leto lVII.
V 1'u^ni. * i&vek Hn* 21 marca
St 67
s*. 2
Naročnina
Dnevna naajn
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno 190 Din celoletno 3UO Din
za inozemstvo
meseč no 40 Din nede taka 'Zdn)a ceiole no v Jugo-slaviti 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I slo.p pelli-vrsta mali oglasi po 130 ,n i D, vedi oglasi nad 43 mm v -Sine po Din vellKl po 3 <n 4 Din, v uredn Skem delu vrstica oo IO Din o Pr veocm o naro :.iu popust
Izide ob 4 iiuua)
razen pondeltKe ln dnevo do prazniku
Cndnliivo le v Kopliarievi ulici Al. Stili Rokopisi se ne vračalo, nelronklrana pisma se ne sprelemafo 1/reunlSlva 'eleton SI. 2OSO. upravnISIvo SI. 2328
upravo ic vnopuar/evi ui.si.b * cekouil račun: Clubl/ana Stev. 10.650 ln 10.349 xa Inse1a1tt.saralev0s1.7se3, Zagreb Si. 39.011, Prago In »nna) St. 24.797
Balkan balkanskim narodom
2e v dopisu iz Ženeve smo v, našem listu posebej podčrtali važnost pogajanj med grškim zunanjim ministrom Karapanosom in dr. Ku-manudijem. Povdarili smo, da pogajanja teko zelo povoljno tako glede konvencij kakor tudi glede prijateljske pogodbe, šest konvencij, ki urejajo v glavnem vprašanja prometnega in carinskega značaja z ozirom na premet iz naše države preko solunske'luke, je podpisanih. — G. Karapancs pa se bo na svojem potovanju v Atene vstavil v naši prestolici in bo pri tej priliki podpisal prijateljsko pogodbo med našo državo in Grčijo.
S tem je dokončana prva faza dolgotrajnih pogajanj za ureditev medsebojnega razmerja med dvema balkanskima državama.
Težavna so bila ta pogajanja. Neurejene razmere pri naši sosedi, kjer so se zadnja lfeta vrstile revolucije in z njimi vedno novi, menjajoči se kurzi tako v notranji kakor zunanji politiki, so ovirale vsako učvrstitev vezi med nami in Grki. Dočim smo mi storili vse, da se prijateljska medsebojna politika postavi na solidne temelje, je ta notranja neurejenost in nestalnost Grčijo ovirala in bila končno vzrok, da smo 1. 1927 bili primorani odpovedati celo prijateljsko pogodbo.
Šele potem, ko se je vrnil in prevzel v svoje roke vodstvo državnega krmila Venizelos, so se pričela pogajanja na temelju večjega medsebojnega zaupanja in iskrenosti. Pa tudi kljub temu zaupanju so se še vedno pojavljale težkoče, ki so največkrat prihajale & tretje strani.
Celo pri pogajanjih za konvencije, ki imajo eminentno gospodarski značaj, smo naleteli na odpor. Lahko smo čitali v grškem in tudi v tujem časopisju, da ima naša država pri zahtevi za svbboden izvoz preko solunske luke gotove »imperialistične« namene. Sploh se je ravno temu vprašanju od 1. 1913, ko se je prvič pojavilo, stalno dajal političen značaj.
Vztrajnemu delu naše diplomacije in ne-pristranim dokazom lojalnosti in miroljubnosti, ki jo je naša država ob vsaki priliki pokazala, se je posrečilo omiliti to ost in vprašanje postaviti v gospodarski okvir. Pa tudi s tega stališča se morda pretirava važnost konvencije o solunski svobodni coni, kajti grška vlada, je med tem v Solunu ustvarila svobodno luko, ki stoji na razpolago vsem državam in seveda tudi nam. In naši trgovci so se te svobodne luke že doslej, ko konvencije niso bile sklenjene, v izdatni meri posluževali.
Podpis konvencij in predstoječa sklenitev prijateljske pogodbe je zato samo dokaz naše iskrene miroljubnosti, ki je osnovno načelo naše zunanje politike sploh, posebej pa politike v urejevanju razmerja med našo državo in našimi sosedi. V izvajanju take politike smo šli včasih celo tako daleč, da so bila popuščanja predmet ostre kritike v naši javnosti. Zunanji svet pa je vedno znal pravilno ceniti te dokaze naše miroljubnosti in prepričani smo lahko, da bo tudi formelno sklenjeno prijateljstvo z Grčijo dvignilo naš ugled v tujini.
Poseben značaj tega sporazuma leži pa v tem, da je sklenjen med dvema najmočnejšima državama na Balkanu. To posebnost je naglasil že grški predsednik Venizelos v izjavah, ki jih je dal oktobra meseca lani ob priliki svojega bivanja v Belgradu. Takrat je on še prav posebno naglasil, da grška država vedno stoji na stališču: Balkan balkanskim narodom! Prepričani smo, da je sedanji sporazum nova potrditev tega načela. Sporazumu med obema najmočnejšima državama pa naj bi sledile še prijateljske pogodbe z ostalimi sosedi, da bi sc na ta način vstvaril tako zvani balkanski Locarno, katera ideja ima veliko pristašev in zagovornikov v vseh balkanskih državah.
Zakon o neposrednih davkih sprejet
V torek je bila seja vrhovnega zakonodajnega sveta. O seji je bil izdan ta-le komunike:
Današnja seja se jc vršila ob 3 popoldne in dokončala ob 7. Na seji je bil v razpravi predlog zakona o spremembah in dopolnilih zakona o neposrednih davkih. Seje se je udeležil tudi državni podtajnik v finančnem ministrstva Dušan Letica, ki je predlog obširno razložil. Debata je bila zaključena ter je načrt sprejet. Prihodnja seja jc napovedana za četrtek ob 3 pOpuldile. Na ufievflčni redu je predlog zakona o zlorabah. uradne dolžnosti (tako zvani zakon o korupciji).
Pogojni odpust kazni bo že letos uveden
Nekatere določbe novega kazenskega zakonika bi bite uveljavljene že letos - Novi Iond za nove kaznilnice in zavode za mladoletne - Zgraditev prisilnih delavnic
Belgrad, 20. marca. (Tel. »Slov.«) Kljub temu, da stopi zakon o izvršitvi kazni v veljavo šele 1. januarja 1930., se vendar v pravosodnem ministrstvu dela na tem, da bi stopile nekatere nove odredbe že takoj v veljavo. Pravosodno ministrstvo je odredilo, da se že v tem letu izenači ustanova pogojnega odpusta kazni in kazen okov v ječah, kar se je dosedaj praktiiciralo radi različnih zakonov neenako.
V	pravosodnem ministrstvu se pripravlja, da stopijo v veljavo tudi druge odredbe tega zakona. Vendar v strokovnih krogih vlada bs^azen, d'a sc napredme odredbe novega zakona ne bodo dale izvesti pravočasno, ker a! dovolj kreditov za izvedbo teh preosnov. Načrt doiloča namreč novo vrsto kaznilnic, ki v gotovih krajih ne obstojajo in za katere so potrebna nova, izdatna denarna sredstva.
V	pravosodnem ministrstvu pa se kljub temu gleda na stvar zelo optimistično, ker se z novim zakonom ustanovi pri Hipotekami ban.ki sklad, da se uredlijo kaznilnice in vzdržujejo poslopja. V ta sklad bodo šle denarne kazni, ki bodo dale letno ministrstvu 20 milijonov. Ministrstvo ima pravico, razpolagati s
tem denarjem brez ozira na proračun. Približno tak foind je že dane? v višini 5 do 6 milijonov dinarjev, ki je mnogo olajšal vzdrževanje kaznilnic.
Pet 61?- '"ti posvetovai'nii organ v pravosodnem ministrstvu bo izdelal načrt o najpotrebnejših preosnovah na tem polju. Posebno skrb bo posvetil zavodu za mladoletne, za katere bo po novem zakonu poseben režim. Dosedaj so taki zavodi bili samo v nekaterih krajih: v Glini za nad 14 letne, v Palmiiinku pri Lepoglavi za pod 16 letne, v Belgradu jc pri mestni upravi dom za mladoletne, v Vojvodini pa take ustanove ni kljub temu, da določa zakon režim za mladoletne. Tudi Slovenija mirna takega (državnega) zavoda.
Dalje bo odbor skrbel za prostore, kam bodo šli doitičnd, ki bodo obsojeni v custodio honesto. Priisilnih delavnic, zlasti po zakonu o zaščiti države, je malo na razpolago. V pravosodnem ministrstvu bo ta posvetovalni odbor v nankrajšem času izdelal konkretne predloge. Kakor se trdi, bo s pomočjo Hipo-tekarne banke žc to leto oživotvoril določbe kazenskopravnega reda in kazenskega zakonika.
Grški tisk odobrava pogodbo z Jugoslavijo
Opozicionalni listi proti dovolitvi transporta jugoslovanskega vojnega materiala - Pogajanja za sklenitev prijateljske in razsodiščne
pogodbe
Atene, 20. marca. (Tel. »Slov.«) Podpis solunskih protokolov v Ženevi je v Grčiji na splošno izzval veselo odobravanje. Vladni list »Elevteron Vima« izjavlja v uvodnem članku, da odslej ne more biti med obema državama nobenega nesporazuma, nebenega spora in nobenega sumničenja več. Žc od svetovne vojne dalje obstoječe tesno sodelovanje med kraljem Aleksandrom in Venizelosom je pripomoglo k temu, da je prišlo do sporazuma. Podpis konvencij se Lahko postavi ob stran najvažnejšim dogodkom zadnfh let na Balkanu iti jc upati, da bo še nadaljnji sporazum med Grčijo itn vsemi balkanskimi državami utrdil mir. Z zadovoljstvom se ugotavlja v Atenah, da so bile tekom enega leta sklenjene pogodbe z Romunijo, Italijo in Jugoslavijo.
Liist »Hespija«, ki je tudi blizu vladi, na-glaša, da je bilo končno odstranjeno medsebojno nezaupanje in izjaivlja, da m za desetletja zadovoljivo urejeni grško-jugoslovanski odnošaji. Veliko zadovoljstvo kaže tudi neodvisen republikanski list »Hymer»i3s:os Typos«, ki naglasa, da se je ohranila grška suverenost v Solunu in da se je s podpisom utrdil mir na Balkanu.
Pa tudli opozicionalni listi so zadovoljni s podpisom, izražajo pa bojazen, da v protokolih transport vojnega materijala ni izrecno prepovedan. »Proja« celo trdi, da je bil transport vojnega materijala v jugoslovanski svobodni coni avtoriziran. List zahteva zato, da se natančno objavijo pogodbe in vsi dodatki, ker to dovoljenje lahko zaplete GrSiljo v vojno, če bi se morala postaviti ali proti Jugoslaviji ali pa na stran njenih sovražnikov.
Opozarja sc na to, da je Venizelos na to vprašanje časnikarjem odrekel pojasnila, 6cš, da bo šele v poslanski zbornici podal podatke, ki bodo dokazali, da vlada ni zamudila ničesar, kar bi biilo v interesu države. V vladnih krogih pa se oiporcka že sedaj, da bi sc Jugoslaviji priznata pravica za transport mu-nicije v času vojne. Metaksistična »Politea«
naglaša, da si je Grčija siamo pridržala pravico, urediti vprašanje municiijskega transporta v danem času in v smislu političnih okolinosiln. List napada Venizelosa, da je prehitro in brez kompenzacij izvršil podpis. Venizelos sam je izjavil v listu »Elevteron Vima«, da sc s pogodbo stavlja mir Balkana na trdno podlago in da je ob popolni ohranitvi grške suverenosti izključeno vsako napačno razumevanje. Tudi politični voditelji, rojalisti in republikanci izjavljajo, da so zadovoljni.
Po podpisu so se že izmenjale brzojavke, v katerih je dr. Kumanudi izrazil državnemu predsedniku Konduriotisu častitke in zahvalo Jugoslavije za prizadevanje za zbližanje med obema državama, kakor tudi svoje prepričanje, da bo pogodba služila obema državama in splošnemu miru. Venizelos je odgovoril, cla tudi on upa, da bo pogodba utrdila mir.
Grški zunanji minister Karapanos bo dospel v petek v Belgrad in tam nadaljeval pogajanja za prijateljsko im razsodiščno pogodbo. Ženevski dopisnik lista »Elevteron Vima« poroča, da obstojajo šc nekatere razlike v na-ziranju glede oblike prijateljske in razsodiščne pogodbe. Grčija je predlagala, da se izbere oblika grško-italijanske pogodbe, Jugoslavija pa želi, da se določba o medsebojni nevtralnosti opusti in da se ne določijo obligatna raizsolišča v vprašanjih notranje zakonodaje. Upanje je, da se bodo te težkoče odstranile.
Tudi francoski t's% zadovoVen
Pariš, 20. marca. (Tel. »Slov.«) V Ženevi dosežen sporazum med Grčijo in Jugoslavijo o solunskem pristanišču se v političnih krogih pozdravlja z zadovoljstvom, ker odstranjuje napetost na Balkanu in zavrača bojazen, da je Grčija udeležena pri obkrožitvenih manevrih proti Jugoslaviji. »Temps« je zadovoljen radi tega, cla pogedba nima osti proti Italiji, kakor itali-janske-grška pogodba nima osti proti Jugoslaviji
Predvojni črnogorski tol ačni monopol
Belgrad, 20. marca. (Tel. »Slov.«) V finančnem ministrstvu se je zglasil italijanski poslanik G al Ji, kjer jc predstavil zastopnike črnogorske družbe za izkoriščanje črnogorskega tobačnega monopola. Pred vojno sta črnogorska tobačna režija in italijanska družba sklenile sporazum za dobo 25 let, tako da lahko črnogorska vlada po 15 leti h prevzame vse družbllnc investicije, če plača vse, kar je družba investirala. L. 1918. je rok potekel, toda od 1. 1916., ko jc bila Črna gora okupirana po Avstriji, družba ni delovala. Po ze-dinjenju s Srbijo je Jugoslavija izkoriščala v monopolskem oziru tudi Črno goro. Zaito jc
. .1.. J-..S.1--__ixt„ _ _-Li____ 1-:
crnogin siva uiuziua pili cla f-ouicvi;, i\i jiO II ! j
pravosodno mfivstrstvo da na dnevni red. Pod orcdsed9tvom pomočnika finančnega ministra
| Maršal Foch - umrl
Pariš, 20. marca. (Tel. Slov.*) Maršal Ferdinand Foch je danes zvečer ob šestih umrl na posledicah pljučnice in srčne afekcije.
Gospodnetiča so se vršili razgovori s črnogorsko družbo, ki sta jo zastopala Revertin in Caiivazara. Po konfercnci se je trdilo, da bo prišlo med Jugoslavijo in družbo v najkrajšem času do sporazuma.
Kralj pride na Hwaisko
Belgrad, 20. maroa. (Tel. »Slov.«) Ob priliki obiska jugoslovanskih .škofov, zlasti nadškofa dr. Bauerja, na dvoru, se je govorilo tudi o tem, da bi kralj prebil na koncu aprila ali v začetku maja nekaj dni tudi na Brezovici pri Zagrebu, kjer je nadškofijski dvorec. Kakor
.....J.U	-J.»1	1,-r.i:..	---- v...
ainu .<,cucii, j t um u«uonw im ti i j u uvvici. lil'
ra-polago in se bo kralj preseli v Zagreb na koncu april« ali v začetku maja.
