krila stroške skupščina občine Velenje kot ustanoviteljica zavoda, in sicer z denarjem iz občinskega proračuna. Preostalih 35 odstotkov potrebnih sredstev za obratovanje pa naj bi nam navrgle stranske dejavnosti. Ob dejstvu, da je več kot 90 odstotkov zmogljivosti zavoda zasedenih s športom, je sofinanciranje zavoda — po našem mnenju — stvarna potreba mesta oziroma občine Velenje. 65 odstotkov denarja iz proračuna pomeni 14 milijo-
Ceprav je malo čudno, je pa vendarle res, da je bila edina zares organizirana prireditev med minulimi prazniki v mozirski občini vsakoletni maratonov malem nogometu v Nazarjah. Že 14. zapored gaje pripravilo tamkajšnje športno društvo Vrbovec, pripravilo tako, kot njegovi člani znajo. Ob športnih užitkih je 24-urni maraton ponudil tudi obilo razvedrila in sprostitve v sicer povsem dolgočasnih dneh. Po trinajstih izvedbah je bil rezultat
gotovili nastop na državnem prvenstvu.
Danes, v četrtek se bo v prostorih šaleškega šahovskega društva ob 17. uri pričel hitropotezni turnir za prehodni pokal za maj. Naslednji četrtek, prav tako ob 17. uri, pa bo v istih prostorih še regijsko hitropotezno prvenstvo.
Andrej Novak
nov 17 tisoč tolarjev v cenah december 91.«
In kaj, če boste v prihodnje poslovali kot podjetje?
Marjan Klepec: »To pomeni praktično konec dvoranskega športa oziroma športa v občini Velenje nasploh. Kajti, prisiljeni bomo preusmeriti dejavnosti zavoda seveda na škodo klubov in društev, ki trenutno zasedajo 90 odstotkov zmogljivosti ter uvesti ekonomsko stanarino. Ob tem podatek, da je bil lani parter dvorane izkoriščen z okrog 2000 urami, okrog 2600 ur tenis igrišča, 400 ur balkon, ostali prostori, da smo pripravili približno 10 prireditev ni zanemarljiv. Bodo klubi in društva zmogli plačati ekonomsko ceno? Realno ne. V tem primeru je vprašljivo tudi obratovanje bazenov, ki v takšnem stanju in obliki kot so danes ne morejo poslovati pozitivno (ekonomska cena vstopnice je od 300 do 500 SLT). Podobno je tudi z objekti mestnega stadiona. Možnosti za podjetniško obnašanje in s tem ustvarjanje profita, je veliko. Med drugim preureditev dvorane v skladiščno-tran-sportni center.«
Kako in kaj pa je z lokali, ki jim nudi streho Rdeča dvorana?
Marjan Klepec: »Dajanje določenih površin v najem je posledica predvidenih zaostrenih gospodarskih razmer. Z njimi smo tudi umneje izkoristili možnosti Rdeče dvorane. Ob tem je treba poudariti, da osnovna dejavnost (šport) s tem ni bila nikoli okrnjena. V tem trenutku je plačevanje najemnina za naš zavod edini stalni vir prihodka. Klubi in društva nam namreč samo za letošnje tri mesece dolgujejo že približno 800 tisoč tolarjev.«
(tap)
med »starimi« in mladimi 6:6, saj se je eno merjenje moči končalo celo neodločeno. Pred jubilejnim maratonom prihodnje leto so sedaj v vodstvu »stari«. Znanje in izkušnje so pač na njihovi strani in vse skupaj so letos krepko vnovičili. Zmagali so namreč kar s 107:85 in mladim prepustili leto dni časa, da si opomorejo in se pripravijo tako, da bodo ob jubileju bolj enakovreden nasprotnik. '	. ,
(JP)
NOVO V VELENJU
AKUPUNKTURA, LEPOTA in ZDRAVJE -KOZMETIČNI SALON IRIS, odslej tudi laserska akupunktura.
Telefon: 856-837.
Uspešni tudi rekreativci
V soboto je bil v Mariboru turnir za rekreativce Maribor Boss Open. Med 60 udeleženci so se dobro odrezali rekreativci šaleškega teniškega kluba. Zlasti uspešna je bila ženska vrsta, saj
je Karolina Szabo osvojila drugo. Zmaga Bratkovič pa tretje mesto. Naslednji Boss Open turnir bo v Velenju v soboto, 16. maja.
Zlatarstvo Rožič v Grabnerjevi hiši v Mozirju nudi v mesecu maju brezplačno čiščenje nakita ob nakupu. Nudijo vam bogato izbiro prstanov, uhanov, verižic ___
Izdelujejo izdelke po naročilu — lahko iz vašega zlata Možna zamenjava staro za novo.
Del čas: vsak dan od 8,—12. in od 16, —19. ure.
Ugodne cene! Kvaliteta zajamčena!
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure.
14. nogometni maraton v Nazarjah
Z znanjem in izkušnjami v vodstvo

Med »starimi« jih je kar nekaj, ki so doslej odigrali vsehl4 maratonov in bodo tudi petnajstega
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Maj in pomladno vzdušje okoli vas bosta zelo dobro vplivala na vaše počutje. Večino časa boste dobre volje, z njo pa boste okužili tudi vso vašo okolico. Z mislimi boste sicer vedno bolj pogosto uhajali v preteklost in si želeli, da bi se čas zavrtel nekaj let nazaj. Sedaj točno veste, kako bi radi živeli, a se ne da več veliko spremeniti. Zato bo najbolje, če se kar sprijaznite s situacijo in ste še naprej tako dobre volje!
BIK od 21. aprila do 20. maja
Preveč gledate na to, da živite po svojih željah, okolici pa niste pripravljeni popustiti niti za ped. To se bo v kratkem izkazalo za zelo slabo, saj boste doživeli pravo malo krizo zaradi osamljenosti. Tega občutka vas ne bo rešila niti velika in hrupna družba, niti dober prijatelj. Želite si urediti življenje tako, kot večina sanja v zgodnji mladosti — lep in urejen partner, vzorna družina, harmonija ... To pa ne bo šlo ravno zaradi trme, ki se ji ne znate upreti.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Vaš partner, ki ga zadnje čase že kar obožujete, bo imel na zalogi velik kup samih neumnih in na prvi pogled nerešljivih idej. Najprej se boste izvedbi upirali, potem pa se boste z njimi spoprijeli. Počutili se boste spet zelo mladi, veliko se boste smejali in sploh boste kar žareli od sreče. Še denarne težave vam ne bodo prišle do živega, tolažili se boste z mislijo, da boste kmalu nepričakovano zadeli ali podedovali veliko denarja. Sanje se bodo razblinile ob res neprijetni novici v sredini tedna.
RAK od 22. junija do 22. julija
Čas počitka je za vami in takoj, ko boste morali spet zaživeti po starih pravilih, se vam dnevi ne bodo več zdeli tako lepi. Naveličanosti niste krivi sami, kljub temu pa bi bilo dobro, če bi se z njo spopadli tudi s pomočjo prijateljice. Harmonija v dvoje bo trajala in bo še vedno lepa, tu in tam jo bo skazil kakšen napad ljubosumnosti, ki se mu nikakor ne morete upreti. Pričakujete lahko zanimivo in donosno ponudbo, žal pa jo boste morali odkloniti.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Čeprav čisto nehote, vas bosta dobra družba in trenuten navdih zapeljala in popeljala v avanturo, ki si je pravzaprav sploh niste želeli. Sploh pa ne s to osebo. S tem boste resnično prizadeli nekoga, ki si ga tudi vi že dalj časa močno želite, popraviti pa bo že storjeno precej težko. Nič ne bo pomagalo, če se boste zgovarjali na alkohol, zato le čim prej naredite odločilen korak in popravite, kar se še da. Veliko prostega časa izkoristite popolnoma brezpredmetno .. .
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Že nekaj časa vas mika, da bi spremenili svoj izgled. Vsaj garderobo si želite popolnoma zamenjati, pa se še ne morete čisto odločiti. Vse to je pravzparav povzročila zaljubljenost v osebo, ki je zelo urejena. Nikar ne hodite preveč nesigurni in razdvojeni, ko razmišljate o posledicah spremembe svojega izgleda, ampak kar horuk! Presenečeni boste nad uspehom tako majhne poteze. In nikar več ne dovolite, da vam domači še kar hodijo po glavi!
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Čeprav ste zelo dobri in veseljaške narave, vas včasih izda vaš strupen jezik. Zato večkrat kot ne, doživite čuden odziv vaših znancev. Prijatelji, tisti pravi, pa se zaradi kakšne ostre besede sem in tja sploh ne jezijo, ker vas že poznajo. Vendar je to lahko zelo dobra lastnost — odgnali boste nekoga, ki vas bo že prav nadlegoval, v vsem skupaj pa iskal samo lastne koristi. Na delovnem mestu se boste spet resnično izkazali!
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Velikokrat hočete s strogim nastopom in prav takšnim obnašanjem zavesti znance in ljudi, s katerimi imate poslovne stike. Tisti, ki vas dobro poznajo vedo, da to niste vi, da ste v resnici zelo ranljivi in včasih skoraj plašni. Manjka vam samozavesti, sploh v zadnjem času, zato ste velikokrat v dilemi, še vedno potrebujete veliko sprehodov v naravo, družbo in šport, saj ste še vedno v obdobju, ko ste razočarani nad življenjem. Dvigujte telefon!
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Po nekaj dneh počitka boste prisiljeni krepko poprijeti za delo, ker vas bo k temu prisilila nepričakovana konkurenca. Uredilo se bo nekaj življenjsko pomembnih stvari, ki vam v tem trenutku res veliko pomenijo. S partnerjem se bosta razumela, kot že dolgo ne, čeprav boste še vedno radi pogledali tudi za kom drugim. Tokrat bo ostalo pri pogledih, čeprav je velika verjetnost, da vas bo s časom kar zamikalo. Nepričakovano vam bo kapnilo veliko denarja!
KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja
Skoraj ne boste vedeli, kaj bi počeli, ko boste po res dolgem času lahko izpregli in si dodobra spočili. Potem boste ugotavljali, daje včasih tudi počivati dokaj naporno, sploh, če morate tudi takrat kalkulirati in računati. Z denarjem zadnje čase res nimate več velikih težav, skorajda pa nimate časa, da bi ga zapravljali. Doma bo vzdušje prijetno in sproščeno, harmonija in sreča bosta skoraj popolna. Motilo jih bo le včasih slabše počutje zaradi bolečin v križu.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Kako dobre sosede imate, boste spoznali šele v naslednjih dneh. Zabili vam bodo nož v hrhjet in to ravno v času, ko nimate ne volje, ne energije, da bi se spoprijemali s težavami. Vrniti jim boste znali, vendar šele po določenem času. Do takrat pa raje uživajte ob partnerju, ki vas bo naravnost razvajal in vam več kot ponavadi tudi laskal. Nikar naj vam spet ne udari na ljubosumje, ker bodo čustva iskrena in bi lahko s tem veliko pokvarili!
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Brez da bi vas obiskala dobra vila se vam bodo izpolnile tri velike želje. In to kar v enem tednu. Najprej boste odpotovali tja, kamor si že dolgo želite. Odpotovali boste zaradi čisto srečnega naključja, ki bo finančno neverjetno donosen. Tretja dobra novica pa je, da boste končno zbrali toliko volje, da se boste odrekli velikim količinam hrane in pričeli hujšati. Vse to bo, razumljivo, zelo dobro vplivalo na vaše in partnerjevo počutje. Še vedno boste s pogledi iskali simpatičen obraz!
Te nadležne dlake (I.)
KOZMETIČNI NASVETI
dipl. kozm.
Metka Mujadžič Kaligaro Tel.: 856-837
Prihajajo toplejši dnevi, ko se bomo oblekli v toplejša oblačila. Zato bomo seveda poskrbeli, da se bomo pravočasno znebili nadležnih dlačic. predvsem na nogah, pa tudi pod pazduhami. Dlačice lahko odstranjujemo na več načinov, pač odvisno od tega, kateri se vam zdi lažji, pa tudi od tega na katerem
delu telesa bi jih radi odpravili.
BELJENJE - dlačice lahko belite s sredstvi, ki so narejena na podlagi hidro-gena ali amoniaka. S tem postopkom ne odstranjujemo dlačic, ampak jih samo posvetlimo, tako, da so manj opazne. Ta postopek lahko uporabite na mestih.
kjer imate tanke in bolj redke dlake (npr. na rokah).