Maršal Foch se je redil dne 2. oktobra 1851 v Tarbes-u v Pirenejih kot sin srednjega uradnika. Vojne 1. 1870-71 se je udeležil kot prostovoljec v četrtem infanterijskem polku. Naio je obiskoval politehniko v Parizu in stopil nato v arlilerijo. Pozneje je obiskoval vojno akamedijo iu je vstopil koncem 1. 1890 v generalni štab. L. 1903. je postal šef štaba V. kora. S svojima knjigama »Del principes de la guerre« in La Conduite de la guerre« si je med tem naredil v francoski vojaški znanosti ime. L. 1908 je bil imenovau za ravnatelja vojne akademije, na kateri je poučeval takti-iko in strategijo. L. 1913. je bil imenovan za poveljujočega generala VIII. kora in pozneje v isti lastnosti pri XX. kora v Nancyu. Na čelu tega kora se je odlikoval v svetovni vojni v avgustu 1914, zlasti po umiku francoske vojske na Marni in Vseri, tako, da je bil imenovan za poveljnika severnega krila francoske fronte, ki se je raztezala od morja do Arrasa. Vsled razširjenja angleške fronte se.je njegov povelj-<ko območje vedno bolj krčilo. Vseeno jo za časa ofenzive na Sommi bil ves francoski del fronte pod njegovim poveljsrtivom. V decembra 1916 je prevzel poveljstvo nad armadi)o skupino, ki je bila južno cd Metza do švicarske meje. Po je 1. 1917. postal general Pctain vrhovni poveljnik francoske armade je postal Foch njegov naslednik kot šef generalnega štaba. V tej lastnosti je imel večkrat pogajanja z zavezniki, zlasti z Angleži. V jeseni 1. 1917. po italijanskem zlomu je bila njegova naloga, da pripravi italijansko vodstvo do tega, cla vzdrži.
Ko jc po nemški marčni ofenzivi 1. 1918. bil vojaški položaj tak, da ni bilo mogoče enotno vodstvo zveznih armad, so Fochu po konferenci v Doulensu, ki sc jc vršiila dne 26. marca 1918, poverili dne 3. aprila vrhovno vodstvo a nt a nt me vojsikc. Kot takemu se mil jc posrečilo po zadnjih treh velikih nemškvh ofenzivah, da jc od srede julija dalje nemško fronto neprestano potiskal nazaj, dokler niso dogodki na Balkanu in revolucija v Nemčiji odstranili poslednjih ovir.
Avgusta 1918 jc bil imenovan za francoskega maršala. 9. novembra 1918 je sprejel v Rethondcsu nemške zastopnike za pogajanja
0	premirju in jim narekoval pogoje. Naito so slednla mirovna pogajanja, v katerih si je prizadeval, da bi dosegel Reno kot mejo.
Od takrat jc bil vodja vojaškega odbora zaveznikov v Versaillesu. Kot takšen je zlasti nadzoroval razorožitev Nemčije. Njegove ' uspehe jc odlikovala tudi Anglija z iimenova-j ni'em v angleSki maršalstki štab. Francoska ! akademija pa ga jc imenovala za svojega člana.
EU-1____ -J:..!	___1.1 ______>..—!
1	uciiuv	3.'1 jc <pauva v ai^iviiM v111.
Vcoru? slava spominu velikega zmago-
l valcal
Pobijanje korupcije
Zakonski načrt o pobijanju florah v uradni dolžnosti
Jfa dnevnem redu današnje aeje Vrhovnega zakonodajnega sveta je zakonski načrt o pob'jan ju zlorab v uradni dolžnosti. Glavna določila novega načrta so: Načrt predvideva, da se iz novega kazenskega i&konika z dne 27. januarja 1. 1920., ki stopi v veljavo šele dne 1. jan. 1930. že danes uveljavijo vsa cvnu določila, ki se tičejo posredno ali neposredno pobijanja korupcije. To pa yvto, ker novi kazenski zakouliU popolueje določa koruptna dejanja in jih tudi strožje kaznuj«.
Kaj se kaznuje.
Zato bi ž« sedaj stupilj v veljavo ti členi novega kazenskega zakonika: Člen 288 (aktiv
Kumanudi na Dunaju
Sestanek z dr. Seiplom - Izjava dopisniku »Slovenca" Dr. Kumanudi o grški pogodbi
Dnnaj, 20. marca. (Tel. »Slov.«) Na po-vratku v Belgrad je danes jugoslovanski namestnik zunanjega minstra dr, Kumanudi dospel na Dunaj Na kolodvoru so ga pričakovali jugosiovanskl poslanik Milam Milojevič, uradništvo poslaništva in generalni tajnik avstrijskega zunanjega marastrstva dr. Peter v imenu zveznega predsednika Miiklasa in zveznega kanclerja dr. Seipla. Dr Kumanudi, ki se je zadržal na Dunaju samo nekoliko ar, jc porabil priliko, da je obskal dr. Seipla v parlamentu. Dr. Seipel mu je razkazal zgradbo parlamenta.
Natp je dr. Kumanudi v jugoslovanskem poslaništvu sprejel številne obiske dunajskih
no podkupovanje) 6L319(utaja Nu.ol^ijej	^d'd^i.ni tudi »stopnjke An
pri vrši t vi javne službe), čl. 371 (ako državna	ZdfUŠenih držav,
prokurator ali pravni zastopnik zlorabi svoje gu,e pooblastilo na škodo države), čl. 379 (če se uradnik neopravičeno poslužuje državnega denarja, zaupanega mu drugega denarja ali drugih stvari), čl. 384, 385, 387, 388 (sprejemanje podkupnine), 61. 386 (če državni uradnik ali zlasti scdnik krši zakon), čl. 389 (če uradnik v svojo korist več izplača ali manj izr plača, 61, 390 (izsiljevanje izpovedb), 61. 395 (če uradnik koga prisili nezakonito, da nekaj naredi ali ne naredi), čl. 397 (neresn:eno sestavljanje ali potrjevanje protokolov ali dokumentov) in čl 401 (kršitev uradne tajnosti). (Člena L in 2.)
ČL 3. K dr pri sklepanju državnih pogodb ali onih samouprav posreduje za nagrado in za zlorabo svojega javnega ali družabnega polctfaja za sklenitev ali nesklenitev pogodb, ali sa Uvrši.ev oziroma neizvršitev že sklenjene pogodbe in s tem oškoduje državo ali samoupravno telo, se kaznuje s strogim zaporom, denarno globo in »gubo fca»ti, v težkih slučaj']) pa s Jeto do 5 let in denarno globo do 250000 Din. Čl, 380 novega kazenskega zakonka velja tudi za le »lučaje,
Čl, 4 dolofta, po ka'erih predpisih splošnega dela kazenskega zakonika se postopa za kazniva dejanja, omenjena v čl, 1 do 3.
Čl. B določa, da tm« sotMMe popolnoma »prostiti one oseve, Ui »o bile prisiljene, da dajo državnim usluibenc&m nagrado za izpolnitev ali pravočasno izvršitev zakonske dolžnosti. če same prijavijo to dejanje sodišču.
čl. 6 določa, da velja ta zakon za vsako r prvih petih členih omenjeno dejanje, tako za storilca, kakor tudi njegovega pomočnika, brez ozira na to, če je državni nameščenec ah ne.
Čl. 7. Za dejanja v čl. do 3, tega zakona postopajo kot sodišča prve stopnje na področju | višjega deželnega sodišča v Ljubljani deželno j sodišče v Ljubljani.
Čl. 8 iu 9 določata, kako se vrši preiskave ia kazensko postopanje.
Za popolno uspešnost preiskave.
Čl. 10. Vse državne in samoupravne oblasti morajo dati preiskovalnemu sodniku na njegovo zahtevo na razpolago vse akte, rešene ali nerešene, z izjemo strogo zrupnih aktov zunanjega in vojnega ministrstva. Prav tako morajo vsi denarni zavodi in vsa ped je ja, državna in draga, dati na raapolago preiskovalnemu sodniku vse potrebne akte in podatke. Preiskovalni sodnik lahko tudi sam ali preko strokovnjakov pregleda vse knjige in spise. Če ne bi dobil preiskovalni sodnik v določenemu roku od denarnega zavoda zahtevanih pripomočkov na razpolago, ali če bi se mu oteževal o delo, se kaznuje vsak član upravnega odbora, direktor ali uslužbenec, ki bi to sakrivil, z zaporom do 6 mesecev in denarno globo do 50.000 Din. Če se denarna globa ne bi mogla izterjati, velja 200 Din za en dan zapora.
Čl. 11. Sodbo izrekajo tričlanski senati. Ali je smatrali dejauje za dokazano, odločajo sodniki po svojem svobodnem prepričanju na podlagi vsega dokaznega materijala, ki ga je i dala glavna razprava, in niso vezani na no- ! beno dokazno pravilo.
Vprašanje odškodnine.
Čl. 12. Na zahtevo državnega zastopnika (državnega pravobranitelja) ali finančnega prokuratorja v Ljubljani bo razsodilo sodišče obenem z raz/sodbo, če je smatrati za raz-veljaven tudi akt, oziroma pravni posel, ki je bil predmet kaznivega dejanja, radi katerega je bil obtoženec obsojen.
Čl. 13. Vsak pravni posel, ki je namenjen v škodo države ali samoupravnega telesa, je za državo in samoupravno telo neveljaven, če je siklenjen po razglasu tega zakona z osebami, ki so bile po tem zakonu obsojene, in če so osebe, ki so pogodbo sklenile, za to malo.
Čl. 14. V slučaju smrti obsojenca se lahko zahteva odškodnina za Škodo po čl. 13 tudi proti njegovim naslednikom. Proti drugim pravnim naslednikom je dovoljeno izterjava-nje odškodnine le v posebnih primerih.
Preiskava • sumljivem premoženju državnih
noma^AnfAT.
Da »e okrepi akcija za pobijanje zlorab v uradni dolifcnoati, določa načrt preiskavo do-Mdkar uradnikov in njih premoženja, če daje
Navzlic kratkemu času je dovolil razgovor tudi novinarjem, pri čemur je dal »Slovencu« na razpolago sledečo izjavo: »Veselim se pred vsem radi tega, da se zunanji minister dr. Ma-rinkovič v krasnem Davosu k »reči žeja popravlja. Zanima se za vse politične dogodke, pred vsem seveda za dogodke v domovini, in upa, da se bo meseca maja megel vrniti v Belgrsdi da »opat prevzame vodstvo svojega respra. Prinašam pa v Švice tudi veselo dejstvo, d? se je podpiralo med Grčijo in Jugoslavijo Sest protokolov. Naše razmere z Grčijo od leta 1924. niso bile urejene in possfego nujna se bila vprašanje jugoslovanske sve-bodile cone V solunskem pristanišču ter Železnike zveze med Jugoslavijo in GrCi^. S konvencijami, podpisanimi v Ženevi, sq sedaj
Nasprotujoče si vesti o mehiških bojih
N8wyork, 18. marca (Tel- »Slov «) Po vesteh i« Torreona na meji Texasa in iz Noya-lesa so se končale borbe med vladnimi četami in VFtaSi pri San Pedro z zmago vntešev. Po vesteh iz Mexice pa so vladne čete znova napadle Torrcon.
Po poznejših vesteh se potrjuje, da sq bile vladne čete pri svojem prodiranju v državi Coaluila znova potolčene. Ker je velika bitka pri San Pedro neugodno končala za vladne čete, se je posrečilo vstažkemu generalu Man-deru, da je s svojo konjenico odrezal vladnima generaloma Orieu in Almasanu odstop in je pri tem ujel okoJ< 1000 vladnih vojakov. Vladna poročite sama priznavajo, da ie popolnoma uničen vladat 61. pehotni polk in deli predsednikove garde.
Grške finance dobre
Atene, 20. marca. (Tel. »Slov <) Venize-los je nevoljen odklonil predlog Usta s-Akro-polis«, da Grčija ustavi plačevanje vojnih dolgov zaveznikom. Grške finance so odlične. Prihodnii proračun ja popolnoma v ravnotežju brez novih da\kov. — Položaj državne banke je zadovoljiv. Reparacijska komisija je predlagala Grčiji, da plača 10.000 funtov kot edino protivrednost grškega deleža pri prvi polovici bolgarskega letnega reparacijskega obroka in kot del v Ameriki obdržanih zneskov iz prejšnjih plačil Bolgarske Grčija pa vztraja pri tem, da dobi polni letni obrok.
Pogodba o pravni pomoči z Avstrijo
Dunaj, 20. marca. (Tel. »Slov,«) Včeraj je stopila v ve'javo dne 1. maja 1928 v Belgradu podpisana avstrijsko - jugoslovanska pogodba o pravni pomoči, ki zagotavlja obojnim državljanom enako postopanje pred sodišči in svobodno razpolaganje z njihovim imetjem, ležečem v drugi državi, Obe državi si zagotavljata medsebojno pravno pomoč z enakim postopanjem glede javnih listin, izvršitve sodnih razsodb itd. Pogodba se lahko odpove na šest mesecev.
Pariz, 20. marca. (Tel »Slov.«) V mestu Cannes na Rivieri bodo ob veliki noči slovesno praznovali 25 letnico angleško-franco-ske antante pod prctektoratoui Brianda, lorda Derbyja in vojvode iz Connaughta.
Dunajska vremenska napoved. V splošnem bo sedanji značaj vremena ostal nadalje. Temperatura se bo podnevi zelo dvignila. Jugovzhodni vetrovi. Najbrže se bodo pojavili visoki oblaki.
ta vprašanja rešena na način, da na eni strani suverene pravice Grčije niso kršene, na drugi strani pa je nai uvoz in izvoz, ki gre večinoma skozi Solun, tako olajšan, da se v najkrajšem času lahko računa z mnogo večjim razvojem naše trgovine, kakor je bilo mogoče dosedaj. I
Z zadovoljstvom moram tudi potrditi, da so se v Ženevi vršili razgovori o prijateljski pogodbi med Grčijo in Jugoslavijo. Ti razgovori pa so bili samo pripravljalnega značaja !
in s? mso dovedli do popolnega spurazuma, Vsekakor pa so prijateljski odnošaji med Gr-čjjo in nago kraljevino z ravnokar podpisanimi konvencijami bistveno utrjeni. Obe drŽavi Imata skupne politične Interese, ki bodo sami po fsebj delovali ua to, de bodo medsebojni odnošaji med obema državama tudi v bodoče vedno prierčnejši. Splošna želja in stremljenje naše vlade pa je, da ohrani prijateljstvo z vsemi državami ln d« v tem smislu sodeluje pri ojačenju mirovne misli v | Evropi,«
Svoje posebno veselje Je izrazil dr. Ku- | majtudi radi sestanka z avstrijskim državnim j kanclerjem dr. Seiplom. Že takrat, ko je po- . tovul v Ženevo, je hotel obiskati dr. Seipla, ' kar pa mu takrat ni bilo mogoče, ker je vlak na progi Budimpešta — Dunaj imel 40 urno zamudo. Danes pa je bivanje na Dunaju porabil za to, da je obiskal dr. Seipla. O tem je jzjavil Vašemu dopisniku: »Dr. Seipel me je i sprejel izredno ljubeznivo. Razgovor, ki se je', vršil v nadvse priatcljskom tonu, j« po- | vsem tikal medsebojnih interesov obeh driav 1 in dovedel do popolne soglasnosti mišljenja.«
Belgrahks vesti
Seja vlade se vrši jutri ob pol 6 v dvoru pod kraljevim predsedstvom. Na seji se bo izdelal program vladnega dela v novem proračunskem letu. Program se bo izdelal na podlagi poročil posameznih ministrov o stanju in potrebah v njihovih resorih.
Pravilnik stalnega razsodišča TOI zbornice v Ljubljani je odobrilo trgovinsko ministrstvo. Zbornica bo razsodišče v najkajšem čwsu organizirala in bo v kratkem pričelo poslovati.
Državni uradniki, ki bi hoteli potovati na proslavo 50 letnice papeževega mašništva v Rim, dobijo dopust cd 10. do 25. maja.
Led na Donavi preti pri Dolnjem Milanov-cu, Tu so sc nabrale velike mase ledu, ki tvorijo za mesto veliko nevarnost. Poseben odbor je ukrenil vse potrebno, da se od mesta odvrne nevarnost, Led je poškodoval mnogo kablov majdanpeškega rudnika.
Dr. Schubmacher, bivši narodni poslanec nemške stranke in evangeljski župnik je umrl,
Dr, Marakovič, zagrebški vseučiliški profesor, pride namesto profesorja Stražnickega, ki odpotuje v aprilu kot poslanik v Buenos Aires, v vrhovni zakonodajni svet.
Jugoslovanski Škofje z dr. Bauerjem na čelu so obiskali ministre Srskiča, Frangeša in predsednika vlade Živkoviča. Izročili so jim spomenico k zakonu o praznikih. Danes se je zagrebški nadškof vrnil v Zagreb.
Konferenca ministrov Mažuraniča, Šver-ljuge in Frangeša, katere sta se udeležila tudi zastopnik Narodne banke in londonski poslanik Gjurič, se je vršila v zunanjem ministrstvu. Na dnevnem redu je bilo vprašanje ureditve naših dolgov v Franciji. Ako se to vprašanje diplomatsko ne uredi, pridemo maja pred haaško razsodišče.
Deputacija zobnih tehnikov iz Slovenije in Hrvatske se mudi v Belgradu. Bila je pri več ministrih. Izročila jim je poseben načrt k zakonu o zobni zdravniški službi, v katerem so njihove zahteve.
Na vel ko živinorejsko razstavo v Budimpešti bo jutri odpotovala delegacija z načelnikom Prohasko na čelu. Od Slovencev je v delegaciji uradnik oblastnega odbora ing. Eiselt.
Belgrad, 20. marca. (Tel. »Slov.«) Deputacija Jugoslovanskega železničarskega društva, tkzv. odseka nadzornikov progovne službe, se je zglasila v prometnem ministrstvu. V dekutaciji so: Juh iz Ljubljane, Perme iz Maribora, Sabljak iz Maribora, Kostič iz Velike Kikinde in Nikolič iz Belgrada. Sarajevsko ravnateljstvo je dalo tej deputaciji pooblastilo, da se strinja z vsem kar bo predložila. Deputacija je z ministrstvom razmotrivala o stanovskih zadevah, o pravilniku o prejemkih, o dnevnicah za nadzornike itd.
njih razsipno življenje ali nesorazmerno nakupovanje premičnin in nepremičnin povod za sum o izvoru nj;h bogastva. V tem slučaju mora uradnikov predstojnik takoj uvesti poizvedbe o izvoru sumljivih dohodkov. Če se dožene, da je premoženje dobi j: no na način, ki je po tem zakonu kazniv, mora predstojnik ukreniti vse potrebno za uvedbo kazenskega, oziroma disciplinskega postopanja.
Čl. 17. Državni ali samoupravni nameščenec, obsojen po tem zakonu, se lahko odpusti iz službe brez ozira na službena leta ln brez pravice do pokojnine, če se je s tem dejanjem dokazal za nevrednega državne ali samoupravne službe. O tem razsoja pristojno disciplinsko sodišče.
Rom. prometni minister odstopil
Bukarešt, 20. marca. (Tel. »Slov.«) Prometni minister fl«n»ral Alevr« j? včeraj podal svojo domisiljo. Kot vzrok »e navaja, 4» so nastale med njim in parlamentarno veČino diference o vprašanju stanovanjske najemnine za delavce in nameščence v poslopjih prometnega ministrstva, katere so v zadnjem času na podlagi nepravilnih informacij ministra VJ#ji uradniki tako zvišali, da njihova plača komaj zadošča za najemnino. Minister je izjavil, da svoje odredbe ne mor? umakniti in da rajši demilslijondra. Kot naslednika se omenjata državni podtajnik v notranjem ministrstvu Joa-nicescu in bivši minister Camarescu. Odstop ministra se spravlja v zvezo tudi z velikimi trgovskimi posli njegovega brata kot vojnega liferanta, za katerega je Alevra interveniral, in se govori, da je minister odstopH n« itrecno željo Mama.
Spori med starokatoliki
Zagreb, 29, marca. (Tel. »Slov.«) Upravni odbor starrfmoliške cerkve je aa jutri sklical sabor. Biskup Kalodjera oporeka veljavnost sabora, češ da upravni odbor nimt pravice, sabora sklicati, Upravni odbor utrjuje, da biskup Kalodjera ni bil pravilno »voljen, ker ga tislokrat ni bil<! v rdurokaloli&Ju cerkvi. I7, krogov pripadnikov starokatoližk« cerkve se zatrjuje, da je Kalodjera podal pravosodnemu ministru ostavko. Na strani upraVntga odbora so vse siarokatoliške župnij« rajsen dveh, treji osebnih prijateljev biekupa Kalodjera, Ti uotranji razpori so popolnoma uničili s.aroi\atoliško cerkev. *
»Opoldanske Novosti« niso med zagrebškim občinstvom naletele na zadosten odziv. Radi tega so prenehale izhajati, Obenem J« danes izšel nov list »Male novlne« kot dnevnik, ki bo Izhajal ob 1 popoldne.
Borza
20. marca 1929-
DENAR
Devizni promet je bil danes srednji Tečaji so v glavnem ostali nelzpremenjeni. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah; Dunaj, Newyork in Trst, v ostalih devizah pa je intervenirala Na-Todna banka.
pevizn* tečaj! na ljubljanski borzi
?<. marca '' 2v.
	povpraš	i>on.	srednji	<r. 18 lil.
Amsterdam	_	2c«l. 6t		_
Herlip	I3E0.~	1353.-—	1361.50	1361.7»
Bruselj	—	791.-	—	***
Budimpešta	—	993.»	—	
Curih	10&4.4U	1097,41	H	I0UČ.90
Dunaj	79&.05	S02.(..&		
London	2/6.15	276.Sh	276.K	276,^3
New>ork	56, ?6	f6.96	56.86	■u . 56.*
Pari*	221.5U	<2 ),t0	2215' 0	—
Praga	. 9.33	I0ii.i3	168.7 v	168.75
Trst	297.20	299.20	<29ti.2li	29K20
Vprašanje povratne sile zakona.
Eno najvažnejših vprašanj pri sestavi novega zakona je bilo vprašanje povratne sile tega zakona. Vsi prejšnji načrti protikorup-cijsklh zakonov so določevali, da se bodo preganjala vsa dejanja, storjena po 1. decembru leta 1918, in !o brez ozira, če je preganjanje po obstoječih predpisih in zakonih že zastarelo afi ne. Po pojasnilu tega zakona pa se smatra, da bi bilo več škode ko koristi, če bi se dala temu zakomi povratna sila. Rnzven tega pa bi to bilo tudi proti vsem prizniinim pravn'm načelom. Vse to upoštevajoč določa j zato novi zagonski načrt, da pndejo pod ta zakon samo dejanja, storjena po nj.goveni l uveljavljenju.
Zagreb. Amsterdam 2278.50- 2284.50, Berlin 1850—1853. Budimpešta 991.70-994.70, Ne\vyork 56.76-56.96, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 799.05 do 802 05, London 276.15—276.95, Pariz 221.50 do 228.50, Praga 168.38—109.13, Trst 297.22—299.22.
Belgrad. Amsterdam 2278.50 -2284.50, Berlin 1350—1363, Budimpešta 991.70—991.70, Newyork 56.76-56.76, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.05 do 802.05, London 276.15-276.95, Pariz 221.50 do 223.50, Praga 168.37—169.17.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.82, Budimpešta 90.60, Bukarešt 30.95. Dunaj 73.05, London 25.2825, Newyork 519.80, Pariz 20.30, Praga 15,385, Trst 27.22, Sofija 3.75, Varšava 58.80, Madrid 78.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den,, Ljubljanska kre-ditna 127 den.. 1'raštediona 850 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 120 den., Rpše 260—280. Sešir 105 den., Stavbna 50 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 428 do 428.50 (428), kasa 428-428.50 (428), termini; 4. 432-432 50 (432), 5. 485-436, 12. 400 -460 7 odst. inv. pos. 87—87.50 (87.50), agrari 54—55. Bančni pap.: Poljo 17.50-18, Ilrv. 50, Kred. 98, Jugo 94 do 95, Lj. Kr. 127, Medjun, 57.50, Nar. 7050—7200, Prašted. 850—800, Srpska 165—167, Zem. 140 do 142, Union 56.25 56.50 (56.25). Ind. pap.: Gutt-mann 200—205, Slavonia 5—5.50, Slaveks 101 do 102 (102), Danica 155—165, Drava 450, Šečerana 460 475 (465), Brod. vag. 300-305 (800), Union 177—197 (178), Isis 21—24, Ragusea 520-550, Trbovlje 407.50—472.50, Vevče 121 den., Pivovarna Sarajevo 215.
Belgrad. Narodna banka 7140, 7 odst. inv. pos. 87.75, agrari 55—54, vojna škoda 428—426.50. 3 428, 4. 433—432.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 80.15, Wiener Bank-vere in 24.50, Bodeneredit 108.75, Creditanst. 58.50, Escompteges. 23.50, Jugo 6.80, Aussiger Chemische 253.70, Slavonia 0.59, Mundus 177.25, Alpine 41, Trboveljska 58, Kranj. ind. 36, Leykani 8, Rima Muranv 118.
Žito
Položaj na žitnem trgu ne beleži glede cen in tendence nobene izpremembe. Omembe vredno je, da se je promet v pšenici močno ojačil, dasi se kupci v Sloveniji drže nekoliko rezervirano. — Po ostalih proizvodih jc manj povpraševanja in so zaključki redkejši. Veliko se ponuja nova laplat-ska koruza za termine julij, avgust in september po 285—287.50 Rakek ocarinjena, vendar v naših krajih, kjer bi mogla konvenirati trenotno za ter-minsko blago ni zanimanja.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Zaključkov ni bilo. Tendenca nelzpremenjena.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: marec 25.45, maj 26-25.91, zaklj. 25.91—25.98, oktober 26.20-26.26, zaklj. 26.21-26.22. Ri: marec 28.45, maj 24.04-23.95, zaklj. 23.95-23.96. oktober 24.10-24.12. zaklj. 24.09-24.10 Koruza: mat 28.60 do 28.88, znklj. 28.88-28.89, julij 28.48—28.68, za-kjluček 28.03—28.64.
Les
N'a ljubljanski borzi |e bilo zaključeno: en vagon tramov in on vagon na živ rob rezane jelo-vine, skupaj dva vagona. Tcudunut živahna.

/ /
aj/e novega
Koledar
Četrtek, 21. marca. Benedikt, Serapion. Solncc stopi v znamenje ovna ob 3.35. Začetek pomladi. Noč in dan sta enako dolga. Jutri: Kaitairma Gen., Lea.
Kako je na Bledu
Se vednu zamrzlo jezero. — Dva, ki tudi težko čakata pomladi. — Prvi gostjo prihajajo.
Bled, 19. marca.
Zdavnaj je 2e prešel čas, ko je druga leta z Jezera zginil led. Leto« je vsepovsod izjema, pa je tudi na jezerski gladini. Sredi marca smo že, proti koncu druge tretjine me3cca se že pomikamo, toda Blejsko jezi o je še vedno čez in čez pokrito z ledeno skorjo. Vendar pa je sedaj led že v tistem nevarnem stanju, v katerem ni varno hoditi čez jezero. Kljub tej nevarnosti pa je še vedno videti posameznike, ki jo pogumno mahajo preko ledu. Saj pa človeka naravnost mika, pohiteti na otok v tem času! Zlasti ob solnčuih dneh nudi jezero z otokom vabljivo sliko, ki je izpopolnjena 5o z lepim ozadjem. Na solnčnih stranen tvorijo to ozadje že docela kopni ljubki griči, senčne strani so pa še vedno vse pokrite z znatno plastjo snega.
Led bo jezersko gladino vsekakor pokrival še tja do Velike noči. Saj je njegova debelina dosegla letos izredno mero, kakor še nikdar doslej, kar pomnijo domačini. Zadnjo nedeljo so domači fauljo šo veselo in brez skrbi »čeglali« po jezeru. Brez dvoma pa je, da bi vsakdo izmed njih rajši že skoraj zgrabil vesla v roko in za primeren zaslužek prevažal po jezeru petične goste v ličnih čolnih.
Razen teh, ki gotovo že težko čakajo nastopa pomladnih sap in prihoda številnih gostov, sta na Bledu še dva, ki zlasti težko prenašata ledeno skorjo na jezerski površini. Sta to dva labuda, znana ne samo domačinom, ampak vsem tujcem, ki prihajajo in ostanejo par dni na Bledu. Le-toSnja huda zima tudi njima ni prizanesla. Najmanjšega kotička na jezeru ni bilo, ki bi ne bil zamrznjen. Nekega dne so fantje iz Rečice ujeli oba labuda, ki sla se žalostna sprehajala ob obali in otožno zrla doli, kjer je bilo njuno bivališče docela zapno za njiju. Fantje so oba labuda prinesli k Petranu, kjer sta prav za prav doma. Kam ž njima? Nič ni drugega kazalo in kakor se čudno sliši, labuda sta vendarle morala — v svinjak. Tam bivata še vedno in čakata, da bo njima pot prosta... Da spet zaplavata čez jezersko plan, vsa vesela in svobodna... Ko bo jezero brez ledu m si bosta do mile volje lahko očistila perje in se sprehajala od kraja do kraja po široki mokri jezerski cesti. Milan, tako se namreč imenuje samec, je zlasti lepo zraščen in se rad kaj ponosno vozi. Mila, njegova družica, pa je bolj pohlevna in nežna živalca. Bo pri labudih tudi najbrže tako kot pri ljudeh: mož je glava, ženska nima besede ... ! (To se samo vidi tako od daleč. Doma in od blizu j-« narobe!)