BRITJE — ni boleč način odstranjevanja dlak. Dlačice si lahko brijete z britvico ali z električnim brivnikom, vendar morate vedeti, da britje pospešuje rast dlačic.
Če se odločite za britje z britvico, najprej navlažite kožo z vodo, nato pa nanesite peno za britje. Tako bo britvica lažje drsela in ne bo uničila kože.
Britje z električnim aparatom je mogoče le, če so •dlačice že predhodno skrajšane. Tako britje z britvico, kot tudi z električnim brivnikom ni učinkovito, saj postanejo dlačice temnejše in debelejše.
Britje vam priporočam le pod pazduho, vendar takoj po britju ne nanesite deo-doranta, ker bi se koža vnela.
DEPILACIJSKE KREME — kemično uničujejo
dlačice. Pri izbiri depilacij-ske kreme bodite previdni, saj nekatere vsebujejo visoko koncentracijo kemičnih sestavin. Če imate občutljivo kožo, potem izberite tudi depilacijsko kremo namenjeno temu tipu kože. Vsekakor pa si pred uporabo kremo nanesite na notranjo stran zapestja, da boste videli, kako deluje. V primeru, če se pojavi srbež ali rdečina, ne uporabite tega pripravka. Ta način depila-cije priporočam osebam, ki imajo težave z žilami na nogah, saj lahko depilacija ali odstranjevanje dlačic z voskom pospeši nastanek novih popokanih kapilar.
moda
Ples dežju
prometni kotiček
Čeprav imamo pomlad skoraj vsi radi, ker se v njej prebudimo po sicer vedno milejših zimah, pa moramo računati na kar nekaj deževnih dni. In takrat se moramo tudi z garderobo prilagoditi škrapljam, ki znajo biti prav neprijetne. Poleg dežnika je najbolje, da si priskrbimo dežni plašč. Nekako najbolj priljubljeno so že nekaj let za ta letni čas tako imenovani »balonarji«, moda pa se
w
Ce še ne veste
Če še ne veste: proti gripi in prehladu pomaga tudi
spreminja tudi na tem področju.
Že lansko sezono so tržišče preplavili modeli, ki segajo nad kolena, krojeni pa so v »zvon« kroju. Pravzaprav so ti kroji prenešeni iz zimskih plaščev, saj je bilo takih modelov tudi pozimi veliko. Letošnja sezona je veliko takšnih plaščev obdržala, novi pa so materiali. Veliko je namreč za deževno vreme zelo praktičnih umetnih, lakastih materialov, ki imajo to dobro lastnost, da jim tudi kakšen brezobrazen ali nepazljiv voznik, ki zapelje v lužo pred vami, ne more narediti kaj hudega. Ko pridemo na suho, jih enostavno obrišemo.
Seveda še vedno ostaja tudi balonska svila, modeli iz te so bolj umirjenih barv. Modeli iz umetnih materialov pa so zelo živi in pisani. Živo zeleni, rumeni, rdeči in še kakšni bi se našli v tej paleti. Če
zelo pazite na svoj izgled boste k takšnemu plašču izbrali tudi dežnik v isti barvi, več težav boste imeli z obuvalom. Tu se bo treba potruditi predvsem zaradi skoposti barvnih čevljev v naših trgovinah. Zelo modne so letos kombinacije kQstimov in dežnih plaščev v istem materialu in barvi. Izberite pa sami!
Smo dovolj kulturni?!
vsebuje 2 sestavini: acetisalicil-no kislino in vitamin C. Medtem ko acetisalicilna kislina lajša bolečine in znižuje zvišano telesno temperaturo, vitamin C zvečuje odpornost organizma in tako blaži znake prehlada in skrajša trajanje bolezni.
rtalgin + C
je v obliki šumečih tablet. Tableto raztopimo v kozarcu vode, zato se hitreje resorbira in manj draži želodčno sluznico kot acetisalicilna kislina v trdi obliki. Stranski učinki so močni le pri pretirani in dolgotrajni uporabi, kar napslošno velja za vsa zdravila. Previd-neje je treba zdravila uporabljati pri otrocih do 14. leta starosti. Otrokom, mlajšim od enega leta in nosečnicam ni namenjen.
rtalgin+ C
je naprodaj v vseh lekarnah brez recepta — v kompletu po deset šumečih tablet.	,
Veliko se govori o vozniški (ne)kulturi. Te razprave so v glavnem vezane na obnašanje voznikov v cestnem prometu. Vozniška kultura pa ni samo to, da ustavimo pred prehodom, da ne oviramo drugih voznikov in podobno. Med. znake naše kulture spada tudi odnos do okolja.
Poglejmo nekaj konkretnih primerov. Kajenje v avtu že samo po sebi ni zaželjeno, vendar nekateri vozniki ali sopotniki poleg zastrupljanja samega sebe onesnažujejo okolje z odmetavanjem ogorkov tudi skozi okno. Pa to še ni vse. Marsikdo izrese poln pepelnik kar na cesto medtem, ko čaka na zeleno luč na semaforju. Tudi razni papirčki ali obgrizki pogosto letijo skozi avtomobilska okna.
Nekateri so še bolj »pedantni«. Med potjo ne odmetavajo smeti kar skozi okno, ampak jih hranijo do prvega počivališča, tam pa jih stresejo ponavadi zraven smetnjaka na tla. Čisto malo truda je potrebno, da smeti zberemo v vrečko in jih doma vržemo tja kamor spadajo in tako bo naša okolica mnogo čistejša.
Verjetno še nihče ni napravil analize, koliko olja ostane dnevno na cestah. Če z vsakega vozila pade na cesto le ena kapljica, se tega gotovo nabere kar precej. Prav je, da pregledamo in ugotovimo, če tudi naš avto ne pušča olja. Z dobro zatesnjenim motorjem bomo sebi prihranili stroške, okolju pa nepotrebno onesnaženje. Tudi za menjavo
olja je potrebno poiskati primeren prostor, črpalko ali mehanično delavnico. Za takšna opravila gotovo ni primeren travnik, zelenica ali celo prostor ob potoku. Olje, ki izteče v zemljo, pronica do podtalnice. Morda se vsi še ne zavedamo tega, ampak posledica takšnega početja je ta, da sami pijemo to onesnaženo vodo. Plastenke od olja tudi niso okras narave, ampak sodijo v za to določene posode, ki so nameščene na vseh črpalkah.
Nesnaga pa ni samo to, kar pade na tla. Tudi v zrak spustimo precej škodljivih snovi. Da so avtomobili veliki onesnaževalci okolja, je znano, lahko pa te škodljive vplive zmanjšamo. Dobro nastavljen motor bo imel boljše izgorevanje, s tem bo v zraku manj škodljivih plinov. Tudi
Tudi to je »kultura«
svincu se lahko odrečemmo. Večino motorjev je mogoče nastaviti tako, da lahko uporabljamo 95-oktanski neos-vinčen bencin. Količino škodljivih plinovm v zraku lahko zmanjšamo tudi s pametno vožnjo. Sodobnih motorjev zjutraj ni potrebno ogrevati na mestu. Pred zapornicami lahko čakamo z ugasnjenim motorjem, ravno tako tudi v koloni na črpalkah. Tudi, če le za trenutke skočimo v trafiko, bomo motor ugasnili, da o daljšem postanku niti ne govorimo. S tem, ko pustimo motor po nepotrebnem teči, ne kažemo samo dejstva, da imamo dovolj denarja za bencin, ampak tudi svojo (ne)kulturo.
Srečno vožnjo vam želimo!
V SODELOVANJU: B.M in J.S.
Naša edina reka Paka
- kanal za odpad
Paka, ki teče mimo nas in ki je v IV. razredu onesnaženosti, spreminja barve kot kameleon. Spominjam se je take, ko smo se mi in naši otroci še lahko v njej kopali, nato umazane, temnorja-ve, včasih kar črne, smrdljivo pa si lahko vohal že na daleč. Sedaj je naenkrat poleg vseh spreminjajočih strank tudi Paka spremenila barvo. Postala je zelenka-stosivobela. Že nekaj časa teče taka in poseben smrad veje iz nje. To nas je opozorilo na nekaj novega, seveda pa ne v smislu dobrega.
Kaj se dogaja s Pako sem povprašala vodnogospodarsko inšpektorico, ki mi je povedala, da je Paka onesnažena še dodatno s pepelom iz elektrarne. Sama vem, da s takoimenovano aditi-vno metodo v elektrarni znižujejo ogljikov dioksid za 30 % s tem, da mešajo oziroma dodajajo veliko količino nekakšnega apna, ki ga vozijo skozi našo vas zelo pogosto cisterne, tudi večkrat na dan. Zato je v pepelu mešano to apno, iz česar nasta ja sadra, ki se sedaj vali po Paki. Če dobro pogledate, je voda po vrhu zelenka-stosivobela, ob obrežju in na dnu pa je črna emulzija od radioaktivnega pepela. To emulzijjo sem namazala na deščico in ko se je posušila, je imela barvo pepela v suhem stanju. Tako, kot ta emulzija smrdi, ne smrdi nič, kar je do sedaj bilo v Paki.
Že doslej je bilo dovolj posebnih odpadnih tekočin v Paki in spomnim se g. inšpektorice, ko mi je dejala, da to ni strupeno. V Krškem so nekoč javno povedali, da pri njih ni toliko radioaktivnosti kakor okrog Velenjskega pepela.
Ta sadra »gre« po kanalu v jezero, ker pa je jezero polno, je vdor te sadre v Pako povzročil NEODPUSTLJIVO ONESNAŽENJE ZARADI MALOMARNOSTI ELEKTRARNIŠKIH ODGOVORNIH LJUDI. Ce so gospodarji taki, da rešujejo svoje probleme brez škode za druge, bi morali ali povečati nasip, ali pa že precej prej dati izdelati projekte za drugačno varianto skladiščenja tega pepela, kajti g. inšpektorica me je tudi »potolažila«, da se že delajo projekti v tej smeri itd. Če so šele projekti, kje je šele izvedba? Ali mislite, da se bo ta zelenkasti trak vode pretakal skozi dolino v Savinjo in mimogrede onesnažil vse, kar je v bližini. Na primer: Sto metrov od Pake je v Šmartnem ob Paki vodnjak za dve krajevni skupnosti, iz katerega pridobivajo pitno vodo ...?
Za vsak najmanjši prekršek, ki ga človek naredi recimo na cesti, mora k sodniku za prekrške, pa čeprav ni povzročil nikakršne škode. Kje je sodnik, ki bo obsodil tako malomarnost ljudi v podjetju, ki so za to odgovorni. To je zločin za reko in živeče ljudi ob njej. Koliko škode v zdravju ljudi je še dodatno povzročil ta vdor v Pako in če je zavestno morda kar v Pako speljan, je odgovornost toliko večja in kazen za to toliko višja. Ni dovolj, da smo ogroženi po zraku, ki onesnažuje tudi zemljo in vodo, uničuje gozdove, iz česar smo se naučili, da smo tudi mi ogroženi in nikoli ne vemo, zaradi česa je napr. v našem kraju toliko raka in toliko mlajših ljudi pod zemljo, saj tudi zdravstvene ustanove niso učinkovite glede nevarnosti obolelih ljudi, kajti za gozdove vemo v % kako so uničeni od SO;, za ljudi pa je bilo opravljeno neko površno statistično poročilo, ki se ne ujema z dejstvi. Sadra v jezeru ima PH vrednost 12, mi pa nič, naj teče, naj okuži še bolj že tako neužitno vodo v vodnjaku, katero uporabljajo tudi v industrijske prehrambene namene (VINO ŠMARTNO).
Pravijo da ni denarja za čistilne naprave, za potrebne ekološke izboljšave! Denarje in je bil. Le izgovor nekaterih, ki jim ni mar za dolino, temveč so se prisesali na stolčke, kjer delajo kar hočejo. Udobnost, veliki osebni dohodki, primat odtehtajo še tako veliko stisko bolnih in umirajočih prebivalcev. Mislili smo, da se bo varstvo narave čedalje bolj upoštevalo, a se čedalje manj. In o EVROPI bodimo kar tiho in pometimo pred svojim pragom, kajti volilci smo tudi že pozele-neli. V naši dolini bomo dobro premislili, kdo bo za v Ljubljano.