Za Veliko noč se pričakuje večji obisk tujcev. Zlasti iz Nemčije je javljena večja skupina izletnikov, ki bodo praznike preživeli na Bledu. Na cestah se pojavljajo prvi avtomobili iz Ljubljane, iz Zagreba. . S cesto se sicer ne morejo še pohvaliti, toda za silo še gre. Bo že bolje! Saj se vidno vse boljša, kar tega tiče. Sneg kopni j>o vseh brdih. tudi po senčnih krajih ga vidno jemlje dan za dnem. In ko bo sneg povsem skopnel. se bodo lahko zboljšala tudi pota.	F. S.
Lovska sreča
Št. Jernej na Dol., 20. marca.
Na prar.nik sv. Jožefa, dne 19. inarca, je ustrelil na Krki pri Draškovcu g. lilbert Jordan vodnega ptiča, ki je prava redkost za naše ki a je. G. Jordan je po knjigah ugotovil, da živi ta ptič samo v Indiji. Kako jc zašel v naše kiajc, jc uganka. Je nekoliko večji kot gos, kliuu zakrivljen, noge črne (lopatar) in ima šeit velikih trdili narazen štrlečih neres. Ptiča bo dal nopučiti.
Sodba brez sodnika
Jezica, 19. marca.
NaJi ljudje sc, kakor je navada tudi povsod drugod po svetu, še dovolj radi in uspešno to-ž-rijo iNdjilcjo se pa tudi izjeme, ki znajo hvalevredno upoštevati vse zle posledice tožba, ki i-bčulno z? dene jo zlasti žepe. Naj vam povem t..kš<n »'učajl
Stdela je oui večer v tukajšnji gostilni druibn domačinov in nič hudega ji ni bilo. Lepo so se pomenkovali možje. Beseda je dnin be- -Jo — pn sla se dva sporekla. Hudo je po-dido in ailna zameni na obeh straneh. Psovke, <--i'.ki — vse seveda za prazen nič, za golo, v na^li-M nepremišljeno izrečeno besedo.
Pa je vin«\s posegel starejši mož. Razsoden, zrel je ta mož in od obeh prepirnjnčih se upo-?'.cvpn. tli je dejal: »Nič sc nc bosta tožurila iflttjl Tu »ln se sporekla, prnv tu so bosta še jpurazumela. Ti. ki si žalil, boš dal 100 Din, <i pa, ki mcniil, dn si preveč prizadet na časti, pn daj roko -- in mir nnj bo med vama!«
T:>ko je tudi bilo. Eden jc položil nn mizo btetak, drugi je preko ini/e prožil prijateljsko .•oko; — pn jc bila zadeva brez sodnije in z manjšimi stro?ki lirejcnn in končana.
Veselo je še po!lcj pnpcvnln družba in kar jtf sledilo, je bilo Se l"pSc od prvega. Dvignil se jc nun reč oai. ki jc bil dni 100 Din, pa je predlagal enemu: »če si ti tdk, dn daš 100 Din. pu jih dam jnz še lr"0f« In sta oba storila tako.
Denarja pn n;,o zapili. Pevsko društvo si je bilo zadnjič nabavilo nov klavir, pa so poklonili v«cii 300 Din Pevskemu društvu za i.imir. Pn recite, dn Posnvci nimamo smisla zn kulturne dobrine! In koliko dobrega bi se lah-k.i storilo in slabega preprečilo, ko bi se pravde > iko ;. tavale.
Učiteljska imenovanja in napredovanja
Z ukazom z dne 12. t. m. so imenovani za stalne učitelje bivši kontraktualni učitelji v ljubljanski in mariborski oblasti:
Za stalnega šolskega upravitelja v Grahovem (Logatec) Franc Mercina; za stalnega šolskega upravitelja v Makolah (Maribor) Albert Ivančič; za stalno učiteljico v Šmarju pri Jelšah Avgusta Trebšo-Res; za stalno učiteljico v Centibi (Dol. Lendava) Karolina šušelj; za stalnega učitelja v Ljubljani (na Prulah) Josip Pahor, ki je dodeljen tudi pouku na deški meščanski šoli.
Na II. deški šoli v Ljubljani je imenovan zn stalnega učitelja Leopold Poljk; za stalno učiteljico v Zagorju ob Savi (Litija) je imenovana Ga-briela Berbuč; za stalno učiteljico v Starem trgu (Logatec) je imenovana Josipina Mozetič.
Napredovali so: v 1. skupino II. kategorije: Pavla Drnovšek-Starlcl v Sevnici; Ivana Munda v Sostrem; Julija Toplikar, Vič; Hedvika Fon, Šoštanj; Josipina Polak-Siinončič. Ormož; Marija Ba-čič-Preisler, Zamostje (Dolnja Lendava); Rihard papot, Ormož.
Ob vetru in slabem vremenu
ne čakajte, da poslane Vaša koža hrapava iu rnz-pokana marveč izognite se ti mu v
NIVEACDENE
Nadrgnite si z njo vsak večer, predno greste i-počitku, ter čez dan, predno greste nn os'er zrak. temeljito obraz <n roke. Koži ugodni Euccril. ki ga vsebuje Nivea crema. napravi Vašo zunanjost lepo iu mlado
V 2. skupino, II. kategorije: Cezar Sancin, Mirna; Olga Sušnik, Trbovlje-Vode; Franja Cerne-Mrak, Trbovlje-Vode; Katarina Punčuli, Dolenji Logatec; Otilija Jernej, št. Jernej; Mariina Šmulc-Judnik, štale (Novo inesto); Pavla Pelko-šuštaršič, Toplice pri Zagorju; Štefanija Fink-Pavlič, VI deška šola v Ljubljani; Josipina Šeme-Bajuk, I. dekliška šola v Ljubljani; Kristina Hafner, Jesenice; Slavko Osterc, Ljubljana (konservatorij); Alo-rad Makori, šadovci (Murska Sobota); Pavla Ko-nig, Orla vas (Celje); Marija Fischer, Št. Peter (Šmarje pri Jelšah); Milka Gradišnik, Celje; Marija Suponek, Maribor, 1. dekliška meščanska šola; Julija Hribar, Radvanje (Maribor).
Ljubljanski želodec
Kaj in koliko so Ljubljančani lani pojedli in popili
Za vsako stvar imajo dandanes že svojo statistiko Ze marsikatero statistiko za leto 1928. smo priobčili, glavne pa le še ne in ravno ta bi hudo zanimala Ljubljančane in pa deželo, saj je vendar življenjskega pomena vedeti: koliko so v letu 1928 Ljubljančani popili in pojedli.
Koliko so Ljubljančani saopiti
Vodo imamo v Ljubljani sicer dobro in jo imamo radi, posebno otroci in ženske. Nekateri moški pa pravijo, da ie kak »firkelc« še boljši. In to načelo so v Ljubljani žal temeljito izvajali. Nič čudnega ni zato, dn so številke ki jih je zbral mestni dohodarstveni urad o pijači, popiti v Ljubljani v letu 1928, naravnost ogromne, gospodje v finančnem odseku mestnega občinskega sveta, ki so ta teden zborovali, so bili baje prav zadovoljni z računi in so menda Ze zračunali. koliko so ljubljanski vinski bratci plačali cest, javnih naprav in koliko so prispevali k drugim izdatkom mestne občine. Prav znaten del mestnega proračuna je krit z davščinami na opojne pijače.
Dalmatinca, v prvi vrsti dalmatinca, ljuto-merčana, cvička, raznih rizlingov, burgundcev in kar je še takih imen za vinsko kapljico, so Ljubljančani izpili v letu 1928.
2,659.969 litrov.
Ljubljančan ali veš kaj pomeni ta številka? Da je v Ljubljani lani izpil vsak mestni prebivalec, od dojenčka pa do stoletnih starčkov povprečno 41 litrov vina. Ker pa otroci, ženske in abstinenti ne pijejo pijače in teh je najmanj tri četrtine v Ljubljani, si ga je vsak vinski bratec povprečno privoščil lani 160 do 170 litrov. Ne pomaga noben izgovor, češ, tujski promet zelo pospešuje pitje. Resnica je ta, da bi mogli priti časi. kot so že bili, ko je manjkalo vsega in so se ljudje odvadili vsega, samo enega ne: pijače.
Sem pa tja ima kak bolifii gostilničar in kavarnar za svoje goste tudi »flašenvajn«. Sodeč po korizumu steklcničncga vina, bi ga ljudje spili več, kot pa samo 5036 steklenic, kakor jih je bilo lani naštetih. No da, marsikaka steklenica ima svojo provenienco iz gostilničarjeve kleti same in ni vino v butiljkah prav nič boljše od onega v navadnih litrih in četrtih.
Sadnega mošta so lani izpili v Ljubljani 42.258 litrov. Hm, številka je malo visoka, kaj hujšega pa ne bomo rekli, če ne si uakopljemo še jezo vseh ljubljmskih gostilničarjev na vrat.
Imenitna je tudi številka za pivo, ki, kakor vino, tudi dosega milijon Laiii smo v Ljubljani izpili »malenkost«
1,141.427 litrov piva.
Nekateri so ga pili inanj, drugi pa več, povprečno pa je prišlo na vsakega prebivalca našega alkoholu vdanega mesta okrog 18 litrov piva.
Žganja Ljubljančani niso zaneniTjali. Ruma, likerjev in konjaka smo lani izpili 29.523 litro>. Povprečno pride na vsakega Ljubljančana okrog pol litra teh pijač. Te pijače merijo in obdavčujejo na litre. Pravo žganje in špirit pn obdavčujejo po odstotkih čistega alkohola. Če bi se lani vse pravo žganjo in špirit zgostila v koncentrirani alkohol, so lani Ljubljančani izpili
73.248 litrov žganja
Ker pa judje ne pijo 100% žganja, so Ljubljančani izpili najmanj trikrat toliko žganja. Povprečno pride na vsakega Ljubljančana nad 1 liter 100% alkohola v obliki žg nja.
Dcnaturirancga špirita za kurjavo in industrijske svrho je lani Ljubljana porabila 76.897 litrov.
Kis tvori nekak prehod od pijač k živilom. Lani so ga ljubljanske gospodinje porabile 117.544 litrov.
Koliko so pojedli
Če hočeš dobro pili, moraš dobro jesti. Ljubljana je lani pila prav dobro in tudi v jedi ni zaostajala. Te številke nam bodo povedale, koliko je lani prebavil želodec Ljubljine:
V mestu so lani zaklali 9126 govedi, 18.111 telet, 1768 ovac, 2531 jagnjet in koz ter 25.887 prašičev. Lepe številke so to. Najraje Ljubljančani torej »obrajtajo« svinjetino. Povrhu lega pa jo bilo lani uvoženega v Ljubljano 162.828 kg.
Rib vseh vrst, od sardin in sardel pa do po-lonovk, krapov in ščuk so Ljubljančani lani pojedli 33.757 kg.
Svežega sadja je bilo lani uvoženega v Ljubljano 1,936.708 kg, suhega sadja 122.194 kg, južnega sadia pa 431.311 kg.
Moke so lani Ljubljančani porabili 7,873.649 kilogramov, okrog 120 kg na osebo, riža 560.148 kg. okrog 9 kg na osebo, čokolado 130.088 kg, okrog 2 kg na osebo, svinjske masti 786.776 kg — 12 kg
na osebo.
Snažni Ljubljančani
Mila, luga, pralnih praškov in podobnih sredstev so v Ljubljani lani porabili 524.873 kg. Ta številka je Ljubljani v čast Ljubljančani smo torej ljubitelji snage.
Avtomobilov ze v Ljubljani vedno več, kljub temu pa je še vedno prav mnogo konj, štirinogatih naših pomočnikov. Tudi ti potrebujejo hrane in tudi ta je vpoštevana v številkah v želodcu Ljubljane. Lani so uvozili v Ljubljano 1,431.376 kg ovsa in otrobov ter 2,332.754 kg sena in slame.
S tem bi bili s šlevilkanu gotovi. Pred tedni je neki ljubljanski časopis priobčil za ljubljansko grlo in želodec povsem druge številke, ki pa niso točne in pravilne, temveč so edino pravilne le, ki jih priobčujemo danes mi.
Kaj naj še rečemo k tem številkam drugega kot to, da si. Ljubljančani prav radi privoščijo življenjskih dobrot. So dobri pivci in jedci. Posebno pivci! Žalibog!
Grozen roparski umor
Ptuj, 20. marca.
Pri Podlehniku v ptujskem okraju so našli mlaki krvi sredi ceste približno 05 letnega možt siednje postave vsega razmesarjenega. Njegove identitete še niso ugotovili. O grozili najdbi je bila obveščena tamkajšnja orožniška postaja. Očividno gre za roparski umor, ker so bili vsi žepi umorjen-ca izpraznjeni. V svrho ugotovitve dejanskega stanja je odšla na lice mesta sodna komisija iz Ptuja
Župnija starih ljudi
Št. Vid pri Stični, 19. marca.
Vsi smo še pod vtisom težke nesreče, ki sc je v nedeljo zgodila pri prehodu v Radohovi vasi. Tam bi bila resnično potrebna zatvornica. V razmeroma kratkem času je bilo tam že pet nesreč. Facinijevo hčerko Gabrijelo, ki se je ponesrečila, so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
Sicer pa jc naša fara domovina sturih ljudi. Imamo polno starčkov čez 90 let. Letos nam je smrt pobrala že štiri starčke, ki so bili stari če/. 90 let. Zadnji je umrl Janez Pa j k, cerkovnik pri Sv. Roku. Bil jc že v 96. letu. Pa je n>ež šc pred 2 leti bil čisto krepak in živahen. Rad je pasel živino okrog hiše in krepko stekel za njo, če je hotela kam v škodo. Pa je sedaj prišel tudi njegov čas.
•k Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznrsti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »F r a n z - J o s e f«-voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polnokrvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah iu specer. trgovinah.
„Majmunac" glavar vlomilcev
Poročali smo že o ženski tatinski tolpi »Lepa Nada«, ki jo je pred kratkim polovila belgrajska policija. Voditeljica te lolpe je bila Milica Dujka-novičeva, loda že tedaj je bilo jasno, da je moral to žensko tolpo voditi moški. Kmalu je postalo policiji jasno, da tolpe ni vodil nihče drugi, kot zloglasni »Majmunac«, to je neki Dragutin Mitro-vič. »Majmunac« je bil že poprej znan vsem policijam v državi in tudi javnosti kot nepoboljšlijv, skrajno drzen in premeten vlomilec. Še pred letom dni je časopisje o njem zelo obširno poročalo, kako je skušal uiti na vratolomen način iz neke barake, kamor se je bil ujel v past. Tedaj so pri njem zaplenili 5 kg modernega vlomilskega orodja.
Majmunac je zelo prebrisan. Policija ga vedno osumi vlomov in tatvin, toda pravih dokazov proti njemu nima nikoli, kajti Majmunac dela pri vlomih natančno jk> načrtu in je vedno na vse pripravljen. Ne izda se niti z besedico, pri zaslišanju taji vse dc zadnjega, če sploh kaj odgovarja na vprašanja. Lani ga je sodišče radi pomanjkanja dokazov oprostilo.
Od tedaj se je Majmunac kar izgubil. Iskali so ga pr-vi- d v državi, najti pa ga niso mogli, dasi ga je poz.,al skoro vsak detektiv in stražnik. Majmunac se je ves čas skrival v Belgradu
Pri aretaciji »Lepe Nade« je eden od njih potrdil, da je bil Majmunac pravi vodja le tolpe Tedaj je belgrajska policija poostrila pažnjo, da bi Majmunaca ujela. To se ji je posrečilo šele preteklo, to je na pravoslavno pustno nedeljo. Tedaj ja imelo društvo »Tradicija« nekak sprevod kp-slimiranih oseb in to prireditev je gledalo ni^ulicah na tisoče ljudi Policija je vedela, da bo med njimi tudi »Majmunac«, ki bo gotovo skušal gnečo izko ristiti za kako tatvino.
Detektiv je res kmalu našel Majmunaca, se mu neopaženo približal in inu v trenutku sklenil roke v železne lisice »Majmunac« je bil ujet.
Zaprli so ga sedaj v samotno ječo, ki jo čuva posebna straža, da se onemogoči vsak poizkus bega. »Majmunac« je imel poleg »Lepe Nade« še posebno tolpo, ki jo je tvorilo sedem zločincev.
REVMATIKI
in vsi. ki trpile na PROTINU, IŠIASU, bodliajih. in trganju v GLAVI ZOBEH nabavite h! že dane.) -r prvi lekarni ali drogeriji 1 steklenico ,,ALQA", nadrgnite zvečer bolno mesto in ie ovijte z volneno krpo.
Zjutraj bote že iznenadeni kako, ALGA' odstranjuje bolečine - PRIJETNO — NAGLO pa TEMELJITO. -I steklenica s točnim navodilom Din 16-Po pošli p« šiba LABORATORIJ -MG V, SPSAK l siekl I) 77'— - "teki 11 131 ' ■ si-k . I). 3P0'—
ROBOR1N
ca i za želodec in čiš enje krvi. uspešno sredstvo proti odebeliivi, slabi prebavi, Irnjnemu zaprtju. Dobiva se v >fseh 'eknrnali. Proizvaja lekarna ARKO ZAGREb Ilica 12
Hanns Heinz Ewers:
Pravljična dežela
Ko je bil parnik Hapag-dnižbe usidran v pristanišču Port-au-Prinee, je priletela deklica z modro pen ijo v zajtrkovalnico.
»Ali mame še ni tu?«
Ne, njena mama je bila še v svoji kabini. Toda častniki in potniki, vsi so planili pokonci, da bi vzeli deklico z modro pentljo v naročje. Nikoli še ni bila nobena dama na krovu »Praesidenta« bolj slavi jena ko njenih šest sinejočih se let; in iz čigar skodelice je pila »modra pentlja« čaj, ta je bil ves dan srečen. Nosila je vedno oblekco iz belega ba-tista in mala modra pendja je poljubljala njene plave kodre. Stokrat na dan so jo spraševali: »Zakaj se imenuješ ,modra pentlja'?« Smejoč se je odvrnila: »Zato, da me lahko najdejo, ako se izgubim!« Toda nikoli se ni izgubila, čeravno je v vsakem tujem pristanišču letala sama okrog; bila je otrok iz Teksasa in pame.na in previdna ko lisička.
Danes je pa ni mogel nihče ujeti. Lelela je tja na konec mize ter splezala v naročje kapitanovo. Močni Friz se je smehljal, modra pentlja ga je imela najrajši, in to je bilo edino, na kar je bil ponosen. »Pomočiti!« je rekla modra pentlja in porinila svoj prepečenec v n,fegovo čajno skodelico.
»Kje si pa že zopet bila danes zjutraj?« jo je vprašal kapitan. >0, o!« je rekel otrok in
oči so se ji še bolj svetile od njene pentlje v laseh. »Mama mora iti z menoj! Vi vsi morate iti z menoj! Mi smo v pravljični deželi
»V pravljični deželi — Haiti?< je dvomil kapitan. Modra penUja se je smejala. »P<-av nič ne vem, kako se imenuje ta dežela, a pravljična dežela je res. Sama sem jih videla, te čudovitolepe pošasti. Vsi ležijo tam sivjp^j nn mostu ob trgu. Eden ima roke velukc kot krava in drugi poleg njega ima plavo, debelo kot dve kravi! In eden ima luskinasto kožo kakor krokodil — o, ti so še vse lepši od onih kot so v moji knjigi pravljic! — Ali boš šel z nami, kapitan?«
Tedaj je skočila k lepi gospej, ki je prav kar stopila v dvorano. »Mama, hitro popij svoj čaj! Hitro, hitro! Ti moraš iti z nami, mama: v pravljični dežeii srno.«
Vsi so šli z njo, celo prvi inžener. Ta je bil silno zaposlen, celo k zajtrku ni utegnil priti. Nekaj se je pokvarilo v stroju in moral ga je popraviti, dokler so bili v luiki. Modi pentlja ga je imela zelo rada, ker je znal tak lepo rezljati iz želvovine. Tn tako se je mor (udi on pridružiti, ker na ladji je zapoved vala modra pentlja.
■»Bom pa ponoči delal,« je dejal kapitan
Modra penllja jc to slišala in resno p; trdila:
>Da, to lahko storiš. Saj takrat jaz spim.
Modra pentlja jih je vodila. Hiteli so po umazanih pristaniških ulicah Ln vsepovsod so
Kresi val
je dobrega okusa in gotovo uipeien; on odstrani kaielj in oprosti dihalna organe neprijetnega zaslu-zenja.
Zahtevajte originalni zavoj z Bayer-jevim
križem.
Ostale vesti
★ Smrtna kosa. V Št. llju v Slov. goricah j« umrla kot žrtev maler nskega poKlica gospa Ivanka L i 1 e k, soproga vrlega moža, cerkvenega ključavničarja g. Franca Lilek. Rajna je bila rodom od Sv. Jurija v Slovenskih goiicah in je bila izborna pevka ter je nekdaj zelo živahno sodelovala v dekliški organizaciji. Zapušča več malih otrok. Pogreb bo v St. llju v Slov. goricah v petek, 22. marca predpoldne. Svetila blagi pokojnici nebeška luč! Hudo pri-ndetemu soprogu iskreno sožalje!
ir Prepovedana igra. V prometu so se pojavile karte, ki jih ponuja neka banka »Cre-dit Continental« iz Amsterdama po posebno »isemu, ki ga imenuje >Multiplying Coope-ration«, ki je pa najbolj sličen sistemu »snežnih kep«. Obljubljajo se neke premije, kadar bi izšle >vee bane« v »seriji udeleženca« v 4000 izvodih — kako se pa pride do take premije, je po prospektih nerazumljivo, tudi manjka vsaka kontrola banilse. Od finančne direkcije izvemo, da se smatra omenjeni sistem s prodajanjem kart za inozemsko loterije. Vsako razpečavanje in hranitev teh srečk t naSi državi je prepovedano in se kaznuje z občutno denarno globo, v slučaju neizlirljiv« eti z zaporno ka n;jo.
•k Vreme. Barometer je včeraj ob 8 zjutraj kazal v Ljubljani 773.4 mm toplomer največ 11® C najmanj —1°C. Nebo jat-no; brez vetra. V Mariboru je kazal barometer 771.8 milimetrov, toplomer največ 10° C, najmanj —2 • C. Mirno, poloblačno. V Zagrebu je barometer kazal 772.8 mm, toplomer največ 11® C, najmanj 0*C. Mirno, poloblačno. V Belgradu je kazal barometer 771.7 mm, toplomer največ 9"C, najmanj —1®C. mirno, jasno. V Sarajevu je kazal barometer 773.1 mm, toplomer največ 9° C, najmanj —1°C. Mirno, jasno. V Skoplju je kazal barometer 773.2 mm termometer največ 14° C, najmanj — 1° C. Mirno, jasno. V Spli u je kazal barometer 770.5 mm, termometer največ 15° C, najmanj 6° C. Lahka burja, jaeno.
■k Sprejem gojencev v podoficirske šole.
I.	Pešadiska Podoficirska Šola v Beogradu,
II.	ppšadiska Podoficirska Šola v Bileču, IV. Pešadiska PodoficirsAa Šola v Zagrebu, sprejemajo gojence 10. maja t. 1. Prosilci ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Natančnejša pojasnila se dobijo pri občinskih uradih, žandarmerijskih postajah in vojaških poveljstvih.
■k Poboj med citfani na Dravskem polju. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je prišlo med cigani, ki tam taborijo, do prepira, tekom katerega je eden iamed ciganov nameril revolver proti 32-letnemu Jožefu Baisu ter ga ustrelil v vrat. Težko ranjenega Bajsa so prepeljali v mariborsko bolnišnico, krivca pa so orožniki prijeli ter ga izročili ptujskemu sodišču.
★ V Službeni k Novinab od 19. marca 1929 je objavljen Zakon o izmenjavah in dopolnitvah zricona o občinah od 5. junija 1. 1903. in Zakon o odvetnikih za kraljevino SHS.
ir Prepovedan inozemski tisk. List »Hei-matschutz.Zeitung-, uradni organ avstrijske eks-tremne nacionalne organizacije >Heimwehr'; delavski list »Radničke Novine«. ki izhajajo v Buenos Alregu v Južni Ameriki; komunistični časopis »Bul-
letin International«., ki izhaja v Berlinu in fran-ooaki list »Le Quotuieu<, radi članka francoskega
novinarja Pjera Bertrama o naših razmerah, je sa-branjeno uvažali in razširjati v naši državi.
it Kmetijsko gospodarski tečaj se je vršil na sv. Jožefovo v šmarjeti na Dolenjskem. Predavali so strokovnjaki oblastne kmetijske šole na Ormu, g. inž. Kotlovšek o vrtnarstvu in poljedelstvu in g. referent Wernig o perutninarstvu in
P + Slovenska Matica objavljat Knjige za leto 1029. se bodo razpošiljale v drugi polovici meseca aprila. Izidejo: 1. Prevodi svetovne književnosti, X. zvezek: R«ymont-Cilonar, »Kmetje«,
1.	del: Jesen. (Roman je dobil Noblovo nagrado.)
2.	Knezova knjižnica XXIII »vezek: V zablodah. Sodobni roman Fr. Bevka iz tržaškega življenja. 8. Cankar Izidor, dr.: Zgodovina likovne umetnosti, 3 (zaključni) snopič I- dela: Arhitektura. 4. Kidrič Fr.. dr.: Zgodovina slovenskega plsmen-stva in slovenske literature do srede XIX stoletja, 1. snopič. — Cena za vse štiri knjige 50 Din. — Člani se lahko prijavljajo ali pri poverjenikih ali pa v drušveni pisarni Kongresni trg 7, osebno ali pismeno po dopisnici Članarina se lahko plača po položnici, ki se f žlje prijavljenim Članom; tudi ob sprejemu knjig. Vezava v platnice najfl-ne'šega Ballon-platna, najmodernejše oblike s pozlačenim tiskom stane 12 Din sa vtako knjigo. Vezala se bosta samo oba romana; 3 snopič Cankarjeve Zeodovine se veže skupno s 1- in 2. snopičem (tudi samo 12 Din). Nt pripor čljivo, ker je zvezano s stroški za člane in nepotrebnim zelo zamudnim delom v društveni pisarni, da bi člani, ki že imajo prva dva snopiča, ju pošiljali v vezavo društvu; toni se priporoča, da naročijo samo platnice, Vi stanejo 8 Din Letos pristopivši člani dobijo pwa dva snopiča za izredno znižano ceno, skupaj 60 Din; »eni se pa priporoča, če želijo vezano, da naročijo vezavo vseh treh snopičev te Zgodovine, ki jo dobe skupno t ostalimi letošnjimi ediciiami. Kidričeva Zgodovina se bo vezala prihodnje leto skupno z 2. (zaključnim) snopičem. Natančnejša pojasnila v društveni pisarni tudi pismeno	„
Domači vrt. Spiral M. Humek. Z mnogimi podobami. Str. 195. Založila Jugos ovanska knjigarna v Ljubliani. Cena broš. 33 Din vez. 40 Din — Prekrasna knjiga, ki obsega praktičen navod, kako naj domači vrt uredimo. obdeli,;emo in krasimo, bo dobrodošla vsem tistim številnim ljubiteljem vrtnarstva tx> kmetih in po mestih, ki so komai čakali tovrstne knižice Nai bi to delo pripomoglo, da bi se vzbudilo vsepovsod veselje in širila trajna 'jubezen
do domačega vrtnarstva. Toplo priporočamo! *
★	Spomladanski KRIČISTILNI ČAJ po Supviku KNEIPPU se dobi v lekarni pri Mariji Pomagaj Mr. M. Leustek, Ljubljana, Re»-Ijeva cesta 1 pri Zmajskem mostu. Razpošilja se tudi po pošti.
★	VELIKA NOČ V DALMACIJI — glej današnji oglas.
★	DRUŠTVO »JOtEFIŠČE* v Ljubljani ima občni zbor v torek, dne 26. marca ob 4 popoldne v društvenih prostorih na Poljanski cesti 16.
★	DRUŠTVO UPOKOJENIH JAVNIH NAMEŠČENCEV ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI ima letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 24. marca ob 10 dopoldne v salonu res'avracije pri Mraku na Rimski cesti. K obilni vdeleibi članstva vabi odbor.
★	0DREC1TE SE KAJENJU, ker dim* kvari zavese. Le, če vzamete za pranje SCHICHTov »RADIONlahko kadite brez skrbi.
so nailazji pot. po katerem priha iajo bolezenske kali v naše telo Okolica bala kova se >zogne boleznim v vratu in gr u. ako uporablja okusne Anseot-paMile dr. W»aiierja Dobivajo se v vseh lekarnah
zvedavo zijali za njimi iz oken in vrat spa-kasti črnci. Skakali 90 preko luž in modra pentlja se je veselo smejala, ko je doktorju spodrsnilo in mu je umazana voda brizgnila visoko bo beli obleki, šli so dalje med bornimi stojnicami na trgu, med vreščanjem zamork, ki je šlo skozi ušesa in mozeg.
»Poglejte, poglejte, tu so te pošasti. O ti lepi velikani!« Modra pentlja se je iztrgala materi iz rok in drvela gori k malemu kame-nitemu mostu, ki je bil nad posušenim potokom. »Pridite vsi, pridite hitro, poglejte ta čudežna bitja, te krasne velikane!« Od veselja je ploskala z rokami in skakala v hitrih korakih po vročem prahu.
Tu so bili berači in kazali svoje strahotne bolezni. Črnec »e še ne zmeni, ko gre mimo, toda noben tujec ne more mimo, ne da bi segel globoko v žep. To tudi sami dobro vedo. In kar ocenjujejo jih: ta, ki ga strašen pogled nanje vrže nazaj, bo gotovo dal četrt dolarja, in dama. ki jo popade morska bolezen, pa gotovo cel dolar.
»O mama, le poglej tegale z luskinasto tooio! Ali ni lep?«
Pokazala je ua zamorca, ki mu je nagnus-no razjedajoči lišaj popolnoma zmaličil telo. Bil je zelenkastorumen in oroženela krasta mu je visela v triko.nih luskah preko njegove kože.