Marinka Obu Gorenje 9a
Odprto pismo
Spoštovani gospod predsednik Milan Kučan
Sredstva javnega obveščanja so prebivalce Slovenije v obširni akciji obveščale, kako ste tudi Vi zasadili drevo in tako »uresničili del perzijskega dogovora . . .« Vse lepo in prav, še lepše in še bolj prav, da Ste šli drevo zasaditi na odlagališče rdečega blata ob Tovarni aluminija Kidričevo. Tako Ste simbolno dokazali, da se resnično zavzamate za zeleno in ekološko osveščeno Slovenijo. Mene pa ne skrbi toliko, da bi se drevo, ki Ste ga zasadili, posušilo zaradi slabe podlage in poznega časa za takšna opravila; bolj me skrbi, da tudi Vi s svojo prisotnostjo dajete potuho Tovarni aluminija Kidričevo, kajti gotovo Vam je znano, da ta tovarna ne plačuje elektrike.
Elektriko pa, kot Veste, pridobivamo tudi v Šaleški dolini in zaradi te elektrike je bil dobršen del doline potopljen, vas Druž-mirje je bila v celoti uničena in sedaj je na vrsti polovica Ga-berk, moje rojstne vasi! Na mestu, kjer je nekdaj zorelo žito in kjer so nekdaj rasla visoka in zelena drevesa na zdravi, rodovitni prsti, se danes razprostira mrtvo jezero, kajti vanj se zliva izcedek z deponije, na katero se naloži 1.000.000 ton pepela letno, če pa bo kdaj država Slovenija poravnala svoj dolg do Šaleške doline in vendarle zagotovila čistilne naprave na Termoelektrarni Šoštanj, potem bomo v dolini odložili vsako leto še 200.000 ton sadre. Kateri predsednik in kdaj bo po tistih posebnih odpadkih sadil drevesa, ne vem! Upam pa, da boste po svojih močeh pomagali, da se bo končala agonija okoli finančnega zaprtja sanacije IV. bloka TES, kajti prebivalci Šaleške doline so že spoznali, da tudi novi časi, ki so Vas povzdignili v predsednika, niso prinesli v ta prostor nikakršne spremembe. Roki se pa iztekajo, gospod predsednik. I. januar 1993 je pred vrati in takrat bo šoštanjska centrala najmanj prepolovila svoje delo, če ne bo odžveplje-valnih naprav. Takrat ne bo pro-
blem, ali naj Kidričevo plača elektriko, ampak je sploh ne bo več dobilo!
Na obronkih Šaleške doline umira tisočleten gozd, ki mu človeška roka ni kaj prida pomagala; nasprotno! Gozd je pomagal ljudem tam gori v Zavodnjah, da so se obdržali v tistih rovtah in če za trenutek odmislimo stoletne smreke, ki se sušijo zaradi izpustov iz termoelektrarne, ne moremo pozabiti tamkajšnjih ljudi. Tam je osnovna šola, je farna cerkev, je priljubljena planinska postojanka, gori so čudoviti kotički za ljubitelje borovnic, gobarje, lovce, planince! Gori sta dva prijetna lokala, ki sta znana daleč naokoli in ju pozna tudi prenekateri slovenski politik! Vse to se suši, umira! Sence se selijo v dušo tamkajšnjih ljudi!
Spoštovani gospod predsednik Milan Kučan. Pravijo, da Tovarna aluminija Kidričevo dolguje za elektriko ravno toliko denarja, kot bi ga rabila Termoelektrarna Šoštanj, da bi podpisala pogodbo za sanacijo bloka IV. in tako za polovico zmanjšala sedanje škodljive emisije v ozračje! Vem, da Vi nimate izvršne moči, prav gotovo pa imate velik vpliv tako v Ljubljani kot v Kidričevem in recite jim, naj za božjo voljo poravnajo svoj dolg, če ne že zaradi reda in evropskih, ne perzijskih civilizacijskih navad, pa vsaj zaradi ljudi in smrek v Šaleški dolini, Zgornji savinjski dolini. Koroškem in po obronkih Pohorja!
S spoštovanjem!
V Gaberkah, 28. aprila 1992
Peter Rezman,
Gaberke 102, 63325 Šoštanj
Še enkrat
Bodoča občina Rečica ob Savinji - občina bo!
Res je, krajani Prihove so se pred časom - junija bo ta čas dosegel številko štirih let — odločili, da se izločijo iz KS REČICA OB SAVINJI in se priključijo KS Nazarje. Res je, osnovna misel člankov je, da vsi tega ne bi pozabili — ker slučajno
so pozabili (razen krajanov, ki praktično živijo v Nazarjah). Res je, da omenjeni Optometer ni izšel slučajno, ker so predstavniki KS REČICA OB SAVINJI, takrat slučajno po Prihovi zbirali podpise, menda za bodočo občino REČICA OB SAVINJI in samo pri določenih hišah.
Naj se končno predstavim. Avtor sem Janez Plesnik, kar gospod Stanislav Rozenstein ml. pravilno namiguje. Svojega imena in priimka nikoli nisem skrival, dolgo znano stališče uredništva pa je, da v tej rubriki lahko sodeluje vsak, da so ti prispevki brez podpisov, imena, priimke in ostale podatke pa ima urednik.
Legitimacije res nimam natiskane, dovolj veliko napora pa je z veliko večino izglasovan referendum, na katerem si te pravice nisem izboril sam, prav tako vsakodnevno spraševanje in opozarjanje krajanov na to zadevo, pri reševanju katere pa smo žal sami brez moči. Res je, da za odcepitev niso VSI krajani, ki to pravico pač imajo in jim je nihče ne oporeka, za sto in več odstotno mnenje pa se niti ne trudimo, nismo nekje na jugu. Naj še sam omenim domačije, eno samo pravzaprav — Gnaderjevo. Njihov predstavnik je na vroči razpravi pred referendumom pomiril strasti z ugotovitvijo, da prebivalci Prihove, ki so blizu REČICE OB SAVINJI razumejo težnje tistih, ki so se odločili za Nazarje, ti pa naj razumejo njih, da ostanejo na REČICI OB SAVINJI. Vsi smo se s tem strinjali in se tako tudi dogovorili. Žal je samo pri tem tudi ostalo. Avtor sem torej znan in pripravljen na diskusijo, a ne vem ne s kom in ne kdaj.
Profesionalni odnos do imena krajevne skupnosti popravljam, glede tega, da mi ni najbolj pri srcu, pa samo tole — zelo hitro lahko dokažem, da NOBENA krajevna skupnost v mozirski občini ni bila tolikokrat v Našem času in na Radiu Velenje kot REČICA OB SAVINJI, niti Nazarje. Če so namreč tam ljudje, ki na srečo mislijo drugače.
Pobuda? Pobuda je že dolgo dejstvo, izraženo z veliko večino
na referendumu, o katerega legitimnosti ni nihče od pristojnih dvomil, in o tem tudi ne bom razpravljal. Dokumentacija je na voljo. Opravičila glede »priseljencev« ne sprejemamo, ker tega izraza s tako visokega stro-
kovnega in poklicnega nivoja »priseljenci« pač nismo pričakovali in ker se nikoli nismo zavzemali za »etnično čiste« kraje. Res je, da predstavniki KS REČICA OB SAVINJI niso grozili z javnim tožilcem in se opravičujem, je pa meni osebno v interesu REČICE OB SAVINJI grozil takratni družbeni pravobranilec samoupravljanja. Tako hudih groženj in obtožb ne prej in ne poslej v življenju nisem bil deležen.
REČICA OB SAVINJI občina? Zelo iskreno — niti slučajno nimam ničesar proti, o tem bodo odločali drugi in na drugih mestih in o tem nimam namere razpravljati, kaj šele nasprotovati
pravici prebivalcev KS REČICA OB SAVINJI, da se tako odločijo. Imam pa pravico do odločitve, da bom priseljenec kje drugje. In zagotovo ne bom sam. Pa srečno pot!
Janez Plesnik
P.S.
Članek JE zagledal luč sveta v našem časopisu, čeprav odgovor pišem kot vsak drug občan, ne kot član uredištva; kot član uredništva pa se čudim gospodu Stanislavu Rozensteinu, da ob dovolj jasni zakonodaji dvomi v urednika; jaz pač nimam možnosti, da bi preprečil objavo, niti namena. Prav nasprotno!
GRADNJE IftašfcOL
Gornja vas 32, 63312 PREBOLD tel.: 063/ 723 - 060, fax: 063/ 723 - 231
vam nudi:
*	DZMUANJi-
gradbenih del visoke in nizke gradnje instalacijskih in zaključnih del v gradbeništvu
#	OIFŠEMIMJE-
parkov, zelenic, drevoredov, sprehajališč, igrišč
» (PmiJMUJli-
zabavno - kulturnih prireditev
m
zabaviščne dejavnosti, predvsem organiziranje otroških igrišč in zabavišč
Dele opravimo hitro, strokovno in po konkurenčni ceni. Pokličete nas lahko vsak dan od 7 - 16 ure, tudi ob sobotah.
OTROKE IN STARŠE VABIMO NA CENTRALNO OTROŠKO IGRIŠČE V VELENJU (PRI BAZENU) NA
[MlUEMKl
¥ iillU© Ho mM
NA IGRIŠČE VAS VABIMO TUDI VSAK LEP DAN. TAM VAS PRIČAKUJEJO AVTOMOBILČKI IN MLEČNA RESTAVRACIJA.
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
OBVEŠČA
nova in obstoječa mala podjetja, da je na osnovi sklepa Upravnega odbora banke pripravila posebno ponudbo, in sicer trajna vlaganja banke v mala podjetja pod naslednjimi pogoji:
I.	Banka bo vložila 20 mio SLT v mala podjetja z do 50 zaposlenimi.
Sredstva so namenjena kot trajni vložek pri ustanovitvi novega malega podjetja in pri uvajanju novih perspektivnih programov. Delež vloženih sredstev banke ne bo smel presegati polovice trajnega kapitala podjetja.
II.	Pri vlaganju sredstev bo banka, poleg donosnosti, upoštevala naslednje cilje:
—	povečanje zaposlovanja
—	povečanje proizvodnje za izvoz
—	pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij
—	proizvodnjo, ki je energetsko varčna in ne onesnažuje okolja
Prednost pri odobravanju vlaganj bodo imela podjetja, katerih program zagotavlja donosnost nad 12 %, pozitivno neto sedanjo vrednost in likvidnost.
III.	Osnova za sodelovanje pri pridobivanju bančnih vložkov je za nova podjetja izdelan podjetniški načrt, za vlaganja v obstoječa podjetja pa vrednotenje podjetja in program za konkretno investicijsko vlaganje.
Poleg programa dostavi prosilec banki vlogo, potrdilo (sklep) o vpisu v sodni register, zadnji bilanci stanja in uspeha, izjavo o zagotovljenih drugih virih financiranja programa.
IV.	Sredstva so namenjena podjetjem, ki poslovno sodelujejo z Ljubljansko banko. Splošno banko Velenje d.o.
V.	Banka bo po tem obvestilu sprejemala vloge za trajna vlaganja do končne porabe sredstev iz točke I.
VI.	S prejemnikom sredstev bo banka sklenil* ustrezno pogodbo, glede na obliko vlaganj.
/O_ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje ■_
NOVE
OBRESTNE MERE ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. maja 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
	letne obresnte mere	mesečne obrestne mere
Tekoči računi občanov	34,62%	2,55%
Žiro računi občanov	34,62%	2,55%
Hranilne vloge na vpogled	34,62%	2,55%
Varčevalna knjižica	79,91%	5,10%
Hranilne vloge, vezane nad 12 mescev	96,10%	5,87%
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	99,70%	6,03%
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	103,30%	6,19%
Depoziti, vezani od 10 do 19 dni	79,91%	5,10%
Depoziti, vezani od 20 do 30 dni	81,71%	5,19%
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni —	depoziti do 50.000,00 SLT —	depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT —	depoziti nad 100.000,00 SLT	85,30% 87,10% 88,90%	5,36% 5,45% 5,53%
Depoziti, vezani nad 3 mesece —	depoziti do 50.000,00 SLT —	depoziti od 50.000,00 do 100.000,00 SLT —	depoziti nad 100.000,00 SLT	85,30% 87,10% 88,90%	5,36% 5,45% 5,53%
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	90,70%	5,62%
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	96,10%	5,87%
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	115,89%	6,73%
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	141,08%	7,74%
10.00 Program za otroke. 10.10 Pe-denjžep. 10.40 Stare japonske pravljice: Žerjavova hvaležnost. 10.50 Šolska TV, ponovitev. 10.50 Boj za obstanek: Ptica, ki živi v mnogožen-stvu. 11.20 Angleščina, Follow me, 49. lekcija. 11.40 Kemija: Anorganske spojine ogljika. 12.00 Poročila. 14.45 Športna sreda, ponovitev (nogomet: Lisbona + OL:MRB). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 17.10 Ebu drame za otroke: Tatič slaščic. 17.35 Živ žav. 18.30 Že veste ... sve-tovalno-kontaktna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 TV variete. 21.35 Tednik. 22.25 Dnevnik 3, Šport. 22.50 Poslovna borza. 23.00 Mali koncert: Klara Stanič, klarinet, M. Faganel, klavir, F. Poulenc: Sonata. 23.25 Sova: Dragi John, angl. naniz. 2/22; Glory boys, angl. nadalj., 3/3; Šingen, japonska nadaljevanka, 8/12.