»In ta tu, kapitan, poglej vendar, ta tu! 0 kako veselo ga je pogledati! Ta ima bivol-sko glavo in njegova kosmata kapa mu je kar prira£5?na na dlavo.c Modra pentlja je potr-
kala s svojim solnčnikom ogromnemu zamor-
i cu po glavi. Trpel je na strašni elefantiasis in njegova glava mu je bila napihnjena, ko ogromna buča. Njegovi lasje pa so mu bili spolsteni in kakor debele, dolge cunje so mu vieele na vseh straneh navzdol. Kapitan je hotel modro pentljo odtrgati proč od njega, toda vlekla ga je, tresoč se od veselja, zopet k drugemu.
»O, ljubi kapitan, ali si že videl take roke? Povej vendar ali niso čudovito-čudovito lepe?« Modra pentlja je žarela od navdušenja. Sklonila se je k beraču, ki mu je elefantiasis napihnila obe roki do ogromnih dimenzij.
»Mama, mama, le poglej: njegovi prsti so mnogo bolj debeli in daljši ko cela moja roka! 0 mama, če bi tudi jaz mogla imeti tako lepe rokef« In položila je svoje ročice v široko odprto roko zamorca. Kakor majhna bela miška je smukala po orjaški rjpvi dlani.
Lepa gospa je glasno zakričala in v globoki omedlevici je padla inženerju v roke Vsi 90 se trudili krog nje in doktor je namočil svoj robec v kolinsko vodo in ga ji položil na čelo. Toda modra pentlja je iskala po maminih žepih, vzela stekleničko z dišečo tekočino in ji jo držala pod nos. Klečala je na kolenih in velike solze so ji tekle iz modrih oči in močile mamin obraz.
>Mama, ljuba, sladka mama, prosim te, zdrami se hitro! Prosim, prosim, prosim mama! O vidrami se hitro, ljuba mama, poem ti pokažem šc toliko teh Čudovitih bitij. N e, sedaj ne smeš spati, mama! Ma. ma, saj smo > en dar v pravljični deželi k
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Nočno službo opravljala: I. Ramor na
Miklošičevi cesti, II. Trnkoczy na Mastnem trgu.
Centralni šolski vrt
O centralnem šolskem vrtu se je »e mnogo govorilo ln pisalo. Ker je vprašanje zopet aktualno, je potrebno, da ponovno pišemo o tem lu povemo svoje mnenje
Mestna občina je ustanovila šolski vrt, da bi sluii) mladini vseh mestnih osnovnih tn meščanskih šol v vzgojo in praktični pouk ir vrtnarstva, sadjarstva in cvetličarstva. Posebno velike važnosti je vrt kot učilo pri gospodinjskem pouku v meščanskih šolah Saj je znano, da imamo obilo inteligence, manjka nam pa dobrih in praktičnih gospodinj.
Tudi za mestno mladino je potrebno, da se seznani vsaj z nekaterimi panogami kmetijstva. Ta pouk zbliža meščana s kmetovalcem, vzbudi v mladini veselje do narave in spoštovanje do dela, blaži otrokovo nrav, ga odvrača od raznih razvad, vandalizma tn brezdelja. Naraščaj, kt izide iz nove šole, naj ima vsaj nekaj pojma o kmetovanju in obdelovanju zemlje. Deklicam ie omogočeno, da se priuče vsaj v glavnem pridelovanju najpotrebnejšo zelenjadi in gojenja cvetic.
Delo na šolskem vrtu je važno iz vzgojnih kakor tudi ia zdravstvenih ozirov. Naša mladina gre premalo v naravo in se prerada odteguje delu, ga podcenjuje in omalovažuje. Da so šolski vrtovi važno vzgojno sredstvo, nam potrjuje dejstvo, da jih ustanavljajo mestne občine po vseh modernih m naprednih mestih, ker vedo. Ha je pouk v naravi uspešnejši nego oni v zatohli sobi, kjer vidi otrok le dolgočasne, mrtve modele. Ali naj Ljubljana zaostane in ukine to, kar že ima? Naprej, naprej, ne nazaj!
Korist in potrebo praktičnega pouka v naravi so uvidele tudi naše šolske oblas l Izdale so načrt, : ki sahteva, da mora učitelj poučevati otroke v spoznavanju prirode. To pa mora storiti edino le 1 v prosti naravi. In kam naj gre učitelj drugam nego na centralni šolski vrt, kjer leča vidi ln sama ; poskuša vsa vrtnarska dela pod vodstvom učite- 1 ljev-vrtnarjev.
Svojemu namenu bo vrt popolnoma ustrezal 1 tedaj, ko bo tako urejen, kakor predvideva načrt, j Manjkajo: trpežna ograja, vodovod, primerno poslopje xa stanovanje in verando, Itd. Dokler teh naprav nI. je popolna ureditev in okrasitev vrta nemogoča, vsako uspešno in sistematično delo izključeno. K centralnemu šolskemu vrtu spada tudi igrišče, ki se nahaja tik vrta
Ker se čuje, da namerava mestna občina centralni šolski vrt opusiti. opozarjamo vse mero-dajne kroge, da se na pristojnih mestih zavzamejo za nadaljnji obstoj te prekoristne ustanove, ki bo donašalai če že ne gmoten, pa vsaj moralen in vzgojen dobiček
Odločite sami
pri prihodnjem
popravilu čevljev!
Ne usnjeno peto
„0<f lakote se gagfiem"
Sličica Iz socialnega urada.
Boječi, obiskovanja uradov nevajeni ljudje. pomole najprej glavo skozi vrata in z negotovim pogledom prosijo, čr smejo vstopiti iu ruzložiti svoje želje. Zato je nekoliko nenavadno učinkovalo, ko je zadnjič začul gospod re-feient za brezj>oselne podpore na ljubljanskem ! socialno-političnem uradu pred vrati svoje pisarne nerodno štorkljanje, nakar so se vrata odprla in se je pokazala skozi špranjo najprej v blaten čevelj obuta noga, nato šele ostali j život kakih 40 let starega, neobritega, slabo oblečenega možakarja. Obstal je pri vratih in jih kar z zadnjim delom svojega telesa zaprl ter za hip obslonel na njih.
»No, kaj pa vi?«
Prišlec je nameraval kreniti v ravni, smeri proti uradnikovi mizi, toda čim je prestopil, ga jc zaneslo proti steni, od katere se jc odbil kakor žoga.
»Vi ste pa pijani?«
Čudni gost je medtem zavzel položaj na siedi sobe in se skušal držati mirno, dostojanstveno.
»Gospod, ljubi, dobri gospod,« je pričel z jokavim glasom. »Sest otrok imam, brez dela i sem, stradamo, nimamo kaj obleči, pomagajte nam!«
»Kdo vam je pa dal za pijačo?«
»I, saj nisem pijan.«
»Ne trdite tega, saj se kar gugljete.«
»Od lakote sem tak.«
»Lakota ne diši po žganju.«
»Saj tudi jaz ne.«
»Pijancem ne dajemo podpor.«
»Za svoje otročiče jih prosim, gospod. Oh, ne vejo, kakšni revčki so. Tako se mi smilijo!«
Po raskavih, neobritih licih sta mu kanili dve debeli solzi.
»Zapili boste, če vam damo.«
»Oh, gospod, tega pa že ne. V rokah bom nesel denar domov.«
»Danes nič. Oglasite se drugič, ko boste trezni!«
»Gospod, vsaj dva ,kovača'l«
»Za en liter, ne?«
»Res ne daste?«
»Res ne. Sem rekel, da drugič pridite.«
jedva se ga je uradnik znebil. Čez dva dni je zopet prišel vesh krati skozi vrata. Bil je trezen. Sedaj mu je uradnik vsaj mogel dopovedati, da pijancem socialni urad ne deli podpor. *
0 Smrtna kosa. Umrla je Ivanka Neu-m a n n roj. Šega, Poljanska c. 49. Pogreb bo v četrtek ob pol 2 popoldne. N. p. v m!
O Proračunska seja občinskega sveta se vrši v petek, dne 22. t. m., ob petih popoldne. Na dnevnem redu je proračun mestnih podjetij in ustanov ter volitev članov reorga-nizacijskcga odseka. Po javni seji se bo vršila tajna seja.
© Porušeno pokopališko obzidje. Na jugovzhodni strani pokopališča pri sv. Krištofu se je porušilo kake tri metre obzidja tako, da je sedal s te strani dostop na pokopališče docel« prost. Nastale
temveč samo ,PALMA' petoi
Razlogi: Prihranek in zdr vi«. To je razum In napredek.
vrzeli se ne poslužujejo sedaj samo prebivalci barak ob Dovozni cesti, ki se hodijo sprehajat med grobove, ampak tudi psi, ki se klatijo tam okoli. Iz pie-tete do grobov in posvečenega kraja, bi bilo želeti, da se porušeni zid čim prej popravi. Sioer pa je vse obzidje v tako slabem stanju, da je pričakovati, da se bo porušilo še na več mestih.
© Drevesca na trgu. Včeraj je bilo opaziti na trgu kakih 7 prodajalcev mladih drevesc UtaboriKi so se na trgu pred mestnim domom. Eden je bil ce o iz Škofje Loke. Cena drevescem je bila 6—10 Din, po velikosti in kakovosti. Največ povpraševanja je bilo po hruškovih cepljenčkih, ki pa jin je bilo razmeroma malo dobiti, ker so mnogim drevesničar-jem pozebli Prodanih je bilo precej jabolkovih in breskovih cepliencev.
0 NAMOČENA POLENOVKA Fr. Kham, Miklošičeva cesta.
Vsak nai ue
da kupi mo^ko, fantovsko aH dečjo obleko najbolje in najceneje pri tvrdki
Josip iuan£i£
Ljubljana	Dunajska e. 7.
Lastni isde'ki! Ne s«mud'te'	Ogle t« si ia oko in eenel
Maribor
□	Jožefovanje je bilo sicer tudi letos živahno; poleta in lanskoletne frekvence pa le ni doseglo. Občinstva ni bilo kakor običajno in tudi stojnic je bilo mnogo mani. Radi ponekod nagrmadenih snežnih kupov seveda in dogleženjavega blata. Navzlic temu pa je valovanje v običajni glavni protnenadni smeri nalikovalo mogočni reki. Mestni avtobusni promet se je moral ojačiti in se ceni, da je bilo prepeljanih na mestnih avtobusih v Studence 0000 do 7000 oseb. Ker se nahajajo pod blatno plastjo mestoma široke in debele ledene ploskve, ie prišlo večkrat do ko ektivnih in masnih padcev, aa »o se v trenutku znašli neugnani jožefovci na tleh in zgrme-vali preko zamlakužene ceste; k sreči so odnesli, le zablatene in zamazane površnike. Joželovci so pridno segali po »amerikanskih« jabolkih ter »ameri-kanskem« sladkorju in se tudi neprestano oglašali v »amerikanski« streljarni. Naravnost zgostili pa so se v širokem loku ljubitelji vrtiljaške in gugalniške zabave ob obeh vrtiljakih in gugalnici. Zlasti natlačeno zaseden je bil preko celega dne vrtiljak na električni pogon v bližini tvornice Doctor in drug. In še pozno v noči je hreščalo in bučalo onstrau Drave. Tradicionalno tepežkanie s kuhalnieami je moralo letos radi tozadevne oblastne prepovedi izo-stati; radi tega tudi ni bila množica s kuhalnieami oboroženih jožefovcev v običajni formi in ni bilo treba studenškim orožnikom intervenirati. V manj obljudenih uličicah pa se je tradicionalno tepežka-nje mestoma le uveljavi o.
□	Tretjercdna skupščina duhovnikov ima svoj mesečni sestanek danes ob pol 16.
□	Ljudska univerza. Večer smeha priredi jutri zvečer znani humorist g. Stadlmay, ki nastopi s popolnoma novim programom.
□	X. prosvetni večer se to vršil drevi ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predava bogosl. docent Stanislav Cajnkar o Parizu ter njega okolici. Predavanje ponazorujejo lepe skioptične slike
□	Tri letala tipa »Potez« so včeraj zabmela nad Mariborom in letela v smeri proti Zagrebu. V bližini Hoč nekje je nastopil pri enem letalu manjši defekt in se je letalo moralo spustiti. Po izvršenih popravilih se je letalo dvignilo in nemoteno nadaljevalo let v smeri proti Zagrebu.
□	Finančni ravnate j dr. Povalej je prispel včeraj na svojem inšpekcijskem potovanju v Maribor in sprejema stranke na velikem županstvu v II. nadstroniu danes in jutri med 10 in 12.
□	2700 Din vredno kravo so tekom včerajšnje noči odpeljali iz hleva posestnik« Franca Ozmeca v Dobrovcih. Tatvine je osumljen mesarski hlapec, ki je tam v okolici prevažal meso.
□	Pravda radi kokoši. Mariji Katičevi je izginilo iz drvarnice več kokoši. Pa je hodila na trg gledat, če ni morda katera od njenih naprodaj. Včeraj je vztrajna iskavka imela srečo. Iztaknila |e med stotinami kurjih stvorov tudi eno izmed pogrešanih svojih kokoši. Na gobavih nogah, čopu, na levo zamazanem repu in teži jo je spoznala Lojzika M., ki je kokoši ponujala naprodaj, pa se je zaklinjala, da se Micka kruto vara. Pravda radi kokoši teče še naprej. Končala se bo menda pred sodiščem.
□	Posestno gibanje. Gostilno mesarja K. Kir-biša ob Lajteršberški cesti je kupil posestnik Medved iz Dobrenja. Novi gospodar je tudi že prevzel gostilno.
P Kontrola dohodkov se bo kakor izvemo s I. majem preselila v Belgrad. S tem bo prizadetih
Mladim in starim
nudilo naIkrepke'šo hrano In najzaneslMvelle sredstvo za ohranitev zdrav!«: 2 do S kavlne ftUce OVOMAJLT1NE k mleku asa zajuterk ln Juilno
je izdaten !
Za praženje vzemam le KUNEROL, ker jc to čista in zdrava naravna mast, brez vode, izdatna, redilna, arirži se neomejeno dolgo. Vsa javnost kontrolira neprestano proizvajanje, ker prihaja v tovarne Kunerola letno do deset tisoč gledalcev.
100%ČISTA KOKOSOVA MAST
veliko družin ker bodo morale vsaj v prvi dobi voditi dvojno gospodinjstvo. V izpraznjenih prostorih ae bo lahko nastanila II. dekl. osnovna šola, ki j« radi svojih nehigijenskih prostorov postala za pouk neprimerna
□	V javno stranišče se je pretvoril preko zime tako zvani rožni griček (Rosenhttgel) v mestnem parku. To je za Maribor oziroma za korporacijo, Iti skrbi za olepšavo parkovih nasadov, velika sramota. Tudi je ze skrajni ča», da se omogoči ljudem dohod do klopi v prisojnejših delih parna in da se tamkaj sneg razkoplje ter odstrani. Ob prijetnih pomladanskih popoldnevih prihajajo ljudje v park in bi radi malo posedeli, pa ne morejo zraven. Polagamo na srce merodajnim činiteljem, da te naše umestne pripombe uvažujejo.
□	Smrtna kota. Umrli ao: Elizabeta Ribič, stara 43 let. zasebnica. Pogreb danes ob 14 v Pobrežju. — Edvard Oeršak, star 1 leto. Pogreb danes ob 14. — Terezija Jazbec, soproga višjega evident-nega olicijala v pokoju, stara 74 let. Pogreb jutri ob 16 na pobreškem pokopališču. — Anton Weisen-stein, star 83 let, sodni oiicijal v pokoju. Pogreb jutri ob 17 na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Če trčita skupaj avto in ročni voziček. Na drž. mostu je priletel avto, ki je pfibrzel iz pobre-ške smeri, v ročni voziček 40 letne Uršule Močnikov«, ki je radi izredno močnega sunka padla na pločnik ter omedlela. Pri padat je dobila revica težke notranje poškodbe in so se ji pretresli možgani. Rešilni avto jo je takoj prepeljal v bolnišnico.
Celje
& Našim mamicam posvetimo prihodnjo nedeljo. Vsaj en dan v letu naj bo popolnoma njihov ln z njim ml. Zjutraj v cerkvi in v tihem združenju z Bogom, čez dan z deli ljubezni do njih in popoldne zlasti s tem, da jih pripeljemo v Narodni dom, kjer ob 4 popoldne Kat. prosvetno društvo j priredi posebej njim namenjeno slavje. Vstopnice kupite v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti ali pa v Slomškovi tiskovni zadrugi.
0 Iz celjske bolniSnice: 18. t. m. je tukaj umrl 3 letni sinček kočarja iz Ljubnega Ivan Voler Podlegel je škrlatinki, ki v Ljubnem in okolici Ljubnega še vedno razsaja. V zadnjem času sta bila bolnišnici izročena zopet dva nova slučaja. — Na Jožefovo dne 19. t. m. pa ie umrl v nežni mladosti 1 leta Franc Plarnlnšek, sin posestnika iz Zg. Hudinje
S3 Jožeiovo v Celju. Bilo je na Jožefovo v Celju kot sredi pomladi. Da ne bi bila severna pobočja gričev pokrita se s tanko plastjo snega, pa bi bili že lepo nagrajeni za vse bridkosti prožle hude zime. Solnce je ves dan pripekalo s toliko moSjo, da si na poti na lepi griček sv. Jožefa, ki je bil danes cilj tisočerim častilcem sv. Rednika, moral sleči površnik in še si prišel premočen do cerkve. Kot vsako leto, a lelos se prav posebno, je posctilo cerkev sv. Jožefa ogromno število ro- i marjev od blizu in daleč. Dopoldne ob 10 sta bila dva cerkvena govora. V cerkvi je govoril mestni kaplan g. Janez Oranfola, zunaj cerkve pa gimna- j zijski profesor g. Peter Kovačič. Slovesno službo božjo, med katero je lepo prepeval pomnoženi cerkveni zbor pod vodstvom skladatelja-misijonarla g. Al. Mava, je opravil superior misijonske hiše g. Al. Pohar. Tudi popoldne še je prihajalo na prijazni griček mnogo romarjev, ki so se zgledno obnašali tako v cerkvi kot izven nje. Kajpak da je bilo Jožefovo cilj tudi mnogim branjevcem in sej-marjem, ki so razpostavili svoje blago v dolgih vrstah pred cerkvijo.
Na srcu in živčno belnim priporočamo nato
Kofeina prosto praženo kavo.
Sveže Safno maslo in pristne kranjske klobase stalno v zalogi. - ANTON FAZARINC, CELJE.
Dopisi
LJUTOMER
Prosvetno društvo v Ljutomeru ponovi zadnjič v nedeljo dne 24. t. m. prekrasno igro »V znamenju križat, ob 3 popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
VOJNIK
Go9podlnjsko-nadaljevalna šola v Vojniku kon^a 25. marca 1920. šolo je obiskovalo 12 deklet večinoma revnih slojev. Učile so se praktično vsega, j kar jO nujno potrebno vsaki kmetski gospodinji, i Imele so tudi šest zdravniških predavanj iz celjske i poliklinike. Dnevni red zaključka je sledeči: Ob 8 v osnovni šoli predavanje obče priznanega strokovnjaka g. M. Levstika iz Celja. Nato ogled razstave kuharskih, mlečnih in šivalnih izdelkov gospodinjske šole do 12. Vstopnina prostovoljna. Ob 15 poslovilna čajanka z gg. predavatelji in starSi deklet. Proeimo, pridite k predavanju in razstavi — oboje zanimivo in koristna — Vod. gospodinj, šole.
Novo mesto
Člani francoskega krožka se vabijo na obč. zbor, ki se bo vršil z običajnim dnevnim redom v petek, dne 22. t. m. ob 17 na novomeški osnovni šoli, I. nadstropje, soba VI. razreda.
Ptuj
XV. podružnica Ferljalne zveze na tukajSnji gimnaziji bo uprizorila dne 22. marca 1929 ob 20 v Mestnem gledališču Grillparzerjevo žalotgro »Pra- ' babica«. Ker je dobiček namenjen v podporo ubož-nejšim dijakom za počitniško ekskurzijo po Jugoslaviji, se nadejamo, da bo cenj. občinstvo polno-Stevilno obiskalo predstavo.
Moste pri Ljubljani
Neresnično poročanje. Nekateri ljubljanski listi so poročali o aferi z vodo in vinom, v katero naj bt bilo zapleteno pet gontilničarjev iz naše občine. Pri tem je eden teh listov zaznamoval z zlim namenom enega Izmed gostilničarjev, da je igral važno polilično vlogo. Tu je namigaval na g. P. Resnici na ljubo povemo, da g. P. ni v nobeni zvezi s stvarjo, ki se je odkrila, zakaj g. P. Je oddal svoje prostore s koncesijo vred v najem nekemu Dalmatincu. Tako naj list tudi g. P. sprejme nazaj k onim štirim, ki si jih je bil takoj izzačetka pri- j držal, kajti z gostilničarjem, ki je igral politično j vlogo zaenkrat ni nič.
Delo ob nedeljah in praznikih se je pri nns zelo razpaslo. Dela se tudi brez nujne potrebe. Tako na praznik »v. Jožefa, ki je že od nekdaj pri Slovencih med večjimi prazniki, kopali na cestah
Iarke «a plinovod Kakšno škodo bi imel kdo, če »1 bili jarki nekaj ur kasneje izkopani?
GORJE
Pod vodstvom Valko Razingarja st Je tukajšnja kmetijsko nadalpvalna šola ogledala 17. marca »Triglavski observatorije. Prof. dr. A. Belar je bi! obiska vesel ln rade volje mlolmačil delovanje njegove opazovalne potresne postaje. —g—
Št. Jernej na Dolenjskem
Nesreča na žagi. V ponedeljek, dne 18. t. m. je Franc Globavs iz 8marja pri g. Ant. Radkoviču na Dol. Brezovici žagal remelne. Po neprevidnosti je prišel z roko preblizu cirkularja, ki mu je odrezal mazlnec in ranil tudi druge prste na roki. Moral je v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Na občinski seji v nedeljo, dne 17. marca je bil soglasno izvoljen krajevni šolski odbor, ki ostane tak kot prej in je zavzel iste funkcije kot jih Je Imel dosedaj. Soglasno je bil tudi imenovan novi tajnik g. Franc Kovač. SIcer pa je btla seja mestoma precej burna.
Premeaba posesti. Hišo s pripadajočim posestvom g. Ivana Dobrška, bivšega'obč. tajnika je kupil g. Ignacij Bakše iz St. Jerneja. O. DobrSek se je preselil z vso družino v Ljubljano. Vsled njegovega vestnega poslovanja ga ohranimo v prijetnem spominu.
Gospodinjska šola zaključi pouk v sredo, dne 27. marca. V nedeljo, dne 24. marca bomo pa imeli priliko na razstavi videti nje uspehe.
Trta je tudi pri nas močno pozebla. Kot pripovedujejo izvedenci, je škoda ogromna. Komaj vsaka deseta trta je ostala zdrava in od mraza nepoškodovana.
Trbovlje
Sejmsko poročilo. Sejm sv. Jederti. ki se je vrMl v ponedeljek, Je radi preložitve aneva bil slab. Prignali so 11 volov in 12 krav, kramarskih stojnic je bilo 23 velikih, 15 malih in 24 košar Upamo, da bo drugo leto bolje.
Revizija občinskega gospodarstva. Na pritožbo nekaterih oseb je veliko županstvo odredilo revizijo občinskega gospodarstva v Trbovljah. Revizor je g. F6rtič.
Z občnega zbora Kmetijske podružnice. Za delegate za občni zbor Kmetijske podružnice so bili na nedeljskem občnem zboru izvoljeni gg. Ahac Rudolt, Planinska vas; Merzelj Ciošper, Cestnik Alojz, oba iz Knezdola; Oričar Feliks iz Retja; Zavrl Franc iz čeč; Bricl Franc iz Oaberskega.
Osebna vest. V Krčevino pri Mariboru odide tukajšnja spoštovana gostilničarka Katarina Vid-majer. Tam prevzame restavracijo tn kavarno ^Promenada«.
To in ono o radiu
Izmenjava sporedov med srednjeevropskimi
je dosedaj obsegala Nemčijo, Češkoslovaško, Polj-postajami. K srednjeevropski zvezi radio postaj, ki sko in Avstrijo, je sedaj pristopila Še Madjarska. Namen te zveze je od časa do časa izmenjavati si medsebojni spored, da na ta način posamezne jx> staje upoznavajo svoje poslušalce tudi z drugimi postajami ift jih seznanjajo s kulturnimi pridobitvami sosednih narodov. Izmenoma vsakih 14 dni priredi po ena postaja prav izbran spored in ga po tektonskem vodu oddaja ostalim, tako da tisti dan vse postaje oddajajo isti spored. Napoved in razlaga se javlja najprej v jeziku oddajne postaje, nato pa še v francoskem. Tudi zagrebška postaja se je lega sporeda skoraj redno posluževala ter prinašala sporede dunajske, praške in katoviške ozir. varšavske postaje. Enako je že tudi naša v dogovoru z Dunajem, Prago, Katovicami, Varšavo in Budimpešto in bo po telefonskem vodu od časa do časa oddajala prav izbrane sporede teh postaj, čim prispejo naročeni mikrofonski ojačevalci, ki so v to svrho potrebni in se izvrše tozadevne tehnične pre-uredbe. Vodstvo postaje upa, da se bo to zgodilo že v nekaj tednih.
Med Francozi se radio ze'o širi To dokazujejo tudi številke iz statistike o izvozni trgovini. Se leta 1926 so francoske tovarne izvozile v inozemstvo za 230 milj. Din aparatov, lani pa kljub izdatno povečani produkciji le še 7.5 milijonov Din. Enako je padel izvoz elektronk od 27 milijonov Din v letu 1926 na 7 milijonov Din lani.
Za kaj se zanimajo Danci. V februarju je stavil neki zelo razširjeni danski list svojim naroč-nikom-radioamaterjem vprašanje, katere prireditve v radiu jim najbolj ugajajo. Odgovorov je dospelo 30.000. Največ glasov je odpadlo na vojaško glasbo, nato na plesno glasbo, igre, harmoniko, orkester, kabaretne pesmi in operete. Sledi iz tega, da najraje poslušajo lahko glasbo in da za resno in dobro glasbo ne kažejo veliko navdušenja. Saj so simfonični koncerti, komorna glasba in petje dobili komaj po par sto glasov, za prenos oper je n. pr. glasovalo samo 448 poslušalcev.
Programi Radio-Ljubtjana i
Četrtek, 21. marca: 12.30 Reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila — 17 Jonny jazz-band. — 18 Antologija slovenske lirike, i ravnatelj Bratina. — 18.30 Kmetijsko knjigovodstvo, i ing. Rado Lah. — 19 češčina, g. Novak. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Sloven- j ska umetna pe9em, poje slov. akad. oktet- 1- Schwab: : Večer na morju. — 2. Pavčič: Deklica, ti si jokala. !
—	3. Jereb: O kresu- — 4. Foerster: Spak. — 5. Savin: Kosa. — 6. Adamič: Kregata se baba in de-vojka. — 7. Jereb: Pelin-roža. — 8. Hajdrih: Pod oknom. — 9. Marolt: Vigred. — 10 Marolt: Bole-raz. — 11. Švikaršič: Poiaem u rute. — 12 Adamič: Pokmica. — 13. Sonc: Na srčku bolan. — 14. Svikaršič: Oj ta mlinar. — 21 Večer italijanske glasbe. Rossini: Tancred, uvertura. — Verdi: Rigoletto, fantazija. — Leoncavallo: Pagliacci, fantazija. — Puccini: Tosca, fantazija. — Braga, serenada. — 22 Poročila.
Petek. 22. marca: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13 časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.80 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra — 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben — 19.30 Iz glasbenega sveta. dr. St-me Vumlk. — 20 Pevski solistični večer gdč. Mnjdičeve, Čl nar. gled. — 22 Poročila.
Drugi programi f
Četrtek, 21. marca.
Belgrad: 11.20 iu 11.45 Vodno stanje — 12 Čas. — 12.30 Poročila. — 12.45 Oram. plošče. — 20 Odlomki iz Shakespearovih dram. — 20.40 Poročila.
—	21 kvartet. — 22 Orkester. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 17JO Poljuden koncert. — 18 Pesmi, recitacije. — 19.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 21.30 Poročila. — Praga: 10.30 Plošče. — 11.15 Zabavna glasba. — 12.30 Koncert. — 15 Plošče. — 16 30 Jazz. — 19.30 Simfoničen koncert. — 21.30 Recitacija. — 22.20 Plošče. — Stuttgart: 10.30 Plošče. — 10.15 Koncert. Pomlad in ljubezen v glasbi. — 18 Predavanje: Podnebje, obleka in kultura. — 2130 Koncert vojaške godbe. — 22.30 Komorna glasba. — Bera: 12 50 Plošče. — 16 in 17 Koncert. — 20.30 Slovanski večer. — Katovice: 17.55 Komorna glasba. — 20.15 Koncert — 21.15 Literarna ura. — 22.30 fiesna giasba. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Petje in glasba. — 20.45 Koncert
kvarteta simfoničnega orkestra. — Berlin 16.30 Koncert. — 17.30 Recitacije. — 20 Večer, posvečen knjigi; nato zabaven večer in plesna glasba. — Dunaj: 11 kvartet Cerda. — 16 Kvartet Silv ing. — 18.10 Zdravstveno predavanje: Sluh in čut za ravnotežje — 19 »Dan knjige«. — 20 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra nato lahka glasba. — Toulouse: 21.30 Gram. plošče. — Milan: JI.15 Plošče. 13.30 Kvartet. 16.30 Kvintet. — 17.20 Otroško petje.
—	20JO Mignon, prenos iz opere. — Budapest: 9.15 Koncert. — 1X05 Ciganska godba. — 17.45 Koncert ruskega zbora balalajk. — 19.50 Ogrske pesmi, solospevi s spremljavo ciganskega orkestra.
—	21 Petje in instrumenti. — 22.30 Jazz. - Varšava: 12.35 Šolski koncert varš. filharmonije. — 17.55 Komorna glasba. — 20 Koncert italijanske glasbe. — 21.50 Prenos koncerta iz Vilne. — 22.30 Plesna glasba.