15.50 Sova, ponovitev; Krila, amer. naniz. 14/15; Glory boys, angl. nadaljevanka, 2/3; Ves svet je oder, angl. dokumentarna oddaja, 10/13. 18.00 Regionalni programi-Koper. Slovenska kronika. 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Kviz. 20.30 Znanost in resnica, amer. znanstvena serija, 6/6. 21.30 Umetniški večer: Uroš Rojko, koprodukcija ORF. 23.30 Yutel, eksperimentalni prooram
9.00 Oddaja za otroke, ponovitev (7/23). 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk. Prirodoslovje. 11.00 Humoristična serija, ponovitev. 11.30 Glasbena oddaja, po izbiri gledalca. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Sophia in Constanca, serijski film, ponovitev (3/6). 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Serijski film za otroke. 16.00 Poročila. 16.10 Malavizija. 17.00 Iz sveta znanosti. 17.30 Gremo dalje, družinsko popoldne. 19.10 Male skrivnosti velikih mojstrov v kuhinji. 19.15 Risani film. 19.27 Nocoj. . 19.30 Dnevnik 1. 20.00 3 2 1, kviz .(14/21). 21.05 Tuji klubi. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v šoli: Vretje. 10.15 Španščina (3). 10.30 Zemljišče, angl. film. 1982 (Burt Lan-caster). 12.15 Klub senjorjev 13.00 Čas v sliki. 13.35 Urad. urad, serija. 14.00 Big Valley, serijski western. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Otroški filmi in igrice. 16.05 Felicita na tihih tačkah, nadaljevanka. 16.30 To in ono. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi v službi občanov. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zveneča Avstrija: Salzburška dežela. 21.20 Pogledi od strani. 21,30 Ptice trnovke, nadaljevanka v štirih delih, 2. del. 23.05 Diskrecija za mrtveca, francoska kriminalna komedija, 1974 (Charles Denner, Pierre Mondy, Mari-on Game). 0.30 Čas v sliki. 0.35 Tisoč mojstrovin.
PETEI\
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Besedna igra, pon. 9.30 Bo-oker. 10.25 Češnje v sosedovem vrtu, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Temna plast pravice, serija (Ramy Zada). 21.15 Ulrich Mey-er: Ugovarjam!. 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Krvna pobratima, vojna drama, 1986 (Bo Svenson, Nat Kelly Cole). 0.40 Akutno, pon.
10.05 Program za otroke. 10.05 Čira čara, angl, naniz. (2/6). 11.00 Znanost in resnica, ponovitev ameriške znanstvene serije, 6/6. 12.00 Poročila. 14.20 Umetniški večer, ponovitev. 16.20 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Tok, tok, konaktna oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Forum. 20.30 R. Giordano E. Monk: Bertinijevi, nemška nadaljevanka (10/10). 21.25 Oči kritike. 22.15 Dnevnik 3, Šport. 22.50 Sova: Pri Huxtablovih, 41. epizoda ameriške nanizanke; The justice game, angleška nadaljevnaka, 1/7; Nevarna razmerja, francoski film (čb).
15.50 Sova, ponovitev. Dragi John, angl. naniz., 2/22. Glory boys, angl. nadaljevanka, 3/3. Šingen, japonska nadaljevnaka, 8/12. 18.00 Regionalni program-Maribor. Slovenska kronika. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Kviz. 20.30 Intervju. 21.20 Slovenski magazin. 21.50 Dobrodošli. 22.20 Umetniški eksperimentalni program studio City. 23.20 Koncert orkestra SF Arnič: Pesem planin, Šostako-vič: VI. simfonija. 0.15 Yutel, eksperimentalni program.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli Poklici v zdravilišču. 10.15 TV v šoli: Promet nekoč in danes. 10 30 Ptice trnovke, ameriška nadaljevanka v štirih delih 12.10 Akvareli. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi v službi občanov. 13.35 Urad. urad. serija. 14 00 Big Valley, serijski western. 14.50 Ne sladkaj se! 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15 05 Nekoč je bila Amerika, risanka. 15.30 Am. dam. des: Praznik mater. 15.55 Strelovod. 16.05 Felicita na tihih tačkah, nadaljevanka. 16.30 Mini kviz 1655 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. ^.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport. 20.15 XY nerešeni akti, kriminalna policija prosi za pomoč. 21.15 Zdravje 21.25 Pogldi od strani. 21.35 Bitje srca. amer. ljubezenska komedija, 1986 (Ellen Burstyn. Tuesday Weld). 23.05 Večerni šport. 23.25 Nerešeni akti, odmevi. 23 35 Ocean v plamenih, ameriški pustolovski film. 1986 (David Caradine, Cynthia Sikes) 1.05 Čas v sliki.
»HI
MrtUTSrA TV
SAT 1
t)' ___
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Klic v sili. 22.15 Tennessee Buck, komedija, 1988 (David Keith). 23.50 Poročila. 0.00 Airvvolf, serija. 1.00 Boj proti mafiji. 1.45 Cona somraka. 2.10 Igralec, kriminalka, 1990 (Jac-ques Perrin) 3 35 Streljal, dokler lahko, akcijski, 1965
9.00 Oddaja za otroke (ponovitv iz Ma-lavizije). 9.30 Zgodba iz dveh strani, serija za otroke (3/4). 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli. Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 11.00 On in ona, humoristična serija, ponovitev. 11.30 Glasbena oddaja, po izbiri gledalca. 12.00 Točno opoldne Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Sophia in Constanca, serijski film, ponovitev (4/6). 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Serijski film za otroke. 16.00 Poročila. 16.10 Malavizija. 17.00 Morje. 17.30 Gremo naprej, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.05 Santa-Barbara, serijski film. 18.50 Gremo dalje, družinsko popoldne, nadaljevanje. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Me je kdo iskal? 21.05 Poslovni klub. 22.05 Ekran brez okvira. 23.10 Dnevnik 2. 23.30 Poročila v angl. jeziku. 23.35 Slika na sliko. 00.20 Horoskop. 00.25 Maurice. britanski igrani film. 01.55 Poročila.
6.00 Dobro jutro. 8.30.00 Jeannie. 9.05 Vrnitev na Eden. 10.00 Temna plat pravice, ponovitev. 10.55 Ulrich Meyer: Ugovarjam. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 Tv-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Lov na nilski dragulj, pustolovski, 1985 (Mic-hael Dougls, Kathleen Turner. Danny de Vito) 22.15 Vod v pekel, vojni, 1985 (Clive VVooods, Baird Stafford). 23.45 Poročila 23.55 Skivna sla, erotični,
RTL PLUS
10.15 Dr. Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 19.20 Trop črnih ovc. zadnji del. 20.15 Naš mož v Kamerunu, akcijski, 1961 (Goetz George, Johanna von Koczian). 22.05 Golo in vroče na Miko-nosu, erotični, 1978 (Sasha Hehn). 23.40 Tutti Frutti. 0.40 Robin Hood in njegova dekleta, erotični. 2 10 Gozd pravičnosti kriminalka. 1989
8.25 Izbor. 8.25 Angleščina, Follovv me, ponovitev 48. lekcije. 8.50 Radovedni Taček: Drevo. 9.05 Klub iKlo-buk. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tok, tok, ponovitev. 14.00 Intervju, ponovitev. 16.00 Tednik, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Ne joči, Peter, slovenski film. 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 21.00 Malmoe: Izbor popevke Evrovizije, prenos. 0.25 Sova: Murphy Brovvn, 23. epizoda amer. naniz.; The justice game, angl. nadaljevanka, 2/7; Nočne ure, 8. ep. amer. variet. programa.
Opomba: Športno popoldne: Domžale, tenis, polfinale. 16.15 Sova, ponovitev: Pri Huxtablovih, 41. epizoda amer. naniz.; The justice game. angl. nadaljevanka, 1/7. 17.30 Prisluhnimo tišini. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18.30 Boš videl, kaj dela Dolenj'c. 1. del. 19.00 Kremenčkovi, 10. epizoda ameriške risane serije. 19.30 Dnevnik RTV Srbija. 20.15 Klasika. 20.30 Love and bullets, angl. film. 22.10 Umetniški eksperimentalni programi: Tračarije. 0.10 Yu-tel, eksperimentalni programi.
8.05 TV koledar. 8.15 Slika na sliko, ponovitev. 9.00 TV šola: Odprta ura. 10.00 Shovv otroškega zbora Zvezdice. 11.00 Poročila. 11.05 Izbrano med tednom. 14.00 Poročila. 14.05 Bonnie Scotland, ameriški igrani film. 15.25 Denver, poslednji dinozaver, risanka, ponovitev (8/21). 15.50 Dopolnitev. 16.00 Poročila. 16.05 Turbo limach shovv. 17.15 Izseljena Hrvaška. 18.00 Poročila. 18.05 Kraljeve reke, serijski film (4/4). 19.10 Risanka. 19.27 Nocoj .. . 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Čarovnice iz Eastwicka. ameriški igrani film. 22.00 Lepa naša. 22 30 Sezona lova. 23.15 Dnevnik 2. 23.40 Slika na sliko
9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi, serijska risanka. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Bitje srca v troje, ameriška ljubezenska komedija, 1986 (Ellen Burstyn, Tuesday Wald). 12.30 Hello. Austria, oddaja v angleščini 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Novice iz račje vasi. risanka. 16:00 Spored po otroških željah. 17 00 Mini čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli, serija o jugovzhodni Aziji v 27 delih. 17.30 Ribje zgodbe: Deževnik. 17.35 Knjižna polica 18.00 Čas v sliki 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.15 Nocojšnji spored. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport. 20.15 Prismuknjen par (Harald Juhnke, Grit Boettcher). 21.00 Malmo: Tekmovanje za pesem Evrovizije 1992. 24 00 Čas v sliki. 0.05 Fantom v Paradižu, ameriški film, 1974. 1.35 Čas v sliki. 1.40 Ex libris
SATELITSKA TVI
SAT 1
6.00 Otroški spored: Moj poni, Silver-hawk, Batmari, Zorro. 10.00 Cagney in Lacey. 10.55-Pravi čudeži. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Čar gora. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Tarzan in sužnja, pustolovski, 1950 (Lex Barker). 16.15 Azili za živali. 16.45 Modni magazin. 17.15 Pozor, kamera. 17.45 Besedna igra. 18.15 Srce je adut. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Skrivnost bele nune, kriminalka, 1966 (Stuart Granger, Susan Hampshire). 21.45 Poročila. 22.00 Jux in Dallerei (Kari Dali). 23.00 Tip z zlatim . . ,, erotični, 1979 (Paolo De Ma-nincor). 0.30 Skrivna poželenja, ponovitev. 1 50 Tip z zlatim . . ponovitev.
RTL PLUS
om a
16.30 Šport. Praga: SP v hokeju na ledu; rokomet. 19.20 Glasba. 20.00 Tuja dokumetnarna serija.'20.55 Glasbena emisija. 21.30 Cosby shovv. 22.00 Hrvaška nogometna liga. 23.00 Praga: SP v hokeju na ledu. posnetek. 0.05 Klic v noči, serijski film
6.00 Risanke. 8 00 Za otroke. 9,20 Klack. 10.05 New kids on the Block. 10.35 Peter Pan. 11.00 Rude Dag, Planet. 12.35 Michel Vaillant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladijatorji. 14.35 Adam 12. 15.05 Nazaj v preteklost. 16.00 Knight Rider 16.55 Cena je vroča. 17.35 Super cena. 17.45 Dobri časi, slabi časi, dokumentacija. 18.15 Družinski dvoboj 18.45 Poročila. 19.10 Polna hiša. 20.15 Zabavna poročna noč. veseloigra. 21.55 Vse ali nič. 23.00 Črna Emmanuelle. erotični, 1975 (Laura Gemser) 0.40 Golo in vroče na Mykonosu, erotični, ponovitev
joonorM W V WWWWWWIW H *AAJ JUPOOTM M MMM »VWWWW M..............»WUonoonoo™~www«. lWVWWWWV " U U LIUUUUUUUU
9.20 Program za otroke, ponovitev. 9.20 Živ žav. 10.10 Ebu drame za otroke: Tatič slaščic. 10.35 Naša pesem 2, oddaja. 11.05 Kronika, kanadske poljudnoznanstvene serije, ponovitev (3/26). 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Ljudje in zemlja. 12.40 Boš videl, kaj dela Dolenj'c, ponovitev 1. dela. 14.25 Heroin, ponovitev francoskega filma. 16.00 S. Borg: Prezirani heroji, angl.-avstralska nadaljevanka (1/4). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 The eagles has landed, angleški film. 18.40 TV mernik. 18.55 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Festival Daljnega vzhoda, avstralska serija (6/6). 22.25 Dnevnik 3, Šport. 22.55 Sova: Ameriške video smešnice, 4. epizoda amer. variet. programa; The justice game, angl. nadalj. 3/7.
fw jsmurnkTl
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pozor, kultura! 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Žita, avstrijska cesarica, zgodovinski dokumentarni film, 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Pogledi od strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Vse pleše po moji piščalki, francoska komedija, 1970 (Louis de Funes, Noelle Adam) 14.25 Rabi, otroški film. 15 25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Octopus, kviz. 16.10 Družina Sončni žarek, otroška igrica. 17.10 Mini čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Alf, serija. 18.30 Podoba Avstrije. 18.55 Kristjani v času. 19.00 Avstrija danes. 19.15 Žrebanje lofa. 19.20 Nocojšnji spored. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Spori. 20.15 Moselbruck, serija o vinogradniški družini 21.05 Matere: Anja Silja in njeni otroci. 21.50 Islam. 21.55 Nesreča brez želja, tv film. 22.50 Peter Handke: Osebni opis, tv film. 23.20 Spalnica, baletni film. 0.15 Čas v sliki. 0.20 Tisoč mojstrovin.
PONEDELJEK 11.
rw;Awti
SATELITSKA TV
9.20 Program za otroke: L. Paljetak: Bajka o kraljevih češnjah. 10.10 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke (9/10). 10.55 TV mernik, ponovitev. 11.10 Forum, ponovitev. 11.30 Utrip, ponovitev. 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.20 Dobrodošli, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 17.10 Radovedni Taček: Pravljica. 17.30 J. Bevc: Ko bo pomlad, igrana serija (1/6). 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Divji svet živali, angi. poljudnoznanstvena serija (4/9). 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Politik novega kova, angl. naniz. (6/14). 21.00 Dosje. 21.40 Tito Strozzi-Maja Gregl-Zvonko llijič: Igra in resničnost, drama HTV. 22.50 Dnevnik 3, Šport. 23.25 Sova: The justice game, angl. nadaljevanka, 4/7; Zvezdne steze, 19. epizoda amer. nanizanke.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, kriminalna serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 TV v šoli: Knjižna polica. 10.30 Brezobzirni lovec, ameriška kriminalka. 1989. 12.00 Nočni studio. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Vtisi iz Galije. 13 40 Ptičji svet na umetnih jezerih reke Inna. 14.10 Big Valley, serijski western. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nils Holgersson. serijska risanka. 15.30 Am, dam, des: Svet cirkusa. 15.55 Nasveti. 16.05 Felicita na tihih tačkah, nadaljevanka. 16.30 Otroci in-tervjuvajo ugledne osebe. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi, vitalnost. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalka. 22.10 Filmski poljub. 22.35 Kaj ste že vedno hoteli vedeti o spolnosti, ameriški film, 1972 (Woody Allen. Burt Reynolds). 24.00 Dance House, balet.
			
m	ram		m

Opomba: 13.50 Športno popoldne. 14.00 Domžale, tenis, finale. 16.00 Praga, hokej. 18.00 Biljard. 12.30 Sova. ponovitev; Murphy Brovvn, 23. epizoda ameriške nanizanke; The justice game, angleška nadaljevanka, 2/7. 13.50 Nedlejsko športno popoldne. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Videogodba. 20.30 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija (6/9). 21.20 Aleksa Šantič, koprodukcija TV SA in TVS (1/8). 22.10 Športni pregled. 22.40 Ga-la baletni koncert »PRIX LAUSANNE« 92. 23.40 Yutel, eksperimentalni program.
SAT 1
9.00 Program za otroke: Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska TV. 10.00 Boj za obstanek: Divjanje zajcev. 10.25 Angleščina, Follovv me, 50. lekcija. 10.45 Kemija: Onesnaževalec organskega in anorganskega izvora. 11.00 Sedma steza, ponovitev. 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev. Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.40 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Sever-severozahod, ponovitev angl. filma. 17.00 Dnevnik. 17.10 Program za otroke. 17.10 Lonček kuhaj: Piškoti iz ovsenih kosmi-čev. 17.25 Plamenica, angl. slov. češka koprodukcija. 17.50 Prežihov Vo-ranc: Solzice. 18.40 Alpe Donava-Ja-dran. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Osmi dan. 21.20 Novosti založb. 21.35 Grad na soncu, francoska nadaljevanka (3/6). 22.25 Dnevnik 3, šport. .22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Življenje po Henryju, angl. naniz., 4/6; The justice game, angl. nadaljevanka, 5/7; Glasbeni utrinek.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, kriminalka. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 TV v šoli: Steklo. 10.15 TV v šoli: Zunanja trgovina. 10.30 Morilec Dimitrij Karamazov, nemški čb film, 1931 (Fritz Kortner). 11.55 Dežela za vse letne čase. 12.05 Športna arena (pon). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi, vitalnost. 13.35 Urad, urad. serija. 14.00 Big Valley. serijski vvestern. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 1505 Zabava mora biti. 15.30 Am, dam, des: Artisti in žonglerji. 15.55 Detektivi okolja. 16 05 Felicita na lahkih tačkah, nadaljevanka 16.30 Glasbena delavnica. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20 15 Iskanje Bismarcka. nacistične bojne ladje, ki so jo leta 1941 Angleži potopili, dokumentarni film. 21 00 Naredi sam 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Ptice trnovke, 3. del ameriške nadaljevanke v štirih delih. 22.50 Misli na umor, japonski film. 1979 0.35 Čas v sliki.
3


6.00 Otroški spored: Neon Rider, Gri-us, Zaljubljen v čarovnico. Stan in Olio. 11.00 Skrivnost bele nune, ponovitev kriminalke. 12.40 Kino 13.05 Zdravje: Bolan od strahu. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Stan in Olio, komedija, 1938. 16.25 TV-stava. 17.10 Vikingovo maščevanje, pustolovski, 1961 (Cameron Mitchell). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Tisoča oddaja Kolo sreče. 21.00 Otroci pojejo narodno glasbo. 22.05 Pogovor v stolpu. 23.25 Poročila. 23.35 Hoganovi heroji, serija. 0.05 Stan in Olio, .ponovitev. 1.15 Spiegel TV.
15.25 Oči kritike, ponovitev. 16.15 Sova, ponovitev. Ameriške video smešnice. 4. epizoda amer. varietejskega programa. The justice game, angl. nadaljevanka, 3/7. 17.30 Športni dogodek, ponovitev. 18.00 Regionalni programi. Slovenska kronika. 18.10 Festival Daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija, 4/6, ponovitev. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Kviz. 20.30 Gospodarska oddaja. 21.00 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Sever-severozahod, ameriški film. 23.40 Umetniški eksperimentalni program. Kriminal.
SATELITSKA TV
SATELITSKA TV
m

lit
8.00 Poročila. 8.05 TV koledar. 8.15 Slika na sliko, ponovitev. 9.00 Smo-govci, serija za otroke, ponovitev (7/23). 10.30 Zgodbe o lisici, risanka (8,9/13). 10.55 Poročila. 11.00 Narodna glasba. 11.30 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 12.30 Mir in dobro. 13.00 Hišni ljubljenci. 13.30 Potopis. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 14.45 Zlatko in detektivi. 15.30 V nedeljo. 17.00 Moj stric Benjamin, francoski igrani film. 18.50 Tom in Jerry kot fantiča, risanka (4/26). 19.15 TV fortuna. 19.27 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Sedma noč. 21.40 Dnevnik 2. 22.00 Šport. 22.15 Oddaja resne glasbe. 23.15 TV tednik. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila.
RTL PLUS
6.00 Za otroke. 8.30 Super Mario Brothers. 9.30 Risanke. 9.45 Ujetniki džungle. pustolovski, 1953 (Jeff Chandler). 11.15 Tednik. 12.05 Biblijski kviz. 12.35 Major Dad. 13.05 Moj oče zunajzem-Ijan. 13.30 Munsterjevi. 14.00 Ultra-man, Policijsko poročilo. 14.50 Harry in Hendersonovi. 15.20 Dr. Syn, pustolovski. 1963 (Patrick McGoohan). 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Kanarski otoki. 20.15 Shovvmaster, zabavna oddaja. 21.50 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.55 Playboy Late Night. 23.25 Ljubezenske ure. 23.55 Kanal 4. 0.50 Viktor, Viktorija, komedija, 1982 (Julie An-drevvs, James Garner).
9.00 Joe in Rdeči Sokol, serija za otroke, ponovitev (3/5). 9.45 Deček Skok, serija za otroke (6/7). 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli. Predmetni pouk. Program za učence 1. in 2. razreda. 11.05 Glasbena oddaja. 11.35 Cosby Shovv, ponovitev. 13.00 Tednik, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Vrnitev Sherlo-cka Holmesa, ponovitev. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, nadaljevanje, 17.00 Dokumentarna emisija. 17.30 Gremo dalje. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.10 N. Fabrio: Vaje življenja, 1. del. 21.55 Dnevnik 2. 22.15 That Uncertain Feeling, ameriški igrani film. 23.40 Slika na sliko. 00.25 Poročila v angl. jeziku. 00.03 Horoskop. 00.35 Poročila.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Azili za živali. 9.35 Pozor, kamera. 10.05 Otroci pojejo narodno glasbo. 11.10 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 Tv-borza. vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest, 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20 15 Dr Kulani, sin z otoka, serija. 21.15 May-erling, ljubezenski, 1955 (Rudolf Prack. Christiane Hoerbiger). 23.05 Poročila 23.15 Magazin, stoti rojstni dan VValterja Benjamina. 0.00 Filmski ustvarjalci. 0.15 MacGyver, ponovitev.
RTL PLUS
10.15 Dr Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski magazin. 12.30 Opoldanski magazin. 12 50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 21, Jump Street. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv. magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi, serija, 230 nadaljevanj. 21.15 Umor je njen hobby. 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Airvvolf. 0.55 Boj proti mafiji. 1,45 Cona somraka 2 05 Vražja ženska iz Teksasa.
14 30 Dosje, ponovitev. 15.10 Sova. ponovitev; The justice game, angl. nadaljevanka. 4/7; Zvezdne steze, 19. epizoda ameriške nanizanke. 1650 Svet poroča 17.30 Slovenci v zamejstvu. 18.00 Regionalni programi Koper. Slovenska kronika. 19 00 Orion. 19.30 Dnevnik Sarajevo. 20.00 Kviz 20.30 Maja vam predstavlja. 21.30 Omizje 23.30 Svet poroča, ponovitev.
9.00 Silas, serija za otroke, ponovitev (1/12). 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 TV šola. Predmetni pouk. Program za učence*5. in 8. razreda 11.05 Glasbena oddaja. 11 35 Popolni tujci, humoristična serija, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.50 Gabrielov ogenj, serijski film. ponovitev (11/21). 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR 1505 Malavizija: Batman. serijski film za otroke (18/34). 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija. nadaljevanje. 17.00 Izobraževalna oddaja 17.30 Gremo dalje. 18 30.Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risani film 19.27 Nocoj. 19 20 Dnevnik 1 20 10 Ljudje, ki so ubili Kennedyja, tuja dokumentarna serija (3/5). 21 10 V velikem planu 22.40 Vox 23.10 Dnevnik 2. 23.30 Slika na sliko. 0.15 Poročila v angl. jeziku 0 20 Horoskop. C 25 Poročila,
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Kino. 9.20 Dr Kulani, ponovitev. 10.10 Mayerling, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12 40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. vmes Poročila. 13.35 Tenis, prenos iz Rima. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18 45 Poročila. 19.20 Kolo sreče 20 15 Zlata parada narodne glasbe 21.15 Še enkrat preden umrem, akcijski, 1966 (Uršula An-dress. John Derek). 23.00 Pet pred dvanajsto (Petra Kelly) 23.30 Tenis, povzetek 23.45 Poročila. 23.55 Smile-yevi ljudje, serija. 0.55 Na begu, serija (David Janssen).
RTL PLUS
10.15 Dr Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik tak 12 00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina 13.20 Santa Barbara (780) 14.10 Springfieldova zgodba 0465) 14 55 Šef 15.45 21. Jump Street. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Igra 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 1910 Explosiv. magazin. 19 40 Dobri časi. slabi časi. 20.15 C> lumbo Smrtonosna ljubezen, kriminalka, 1991 (Peter Falk). 22 00 Explo-siv. politični magazin. 23 00 TV vrq" ca. 0 05 Airvvolf 1.00 Boi proti i
Kulturni center Ivan Napotnik
PMED0W(
9.00 Program za otroke. 9.00 Inter-mezzo za klovne, zabavnoglasbena oddaja. 9.35 Prežihov Voranc: Solzi-ce, ponovitev. 9.55 Gala baletni koncerti; PRIX LAUSANNE '92, ponovitev
I.	dela. 10.55 Grad na soncu, ponovitev francoske nadaljevanke (3/6).
II.50	Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.00 Galaktična Odiseja, ponovitev japonske dokumentarne serije (5/9). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub Klobuk, kontaktna oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Film tedna: Krst, francoski film. 22.40 Dnevnik 3, Šport. 23.05 Napovednik. 23.15 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija (5/26). 23.40 Sova: Krila, ameriška nanizanka, 15/15; The justice game, angl. nadaljevanka, 6/7; Ves svet je oder, angl. dokum., 11/13.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Modni magazin. 9.30 Smile-yevi ljudje, ponovitev. 10.25 Maščevanje Vikingov, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Tenis, prenos iz Rima 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Srce na nabodalu, veseloigra. 22.00 Akutno, afere, analize. 22.35 Schreinema-kers v živo. 23.35 Poročila. 23.45 Tenis, povzetek. 0.00 Poslednja noč (Backfire), akcijski, 1987 (Jeff Fahey. Karen Allen).
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik tak 12 00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 21. Jump Street. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. serija. 20.15 Narodna glasba. 21.1'5 Policijski asi v akciji. 22.15 Stern TV. 23.00 Priložnost za ljubezen. 23.30 Benny Hill. 0.00 Airvvolf. 0.55 Boj proti mafiji. 1.45 Cona somraka 2.10 Moloh, zgodovinski, 1963 (Gordon Scott).
BflflMMWfaWWOP
»Z DOLINSKIMI ZADEVAMI SEM OPRAVILA.«
Opomba: V Športni sredi bo finale pokala UEFA, 2. tekma. 15.40 Osmi dan. 16.30 Sova, ponovitev: Življenje po Henryju, angl. nanizanka, 4/6: The justice game, angl. nadaljevanka, 5/7: Glasbeni utrinek: Claude Debussy: Prva rapsodija. 18.00 Regionalni progra-mi-Maribor, Slovenska kronika. 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Kviz. 20.30 Športna sreda. 22.30 Koncert iz jazz kluba Turist. 23.30 Yutel, eksperi-. mentalni program.
9.00 Batman, serija za otroke, ponovitev (28/34). 9.30 Kremenko, risanka. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk. program za učence 3. in 4. razreda. 11.05 Glasbena oddaja. 11.35 Kavarna Na zdravje!, humoristična serija, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Poziv v noči, serijski film, ponovitev. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Izobraževalni program. 15.35 Malavizija: Super babica, serija za otroke (3/13). 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Potopis. 17.30 Gremo dalje. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Le fantome de la librete, francoski igrani film. 21.50 Dopolnitev. 22.00 Obnova Hrvaške. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila
9.00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, kriminalka. 9.30 Francoščina. 10.00 TV v šoli: Batik. 10.15 TV v šoli: Prihodnost. 10.30 Ptice trnovke, ameriška nadaljevanka v štirih delih, 3. del. 12.05 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Urad, urad, serija. 14.00 Big Valley, serijski vvestern. 14.40 Risanke. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Ni-klaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Potovanje v sanjsko deželo, lutke. 15.55 Dobro glej. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Felicita na tihih tačkah, nadaljevanka. 16.30 Mini leksikon. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me žene. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Natakar, plačam!, avstrijska čb komedija, 1957 (Hans Moser, Paul Horbiger). 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Model in vohljač, serija. 22.45 Hudič v otrocih, avstrijski dokumentarni film iz Mozambika, 1990. 0.25 FBI, kriminalna serija. 1.10 Čas v sliki. 1.15 Tisoč mojstrovin.
Kulturni center Ivan Napotnik in Gorenje Družbeni standard — sektor kulture bosta v četrtek, 14. maja, povabila v goste umetnico SVETLANO MAKAROVlC in skupaj bodo pripravili
SVETLANIN DAN
Svetlana Makarovič bo tako četrtek preživela v našem mestu:
—	ob 9.30 pravljica za ma-
le škrate (vrtec Najdihojca)
—	ob 10.30 »Medena pra-
vljica« za osnovnošolce (dom kulture Velenje)
—	ob 12.30 Srečanje z zreli-
mi srednješolci (dom kulture Velenje)
—	ob 17.00 »Čajanka moje
generacije« (vila Herberstein) ,mto
—	ob 20.00 »Večerni šan-
son« (knjižnica Velenje)
Na posebej pripravljeni stojnici boste tudi lahko kupili (z reklamnim popustom) Svet-lanine knjige in kasete.
Za konec naj vas na prireditev povabimo z njeno mislijo: »Sama sebi se zdim, da sem eden redkih preprostih ljudi na tem svetu.«
GARDALAND - dežela zabave in smeha
Pridružite se nam na naši poti v Gardaland — deželo zabave in smeha, ki leži ob Gardskem jezeru v Italiji. Na pot bomo odšli 22. maja ob 7.00 zjutraj. Ob prihodu v Verono si bomo ogledali to veličastno staro mesto, nato pa se nastanili v hotelu Pes-chieri ob Gardskem jezeru.
Naslednji dan pa bo namenjen obisku dežele čudes. Tu je kakšnih 40 raznih naprav za zabavo, kot so vrtiljaki, gorske železnice, žičnice, avtobani, vožnje s kanuji po divjih vodah Colorada, v afriških džunglah, obiskali boste lahko mesto iz tisoč in ene noči, kavbojsko mesto — Rio Bravo, hišo strahov, deželo faraonov, videli boste predstavo dresiranih delfinov, papige, show dance v modrem, Drakulin grad, parado otroških junakov in še in še.
Po obisku Gardalanda se bomo v zgodnjih večernih urah odpravili na pot proti domu. Cena aranžmana je 150 DEM. Otroci od 3-9 let imajo popust. Cena za abo-nente 115 DEM, plačljivo v tolarjih.
Možno obročno odplačevanje.
Vse ostale informacije lahko dobite osebno v Kulturnem centru Ivan Napotnik ali po telefonu 853-574.
•1
Za slovo dobrotniku in priljubljenemu Šoštanjčanu
»Umrl je eden velikih mož Šoštanja,« je dejal govorec na pokopališču v Podkraju pri Velenju.
Res je!
Franc Srebotnik, ki so ga te dni hranili k zadnjemu počitku, je bil v širši javnosti priljubljena osebnost.
Rodil se je pred devetdesetimi leti v Družmirju pri Šoštanju, v delavski družim. Prehodil je trdo mladost, se poročil, imel šestero otrok, ki iih je vse izšolal, in si postavil lastni dom v Šoštanju. Do upokojitve je bil čevljarski mojster v Tovarni usnja Šoštanj. Vedno je bil optimist, tudi v najhujših časih. Več kot polovico svojega življenja je daroval družbi. Sedeminpetdeset let je bil gasilec. V bivši Jugoslaviji in po svobodi je deloval v Partizanu in petinsedem-desetleten nastopil na akademiji v orodni vrsti.
Nikoli mu ni bilo težko, bližnjemu napraviti uslugo. Še otroci Florjana so se zbirati pred vrati šrebotnikovih, ker so vedeli, da ima Franc zanje bonbone.
Tiho je preminul kljub hudi bolezni in njegova smrfje boleče odjeknila v vsem Šoštanju.
Enajst praporov, godba, pevci in številni ljudje, so se mu poklonili.
Za nas vse je zopet odšel človek, ki smo ga imeli radi. Človek, ki se ni izneveril svoji delavski stranki. Človek, ki nam je lahko zgled za požrtvovalnost dela v družbi.
In komaj bomo verjeli, da Srebotnikovega Franca res ni več. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je imel tako rad.
-Viš-
VERONA - POLETI
Ste se že odločili, kje boste preživeli dopust. Mi vas vabimo na poletni operni festival v Verono. V čudoviti areni iz I. stol. si bomo ogledali:
23. in 24. julija
Giuseppe Verdi: AIDA
Ta mojstrovina velikana ne samo italijanske opere, ampak svetovne, je na sporedu že vse od začetka opernega festivala 1. 1913 in vsi ljubitelji opere jo morajo prav gotovo videtu tudi v tem ambien-tu.
20. in 21. avgusta
Giacomo Puccini: LA BOHEME
Uspeh La Boheme nikakor ni bil samo začasen. Opera je ves čas ostala priljubljena pri občinstvu in je postala del železnega repertoarja.
Cena aranžmana je 150 DEM; Možno obročno odplačevanje!
Informacije in prijave osebno v domu kulture Velenje ali po telefonu 853-574.
Izpitni center na Šaleški 19 a
Izpitni center Velenje je imel svoje prostore doslej nad velenjsko Elektrotehno, poslej pa bo komisija za vozniške izpite domovala v nekdanjih prostorih stanovanjske skupnosti na Šaleški 19/a, nad KSC Hotela Paka. Ker se bodo v času opravljanja vozniških izpitov tod zadrževala šolska vozila, izpitni center naproša vse voznike za strpnost, inštruktorje pa, da na Šaleški 18, 19 in 20 čimbolj omejijo vožnjo na dan opravljanja izpitov.
B. M.
urarstvo
VELENJE
POPRAVILO IN PRODAJA UR GRAVIRANJE
tal.: 063/ 856-952
PRODAJALNA fftSftl
Dragomira Rošer
62382 MISLINJA 170/a Tel.: 0602/885-030
SEMENARNA BRAZDA
Primorska 4, Šoštanj
Del. čas: Vsak dan od 8.-18. ure, v soboto od 8.-12. ure Tel: 882-749
»Naš čas« izdaja Casopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ CAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 50,00 tolarjev, mesečna naročnina 200,00 tolarjev, trimesečna naročnina 585,00 tolarjev, polletna naročnina 1.170,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 980,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.

Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 7. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša "glasba; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 8. MAJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč.
' SOBOTA, 9. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 10. MAJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste jih postavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali nova po telefonu 855-963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 Servisne informacije); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 11. MAJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 12. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 13. MAJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Živ žav; 19.00 Mladi mladim; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
								
1 1	iKl	M	M	M			1	
KINO DOM KULTURE
Nedelja, 10. 5. ob 10., 18. in 20.30 uri
Ponedeljek, 11. 5. ob 20. uri v Filmskem gledališču Sreda, 13. 5. ob 18. in 20.30 uri
HOOK - KAPITAN KLJUKA — ameriški pustolovski film.
Režija: Steven Spielberg Igrajo: Robin Williams, Du-stin Hoffman. Julia Roberts Absolutni rekorder po obi-skanosti v Sloveniji. Do sedaj že 45.000 OBISKOVALCEV! Bodite med njimi tudi vi!
Odrasli Peter Pan v obračunu z maščevalnim kapitalom Kljuko! Spektakl največjega sanjača med režiserji! Eden najdražjih filmov v hollywood-ski zgodovini! Glasba iz filma je kandidirala za letošnjo nagrado OSCAR!
Izjemni specialni efekti!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 9. 5. ob 18. uri DOC HOLLYWOOD -
ameriška komedija. V gl. vi.: Michael J. Fox
Mlad, perspektiven kirurg »obtiči« med potjo v Holly-wood kjer bi rad postal slaven in bogat. Tam kjer je obstal ni potrebe za plastičnimi operacijami . . .
Ponedeljek, 11, 5. ob 17. uri HOOK - KAPITAN KLJUKA — ameriški pustolovski.
Torek, 12. 5. ob 20. uri HOOK - KAPITAN KLJUKA — ameriški pustolovski film.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 8. 5. ob 20. uri DOC HOLLYWOOD —
ameriška komedija.
Nedelja, 10. 5. ob 15. uri HOOK - KAPITAN KLJUKA — ameriški pustolovski film.
Naslednjo nedeljo, 17. 5. ob 10. uri dopoldan PREDPREMIERA, v Domu kulture, svetovni hit uspešnic MOJA PUNCA (My GIRL)!
Trgovina Janko & Metka Mislinja
—	pisarniški material
—	vse za šolo
Ugodne cene Fotokopiranje!
PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM!
Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Mikložičeva16, Ljubljana, štev. 50101-678-45223
s pripisom "za materinski dom". Hvala I
Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658
Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili/
tcL 883 481, 888 480
\xajieXm ocjtas, ocjdas tr	Čai
OSEBNI AVTO R-4 prodam. © 852-912.
SEM VDOVEC, upokojenec, vesele narave, dobrosrčen, urejen, brez obveznosti, nekadilec, neal-koholik, star 68 let. Imam prijeten dom z vrtom in avtom. Za skupno življenje želim spoznati skromno in dobrosrčno ženico, ki bi bila nekaj let mlajša. Tako ji bom lahko nudil lepo in varno jesen življenja. Alkoholičarke izključene. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Medsebojno spoštovanje«. POCENI PRODAM FRANCOSKO POSTELJO. © 852-672 zvečer.
OTROŠKO ZIBELJKO, otroško posteljico (kinderpet) in kombiniran otroški voziček ugodno prodam. © 857-250 vsak dan po 15. uri.
PRODAM KRAVO, sivo rjave pasme, breja v petem mesecu, imela je enega teleta. © 857-197 Vinska gora.
KOZLIČKE	PRODAM.
© 882-188.
ZASTAVO 125 P 76, menjan za motor, v voznem stanju, vlečna kljuka, neregistriran prodam.
© 831-533.
ANSAMBEL KOMERCIALNE GLASBE išče bobnarja. © 854-426 popoldne. VILIČARJA V IZPRAVNEM STANJU, prodam. © 885-114. POSLOVNI PROSTOR, urejen (20 m2) oddam. Informacije bou-tique Elegance Šoštanj. TRAVNIK V DOLIČU, več kot hektar, prodam. © 852-503. BX-I4 RE, 9/83, otroški avtose-dež, otroško posteljico s posteljnino, prodam. © 851-694. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE OBVEŠČA, da bo prodajala v nedeljo 10. 5. Ob 9 uri različne stare kokoši nesnice v Šaleku pri Kolavtarju. ©0602-61-202. FRANCOSKO POSTELJO z nočnimi omaricami, prodam. © 855-090.
JUGO, KOSILNICO ALPINA,
kombi plošče in spalnico, prodam. © 855-656 - služba., SPALNICO Z JOGIJI, nujno prodam. Cena po dogovoru. © 857-542.
KAMP PRIKOLICO 2 + 2, lepo ohranjeno, prodam. ©831-717 od 9. do 12. ure. VINO, BIZEUSKO belo in rde če, prodam. © 857-140. RAZTEGLJIV KAVČ, dva fotelja, kombiniran štedilnik (4 + 2) prodam. © 857-117.
FIČKA letnik 1978, neregistriranega in v voznem stanju, prodam. © 721-762.
GRADBENO PARCELO PRODAM, 870 m2 v Doliču z vso dokumentacijo. Cena 13.000 DEM. © 854-787.
VIDEOREKORDER Univerzum VHS HQ HI-FI STEREO, nerabljen v garanciji prodam. © 850-736 zvečer.
AKVIZITERJI POZOR!
Nudimo zelo visok honorar za prodajo kvalitetnih proizvodov za izvoz (gospodinjski pripomočki iz plastike)
Informacije na tel. 062 856-913 (med 10. in 12. uro) vsak delovnik razen sobote
Vsi ljudje so prah, nekateri so zlati prah.
ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje drage mame in orne
Marije Strahovnik
1916 - 1992
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so prišli k njej po zadnje slovo ali so ji na kakršen
koli način pokazali, da so jo spoštovali in jo imeli radi. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, ter UKC-CIIM in Nefrološkemu oddelku bolnišnice v Ljubljani, ki so se borili z njeno boleznijo. Iskrena hvala tudi gospodu duhovniku za pogrebni obred, upokojenskemu pevskemu zboru Šoštanj ter govornikoma gospodu Medvedu in gospe Donko za izrečene
besede slovesa.
Njena hčerka Marinka z družino
Ni svet tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.	(MUa Kačjč)
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubljenega moža in očeta
Mata Brdariča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje ali kakorkoli drugače pomagali.
.» Njegovi: žena Cvetka, hči Vesna in sin Peter
alarmne naprave
vast
063/852-504
OBČINA VELENJE
Zdravstveni dom: — Zdravniki:
Četrtek, 7. maja — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Janežič, nočni dr. Slavič in dr. Friškovec Petek, 8. maja — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Natek, nočni dr. Kozorog in dr. Rus
Soboto, 9. maja in nedeljo, 10. maja — dnevni dr. Bola, nočni dr. Zupančič in dr. Seher
Ponedeljek, 11. maja — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Žuber in dr. Vrabič
tam mm
Rent a car
Tel.: 855 - 552 ali 854 - 626 Izposoja vseh vrst vozil
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 10. maja — dr. Ivan Janežič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. in 13.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 8. maja do 15. maja — Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15., tel: 892-236.
OBČINA MOZIRJE:
Do 10. maja — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410
Od 11. maja do 17. maja — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769.
T u r b o ivi ai ic
llN.ll It iN A I i < ) f\. I
To je Vaša priložnost! Pot do še več denarja!
INFORMATIVNI VEČERI:
—	vsako sredo ob 19. uri v GOSTIŠČU ZAJC v Velenju
—	vsak torek ob 19. uri v GOSTIŠČU MARKELJ v Spodnji Rečici
Mnogo uspeha Vam želi Vaš tim TURBOMATIC INTERNATIONAL
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti je znala. Nič več besed, ne stiska rok — ostal je le spomin na trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni.
ZAHVALA
Pretreseni, z nemo bolečino v srcu še vedno ne moremo dojeti, da se je od nas mnogo, mnogo prezgodaj poslovila ljubljena žena, mamica, draga hčerka, sestra in vnukinja
Romana Kužet
roj. Trapečar iz Šaleka (19. 11. 1959-30. 4. 1992)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, Romaninim sosedom, sosedom s Ceste III v Velenju in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih bolečine stali ob strani ter nam pomagali, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Prav tako iskrena hvala njenim sodelavkam in sodelavcem Doma za varstvo odraslih, velenjskemu društvu invalidov, Gorenju ZHT, Gorenju Elektronika, Zvezi SSS območnemu odboru Velenje, Karitasu, zdravnikom, posebno dr. Grošlju za nesebično pomoč pri lajšanju bolečin, patronažnim sestram, govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in g. Hrastniku za njegove
obiske in opravljen obred. Vsem res še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: mož Draško s sinovoma Zoranom in Goranom, mama, oče, sestre Renata, Simona, Polona, omica in ostalo sorodstvo :>- .! o b Velenje, Šoštanj 4. 5. 1992
V SPOMIN
V petek, 8. maja, bo minilo leto dni, od kar si nas tako nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, oče in dedi
Andrej Strohsack
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, darujete cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Le srce ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
ob mnogo prezgodnji smrti našega moža in atija
Franca Jelena
iz Raven pri Šoštanju 12. 3. 1953 - 27.4. 1992
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikpm, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje, vence in sveče, izražena sožalja in darovane maše.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Lazarju, dr. Pirtovšku in še posebej dr. Menihu, pa-
tronažni sestri, reševalni postaji in bolnišnicam v Ljubljani. Prav tako se zahvaljujemo govornikom gospodom Hrastniku, Ojstršku in Hudoma-lu, pevcem za zapete pesmi, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na
njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala obema duhovnikoma za opravljen pogrebni obred in tolažilne
besede.
Vsem, ki pa ste ga obiskovali in ga bodrili v času njegove težke bolezni, še posebej
prav prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Lenika ter sin Branko in hčerka Gabrijelca.
ZAHVALA Tiho nas je zapustil naš ljubljeni
Franc Srebotnik
30.7.1902 - 23.4.1992
Od njega smo se poslovili v soboto 25. 4. 1992 na pokopališču v Podkraju. Topla zahvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za slovo, vence, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Menihu, zdravstvenemu osebju — predvsem dr. Polesu bolnišnice Topolšica za vso skrb in nego. Posebno se zahvaljujemo za vso skrb, spoštovanje ter slovo gasilcem, godbi Zarja, pevcem, gospodu župniku za opravljeni obred ter govornikom.
VSI NJEGOVI
Friškovčevi iz Bevč
V nesreči snaha Irena, sin Danilo ter mama Angela in oče Avgust v nesreči niso ostali sami
Dve povsem različni tabli, ena zelo mala, druga ...
B. M.
Pomoč prihaja od vsepovsod — velenjski rudarji so jim obljubili precej pomoči
V tančico zavita problematika mamil
Ne bodite bolj papeški od papeža so nam na torkovi tiskovni konferenci, pred tednom dni, poskušali dopovedati načelnik celjske uprave za notranje zadeve ter vodja tamkajšnje kriminalistične službe ob obravnavi problematike mamil v celjski regiji. Kajti odgovore na vprašanja nepoznavalcev — koliko je narkomanov, koliko jih je policija prijela, koliko mamil je zasegla, lahko dajo le strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju in torej zaključki niso odraz dejanskega stanja.
Čeprav šele interdisciplinaren pristop pri reševanju zadev vseh, ki sodelujejo pri tem (policija, zdravstvo), daje neke rezultate in ugotovitve, pa premajhno učinkovitost kriminalistov vsemu navkljub znajo toliko bolje izkoristiti tisti, ki si gredo narkomanijo tako ali drugače. Človek se zato samo nasmehne ob tem, da so celjski kriminalisti letos ovadili zaradi suma storitve
kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili le 3 osebe in podali 20 predlogov sodniku za prekrške zaradi storitve prekrška po Zakonu o proizvodnji in prometu mamil. Ta podatek so predstavniki celjske Uprave za notranje zadeve dopolnili oziroma pojasnili — pri nakupu z namenom prodaje in dajanja drugim za uživanje gre za kaznivo dejanje. Samo nakup za uživanje pa sodi le med prekrške. Nadalje so svoja skromna odkritja pri mamilih opravičevali tudi s tem, da gre za zahtevna odkrivanja, ker so te skupine znane po zaprtosti, veže pa jih interes in odvisnost.
Že znane številke, po oceni predstavljajo )e ] t) odstotkov tovrstnih odklonilnih dejanj, so ob vsem zapisanem več kot zaskrbljujoče. Se bo kdo zamislil in po svojih močeh pripomogel, da bodo zlasti mladi našli izhod iz krize po drugačni, zdravi poti?
(tap)
Bo reklamnim tablam odklenkalo?
Urbana naselja nujno potrebujejo trgovine, lokale, obratovalnice in vse drugo kar je potrebno za pravi mestni utrip. Pot do njih pa je mnogokrat zelo zapletena, tudi za domačine. Zato jo je nujno potrebno ustrezno označiti. Ker niso dovolj le vidni napisi na samem objektu, se kaj radi poslužujemo reklamnih in usmerjevalnih tabel ob raznih prometnicah, tako v mestu, kot zunaj njega.
Tudi v občini Velenje se ob cestah pojavljajo, v zadnjem času jih je vse več, najrazličnejše reklamne table. Večina jih žal ne ustreza zahtevam Zakona o cestah in pravilnika o neprometnih znakih. Nekatere table celo kazijo videz mesta, še zlasti, če stojijo po strani ali ležijo v jarku. Spet druge zakrivajo prometne znake in preglednost ceste ali križišča. Table so vseh mogočih oblik, velikosti in barv, vse pa postavljene brez veljavnih soglasij.
Da bi temu že enkrat naredili konec, so se cestni inšpektor. Cestno podjetje Celje in Komunalno podjetje Velenje dogovorili za skupno akcijo. Nekaj lastnikov reklamnih tabel je že dobilo obvestilo, ostali pa ga še bodo, da morajo svoje table odstraniti. To seveda ne pomeni, da ustreznih reklam in kažipotov ob cestah ne bo več, pač pa jih odgovorni želijo poenotiti na podlagi veljavnega zakona. Ce prejemnik table po prejemu obvestila v določenem roku ne bo odstranil, bo to storil upravljalec ceste, na stroške lastnika seveda.
»Ljudje
Tako s solzami v očeh pravita oče Avgust in mama Angela Friškovec iz Bevč, ki skupaj s sinom Danilom in snaho
Ireno z lepa ne bosta pozabila letošnjega 15. marca. Namesto mirnega spanca so skupaj z gasilci poskušali pred ognjenimi zublji rešiti, kar se je rešiti sploh dalo. Tega pa je bilo bore malo. Le majhna iskrica je bila dovolj, da so njihove sanje čez noč zamenjale velike skrbi — ka-
ko v teh kriznih časih, ob tako skromnih dogodkih postaviti nov dom. Ce so bili v tistih prvih trenutkih nesreče vsi iz sebe, obupani in nemočni zrli nakup požganih, ožganih lesenih desk, so po slabih dveh mesecih od nesrečnega dne, že bolj optimistični in v jutrišnji dan gledajo z že bolj veselimi očmi. Pomoč dobrih ljudi, ki prihaja od vsepovsod je tista, ki jim vliva voljo novih moči pri premagovanju bremen. »Nismo vedeli, da so ljudje ta-
so tako dobri!«
ko dobri, da človekoljubnost v nesreči drugega ne zataji, pa čeprav tudi sami morajo živeti skromno. Tisočkrat jim hvala za vse in vsakomur, ki so nam pomagali do sedaj, in ki nam bodo morda stali ob strani v prihodnje.«
Kar obsežen je spisek njihovih dobrotnikov: Rudnik lignita Velenje, kjer je bil Avgust zaposlen kar 42 let, je obljubil pomoč v obliki materiala za ploščo, beton in betonsko opeko, ter gradbena dela do tretje faze izgradnje; sorodniki, znanci, prijatelji, ki so jim svojo pripravljenost dokazali s hrano, delom in darovanim lesom. Neprecenljiva je tudi pomoč bevških gasilcev. Ti so najprej udarniško pomagali pri odstranjevanju materiala na pogorišču, nato pri spravilu lesa, ki so ga darovali krajani lastniki gozdov.
V Esu, kjer je zaposlen sin Danilo, obnjegovi nesreči niso stali križem rok. Pomagali so že pri novogradnji, mu odobrili kredit, zanj in ženo Ireno poiskali začasno stanovanje v Šoštanju, obljubili pa so mu še pomoč pri izvedbi instalacijskih del. Na spisku
dobrih ljudi imajo Friškovčevi zapisane še sklad za elementarne nesreče pri velenjski občinski skupščini, krajevno skupnost Bevče, Društvo upokojencev Velenje (vsi ti so jim pomagali z denarjem), velenjski Karitas, Trgovina Gorica,arhitekta Pavla Si-ferja, njegovega sina ter Marto Jelen, pa Milico in Franja Lešni-kova iz Pake in krajane Goto-volj, od koder je doma Irena. Sosed Janko Meža pa je mami in očetu ponudil celo začasno streho nad glavo.
»Res je hudo, če je treba začeti vse znova. Toda, če človek ve, da mu je nekdo pripravljen pomagati, gre lažje. Čeprav nas skrbi, kako bomo zbrali denar za nakup oken in vrat, se tolažimo: nekako bo že šlo, samo da so ljudje tako dobri in pridni.«
Vsako lepo urico, vsak lep dan izkoristijo za dela pri gradnji novega doma. Če bo vse po sreči, bodo drugo ploščo vlivali v začetku prihodnjega tedna, prihodnji mesec hišo pokrili. Koiikorto-liko normalno pa, iskreno upajo, lahko spet skupaj zaživeli prihodnje leto.
Dobrota in zaradi nje sreča si podajata pri Friškovčevih roke. In prav je tako, da ljudje v najtežjih trenutkih dokazujemo, da smo še vedno ljudje s srcem.
T. P.
(foto: L. O. in S. V.)
modro bela kronika
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Za vest o obogatitvi inventarja z računalnikom in s printerjem velenjske postaje milice najbrž ni najprimernejše mesto v rubriki, pa vendarle v vednost vsem, ki se bodo v prihodnje tako ali drugače morebiti srečali v nasprotju z zakoni. Policisti so Gorenju Point in sponzorjem Gorenju Gospodinjski aparati, Rudniku lignita Velenje, Vegradu ter Gorenje Servisu za njihov prispevek pri tem seveda hvaležni, kršilci pa najbrž razloga za to nimajo.
POSKUS ODVZEMA AVTOMOBILA
V noči iz 1. na 2. maj (do poznih večernih ur) je nekdo poskušal odvzeti osebni avtomobil golf ERE Maloprodaja. Ta je bil parkiran na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom v Šaleku ■91. Po vsej verjetnosti ga je pregnala v vozilu nameščena alarmna naprava.
NEPREVIDNI OTROCI
Maj, najlepši mesec v letu je tu, z njim pa tudi večja razigranost in nepazljivost najmlajših udeležencev v prometu. Velenjski policisti so namreč v tednu dni zabeležili kar dve prometni nesreči, v katerih sta bila udeleženca otroka. Na srečo so bile njune poškodbe pri tem lažje.
28. aprila, okoli 17. ure je 5-letni J. E. nenadoma pre-
čkal cesto v trenutku, ko je v njegovo neposredno bližino iz smeri Kidričeve po Kersnikovi cesti v Velenju pripeljal voznik osebnega avtomobila Mujo Mujdža (35 let) iz Velenja. Prišlo je do trčenja.
Otroka so najprej prepeljali v velenjski zdravstveni dom, od tam pa v celjsko bolnišnico na opazovanje, kjer so ga še isti dan odpustili.
Ta ponedeljek pa je prišlo do podobne prometne nezgode na Jenkovi cesti v Velenju.
N. Č. (7 let) iz Velenja je namreč na enak način prečkal omenjeno cesto, po kateri je vozil Silvo Dvorjak (33 let) iz Završ pri Mislinji. Zbil ga je s sprednjim delom vozila.
Otroka so odpeljali v velenjski zdravstveni dom, od tam pa ga napotili domov.
TATVINA OSEBNEGA AVTOMOBILA
Kraja osebnih avtomobilov, zlasti golfov, povzroča velenjskim policistom sive lase. Kar dve tovrstni kaznivi dejanji so zabeležili v tednu dni, kd'o so storilci pa kljub poostrenemu nadzoru ne morejo ugotoviti.
Tako je v noči iz 3. in 4. maj zamenjalo lastnika osebno vozilo znamke golf, ki ga je lastnik D. N. (na začasnem delu v Avstriji) parkiral na parkirnem prostoru na Ki-
MLADINSKI	SERVIS
vele	n j e
tel. : 854	-831
dričevi 55 v Velenju. V noči iz 30. 4. na 1. maj pa neznanec odpeljal B. F. iz Stanteto-ve v Velenju njegovega »ju-geca« modre barve CE 285-105.
VLOM SKOZI VRATA
V dneh od 17. 4. do 4. maja je neznanec vlomil v prostore kegljišča na Kidričevi cesti v Velenju. Po prvih ugotovitvah lastnik, podjetje Gost iz Velenja, pogreša mlin za kavo.
ODTUJIL RADIO KASETOFON
Za dolgoprstneže očitno nista pomembna ne kraj, ne čas storitve kaznivega dejanja. Ta ponedeljek, preko dneva, je namreč neznanec iz osebnega avtomobila, last T. J. (vozilo je parkiral na prostoru za Kajuhovim domom v Šoštanju), odtujil radio kasetofon.
UKRADEL SREBRNIK IN ŽENSKI PARFUM
V noči iz 2. na 3. maj je NN razbil izložbeno okno Zlatarn Celje na Šaleški 19 v Velenju, iz vitrine pa odnesel srebrnik — plebiscit 91 ter ženski parfum.
NA KRESOVANJE S PLINSKO PIŠTOLO
Kresovanja na hribčku nad Bevčami se je udeležil tudi R. P. iz Lipja. Najbrž se v tej rubriki začetnici njegovega imena in priimka ne bi znašli, če ne bi s sabo prinesel plinske pištole. Velenjski policisti so mu jo zato, ker zanjo ni
imel ustreznega dovoljenja, zasegli, hkrati pa zanj napisali prijavo sodniku za prekrške. Ta bo poskušal ugotoviti, zakaj je vzel pištolo za popotnico — ga je bilo strah ali je imel kakšne druge namene?
PODVIG MU NI USPEL
Do vrat skladišča bistroja M na Tomšičevi cesti v Velenju je v noči iz 29. na 30. april prišel neznanec. Poskušal je vlomiti v prostore, vendar se vrata niso »vdala«.
OPRAVKA BO IMEL S SODIŠČEM
1. maja, okoli 21.30 ure, je hotel v kiosku Tinka na vsak način neznanec pogasiti svoja žejna usta z alkoholno pijačo. Te seveda ni dobil, ker so lokal že zaprli. NN je pograbil steklenico piva, z njo udaril po večji šipi in jo razbil. Velenjski policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da je to storil L. V. iz Velenja. Zaradi poškodovanja tuje lastnine so zanj napisali ovadbo sodišču.
POSREDOVATI SO MORALI GASILCI
Istega dne, malo pred tretjo uro zjutraj, so v stanovanju F. P. na Cankarjevi 17 v Šoštanju morali posredovati gasilci, ker je prišlo do manjšega požara. Povzročila sta ga oškodovanec in njegov znanec S. Z., ki sta v stanovanju kadila,ogorke pa odmetavala kar na tla. Zaradi hitre intervencije gasilcev je požar povzročil le manjšo materialno škodo. Ker je do požara prišlo iz malomarnosti, so zo-
per oba povzročitelja policisti napisali ovadbo sodišču.
PRETEPEL JO JE
I. maja, nekaj pred 22. uro, je na Vojkovi v Velenju M. A. iz Slovenj Gradca fizično obračunaval z I. I., s katero je pred časom živel v izvenzakonski skupnosti. Vse kaže, da se s tem ni zadovoljil, saj je I. I. naslednjega dne obiskal na delovnem mestu v Šoštanju in tu svoje početje nadaljeval. Njemu bo »hlače umeril« sodnik za prekrške in najbrž ve, kakšno kazen mu bo kot tujcu tudi umeril.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
HUDO TELESNO POŠKODOVAN PEŠEC
Minuli petek, v poznem večernem oziroma zgodnjem jutranjem času, se je na regionalni cesti Mozirje-Nazarje pripetila prometna nesreča, v kateri seje hudo telesno poškodoval pešec. Jožef Lomšek (58 let) iz Nazarij je hodil po sredini vozišča. Po pričevanju mozirskih policistov naj bi bil vinjen in tako imel težave z ravnotežjem. Voznik osebnega avtomobila Simon Plaznik (22 let) iz Lepe njive je bil — vse kaže — premalo zbran pri srečanju s pešcem in ga tako zbil po cestišču. Pri tem se je Lomšek hudo telesno poškodoval in odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Zoper oba udeleženca prometne nesreče pa so napisali prijavi sodniku za prekrške.
POBEGNITI SO MORALI
Praznovanje letošnjega praznika dela je K. A. iz Solčave podaljšal še v zgodnje jutranje ure naslednjega dne, seveda ob polnih kozarcih.
Posledica »pridnega« gašenja žeje so ob njegovem prihodu domov »okusili« žena in otroci, ki so morali pred vročekrvnežem pobegniti od doma. Vsa zadeva je prišla na uho mozirskim policistom, ki so prihiteli na pomoč. Ta njihova pot za vinjenega K. A ne bo zastonj. Čaka ga namreč pogovor pred sodnikom za prekrške, ki mu bo za nj^ovo početje prisodil tudi primerno kazen.
MOŽ IN ŽENA STA SI SKOČILA V LASE
Ta ponedeljek, ob 2. uri zjutraj, sta si v stanovanju v Novih tratah »skočila v lase« P. J. in njegova žena. Pri vračanju udarcev drug drugemu sta uporabila tudi inventar, ki seveda ob koncu ni ostal nepoškodovan. Sodnik za prekrške pa bo izprašal njuno vest, za to pa bosta morala kršitelja javnega reda in miru poseči tudi v žep.
ZA 20 TISOČ SLT ŠKODE
V noči iz 2. na 3. mai so neznani storilci na vrtu okrepčevalnice Grabenček na Trgu v Mozirju poškodovali tri vrtne marmornate mize. Ali so jim bile v napoto, lastnik lokala ne ve, ve pa, da bo za nakup novih moral odšteti najmanj 20 tisoč tolarjev.