Šport
SK Ilirija:SK Svoboda 8:4 (2:3). Ta nogometna tekma je nudila precej drugačno sliko od one v nedeljo. Prijetno iznenadila je Svoboda, ki se je že danes v svoji formi tako visoko dvignila, da bo moral vsakdo v prvenstvenem tekmovanju ž njo računati. V moštvu je sicer nekaj slabih točk, glavna odlika moštva je pa izredna požrtvovalnost in elan. Tudi vratar je dober igralec, čeprav igra precej nevozno. Od dobljenih golov bi mogel ubraniti edino zadnjega. — Ilirija je včeraj napravila zanimiv poizkus v napadu, ki se je skoro docela obpesel. Z Deklevo kot srednjim napadalcem je dobilo moštvo, rekli bi, dobrega vodjo. Da je btlo desno krilo včeraj bolje zasedeno, bi Svoboda doživela težji poraz. Dekleva je namreč po dolgem času zopet kot vodja napada pokazal razumevanje za igro s krili, ki je edino primerna za hitro osvajanje tekme. Tudi obe zvezi, Doberlet in Šiška, sta bili bolje razpoloženi. Potreba jima je samo Se malo smisla za kombinacijo. V krilcih je tudi Jenko bolje ugajal kot v nedeljo. Obramba pa Je bila ne-stgurna in gresta na rovaš njene igre dva gola. — Tekmo je vodil dobro g. Pevalek, samo v dosoji enajst-metrovk je bil malo prerigorozen z ozirom na prijateljski značaj igre.
Ilirija rez.:Krakovo 2:1 (2:0). V predtekmi je nastopila rezerva proti drugorazrednemu Krakovu, ki izgleda, da je prebolel krizo, v kateri je bilo to simpatično moštvo vsled odhoda najboljših igralcev. Ilirski napad je to pot vodil »Speciialist« Nace, ki se je pokazal v najboljši luči; je tudi dober strelec, samo spremljala ga je izredna smola. Rezultat odgovarja poteku igre; kajti Krakovčani so v drugi polovici prešli iz defenzivne igre v ofenzivo in tudi dosegli gol Sodil je g. Mahkovec zadovoljivo. Obema tekmama je prisostvovalo okoli 300 gledalcev.
CroM cosntrv teki SK Ilirije. Kot izbirna tekma za državno cross country prvenstvo, ki se vrši v nedeljo v Zagrebu, je priredila lahkoatleiska sekcija SK Ilirije na praznik dva teka, in sicer na 4 km in 10 km. Proga poteka navadno vsako leto preko Rožnika; letos pa 'se jo vodstvo hIIočIIo za mnogo težjo in zanimivejšo progo okoli igrišča in je bilo mogoče tek vseskozi zasledovati. Proga je bila zanimiva, ker je bil teren na enem koncu zaradi blata spolzek, za tribuno pa pomrznjen ln deloma še pokrit s snegom. Poleg tega pa so morali tekmovalci pri vsaki rundi premagati kot oviro še barijero, tako da so lahko pokazali atleti poleg silne vztrajnosti tudi še elastičnost in gibčnost. Omeniti bi bilo, da so se tu izbomo obnesli atleti, ki so preko zime smučali in so določeno progo lažje zmagovali kot nesmučarji, ki so bili brez treninga. Sodniki so bili: g. prof. Čop. gg. Sanclna in g. Wln-diseh. Poleg tekačev Ilirije so se priglasili tudi še atleti Primorja. — Najprej se jc vršil tek na 4 km (8 rund). Startali so 4 tekmovalci. Vodil Je vseskozi v enakomernem tempu Vrečko (Ilirija), ki je tudi precej svež prispel na cilj v izbornem času 15:03"/». Sledila sta mu Stepič kot drugi in Ribnikar kot tretji (oba Prlmorje), dočim je Karba izstopil po 2 km. Doseženi čas je daleko boljši kot so ga dosegli Zagrebčani na isti razdalj!. — Sledil io «ek na 10 km (30 rund). Startalo je 7 atletov. Na tej
progi je z lahkoto zmagal Šporn (Ilirija) v času 38:4», kljub temu, da se ga je diiala smola in je polovico proge pretekel brez ene aprinterice. V večjih presledkih ko pritekli na cilj 2. Kumer, 3. Senčar, 4. Hladnik (vsi štirje Ilirija), B. Uraek (Priniorje). Perko in Walner (oba Prlmorje) sta izstopila po 12., oziroma 18. rundi.
SK Ilirija (labko-atletična aekcija). Danes. 21. marca je sestanek in trening vseh atletov točno ob 18.15. Važno radi nadaljevanja treningov tiii igrišču.
Službeno iz LHP-a. Prva redna seja upravne-. •• ga odbora se vrši v četrtek 21. marca ob 20 v dam-skem salonu kavarne Emona. Radi važnosti dnevnega reda se prosi polnoštevilne udeležbe. — Tajuica. t,
SK Jadran. Odborova seja se vrši v četrtek dne 21. marca ob 20 v Narodni kavarni. V petek, dne 22. marca ob 20 članski sestanek istotam. Udeležba strogo obvezna radi važnosti dnevnega reda. Predsednik.
Zimskošportni odsek SPD Maribor priredi za
Veliko noč smučarski izlet na Veliko Planino nad Kamnikom. Odhod je predviden v soboto dne 30. t. m. iz Maribora ob 9.20 ali 13.20 v Ljubljani je direktna zveza v Kamnik, kjer bo udeležencem na razpolago vodnik do Velike Planine. Ker ima koč;! na Veliki Planini na razpolago samo omejeno število ležišč, ki bi se v slučaju prijave rezervirale za naše udeležence, pozivamo, da se vsi zainteresirali javijo najkasneje do torka 26. t. m. pri g. Vetrihu, trgovina Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica ali pa pismeno na ZŠO-SPL) Maribor, s katerim vlakom nameravajo odpotovati. Istotam se dobe vse potrebne informacije. Nadalje opozarjamo, da si vsi udeleženci pravočasno oskrbijo legitimacije za polovično vožnjo. Povratek je predviden v ponedeljek zvečer. Za udobno vožnjo bo poskrbljeno. S tem izletom je dana našim smučarjem najugodnejša prilika, u]xjznati naš najidealnejsi smuški teren ter upamo, da bo odziv mnogobrojen, piosebno ker sc posveča (emu izletu največjo pozornost. — Zimskošportni odsek SPD Maribor.
Prireditve in društvene vesti
Slov. katul. akad. starešinstvo v Ljubljani. Drevi ob 8 in fetrt je prijateljski članski sestanek v Rokodelskem domu. Predava ravnatelj dr. Josip Mal o ljubljanskem kongresu. — Odbor
»Ljubljana«. Danes ob 8 skupna pevska vaja. Udeležba obvezna. Pevovodja.
V fyntpeterskeni prosvetnem ilruštru predava danes zvečer ob 8 g. dr. France Debevec o tuberkulozi. — Člani in prijatelji društva se vabijo, da se tega važnega predavanja v obilnem številu udeleže.
Prometna zvez askupine Ljubljana je imela dne 10. marca 1020 v prostorih »Rokodelskega doma« v Ljubljani svoj redni občni zbor. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg. za predsednika Kisovcc Albert, za podpredsednika Nepužlan Ivan, za tajnika Gorše Albin, zn blagajnik« Dežman Anton, za odbornika Golič Ivan. V nadzorstvo: Kanoni Karol, Požun Alojzij in Lichtonegger Franc.
Mežiška podružnica SPD »Peca« Mezira-črna javlja, da rc vrši 8. redni občni zbQr podružnice v nedeljo, dne 24. marca ob 14 v posebni sobi gostilne Janko llobcl (Matevž) v črni. Dnevni rod: 1. Poročilo funkcijonarjev podružnice in odbora za zgradbo koče na Peci. 2. Likvidacija odbora za zgradbo kočo na Peci in nadomestne volitve |xh1-ružnice. 3. Slučajnosti in predlogi. Ker je dnevni red iz razloga likvidacije odbora za zgradbo kočo jako važen, prosimo polnoštevilne udeležbe. — člani, ki niso poravnali še članarine za leto 1929 naj to store takoj, sicer nimajo glasovalne pravico na občnem zboru.
Naše dijaštvo
Danica—Zagreb. Na zadnjem rednem občnem
zboru, dne 16. marcu 1929 je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik: Karlin Franc, stud. vet, taj: nik: Koren Janko, stud. vet., blagajnik. Funkl Alojz, cnnd. forest.. gospodar: Hribar Davorin, stud. vet., revizorja: Kožuh Ludvig. cand. med. in ' Logar Ivan, cand. med.
Predsednik bavarske ljudske stranke Karel Friderik
Speck je radi bolezni odstopil. Stranki je načeloval 10 let. Bii je dalje časa tudi bavarski fin. minister.
Policijski pes Pike c
(Po zapiskih kriminalnega uradnika.)
Policijski pes je samo pomožno sredstvo za kriminalista, ki je poverjen z izsleditvijo in zasledovanjem zločincev. Voditelj psa mora najnatančneje poznati njegove lastnosti, navade m način delovanja. Poleg tega mora imeti kriminalist izredno lastnost opazovanja. Pogosto ovirajo možnost uspeha nenadno zabrisani sledovi. Ohranitev in zagotovitev sledov pa je velike važnosti ne samo za delovanje kriminalnega psa, marveč tudi za fotografiranje prstnih odtiskov. Zato je v slučaju odkritja kakega zločina zelo važno, da ne pridejo na lice mesta nepoklicane osebe, ki bi znale nehote zabrisati sled, preden nastopijo oblastveni činitelji.
Kar bom povedal o >Pikcu«, posnemam iz svojega dnevnika. Od 18. novembra 1926 do 2. julija 1928 sem bil s svojim psom 85krat pozvan na zasledovanje. V 32 slučajih jc Pi-kec svojo nalogo uspešno izvršil. Naj jih navedem nekaj: Novembra 1926 so me poklicali, da s Pikcem izsledim vlomilce v neko vilo. Od časa odkritja vloma do nastopa psa je preteklo že 36 ur. Bilo je tedaj le malo upanja, da bi pes mogel doseči kak uspeh. Kljub temu sem Pikcu pokazal sled noge, ki se je poznala.
Zasledoval je to sled okrog 1500 korakov, nakar je našel v gozdu pod peskom skrite ukradene predmete. To dokazuje, da jc mogel pes po 36 urah zasledovati pravo, od dežja izprano sled. Pri nekem drugem vlomu, ko je zopet močno deževalo, je Pikec sledil sledi okoli 3 km in zopet našel več ukradenih predmetov. V obeh slučajih so bili tudi zločinci izsledeni. Oba navedena slučaja dokazujeta, da je mogoče tudi po starih in od dežja izpranih sledovih uspešno v.porabiti policijskega psa.
Pri nekem zlobnem poškodovanju je Pikec sledil zločincu blizu 4 km in ga končno našel v neki hiši. V nekem drugem slučaju, šlo je za vlom, je Pikec kljub silnemu dežju našel 12 uri staro sled in ji sledil, dokler ni naletel 2 km daleč na ukradene predmete. To je pomenjalo, da so bili izsledeni tudi zločinci. Dalje je Pikec še v različnih slučajih, in sicer pri tatvinah najrazličnejše vrste, pri po-izkušenih umorih in roparskih napadih uspešno deloval.
Zasluži pa Pikec, da povem še sledeče: Šlo je za napad na avtomobil. Samo prisotnost duha šoferja je preprečila veliko nesrečo. Neki motorni vozač je zavozil V zapreko in se pri tem težko poškodoval. Motorno kolo je bilo pri tem čisto razbito. Tudi v tem slučaju mi je Pikec pomagal pri zasledovanju, i Zapreka je obstojala iz pet metrov dolgega | drevesa, ki je bilo položeno čez cesto. Tam smo našli tudi sled zločinca. Pikec je dobro povohal in zasledoval sled v gozd. Naenkrat je naletel na nekega moža, na katerega je pričel hudo lajati. Moža smo prijeli in po kratkem tajenju je priznal, da je on položil drevo I čez cesto.
Pikec pa se ni izkazal samo kot pomožno sredstvo za kriminalista. Bil je tudi zvest varuh svojega gospodarja. Ko sem nekoč zasledoval zločince, sem se nahajal s Pikcem v nekem samotnem kraju ter nenadoma zaslišal klice na pomoč. Takoj sem se obrnil v smer, odkoder sem slišal glasove. Istočasno mi je prišel nasproti s krvjo obliti mož, ki je povedal, da je bil ravnokar napaden in z nožem zaboden. Ko sem se približal kraju, kjer je bil mož napaden, je skočil neki drugi mož z visoko dvignjenim nožem proti meni. Ne da bi čakal na ukaz, je Pikec skočil na moža in ga vrgel na tla. Sedaj se mi je posrečilo, da sem možu iztrgal nož in ga zvezal. Pikec je torej tudi v tem sluačju zvesto izvršil svojo dolžnost.
Povoutuj v Stcverni Ameriki. Kakor smo že poročali, je reka Mississippi poplavila obširna ozemljit Severne Amerike. Naša slika je posneta z letala.
Poroka norveškega presto onaslednika. Od leve na desno: Mati neveste princezinja ingeboig, ne.esth princezinja Marta Švedska, ženin prestolonaslednik Olaf. Cisto na desni: Švedski prestolonaslednik Gustav. V krogu: Norveški kralj Haakon.
polna fantov. Kmalu je prišlo med Mohamedom in Naglom do prepira, med katerim je Nagel zagnal Mohamedu kozarec v glavo. Orjak je planil kvišku in hipoma je ležalo šest gostov na tleh, preden so jo utegnili odkuriti. Os.al i kmelje so navalili na Marotoanca. Bik) jih je dvanajst. Tedaj je pograbil Mohamed nož. V naslednjem trpnutku so ee valjali trije v lastni krvi. Enega je bil razjarjeni orjak pogodil v srce in je takoj izdihnil, ostala dva pa so morali prepeljati v bolnico. Tudi Mohamed je dobil poškodbe na glavi, ki mu jih je bil nekdo zadal s stolom. Šele orožniki so ločili pretepače in odvedli Mohameda v zapor, kjer razmišlja o svojii nesrečni ljubezni in čaka nagrado za svoje »junaštvo«.
Morilec iz hvaležnosti
Pred porotnim sodiščem v Insterburgu so pred kratkim obravnavali nenavaden slučaj, i Nekega dne, pozimi leta 1918, je padel v ri-1 biškem pristanišču v Memelu v vodo neki Viljem Lack, ki je tedaj hodil še v šolo. Bil bi ! utonil, čo ga ne bi bil rešil neki mlad človek, Fric Bernecker po imenu. Šele po. neje je zvedel Lack, kdo je bil njegov rešitelj. Leua 1920 je namreč čital v časopisih, da je bil Bernecker obsojen radi roparskega umora na dosmrtno ječo. Obsojenec pa je ušel iz zapora, se klatil okoli in živel na pustolovski način. Ropal in kradel je največ v Memelu in okolici. Lack, ki je Beraeckerja večkrat slučajno srečal, je bil evejemu rešitelju iskreno hvaležen. Poskusil je prodajati od Berneckerja nakradeno I srebrnino, za kar je dobil leto dni zapora. Tudi Berneckerja so medtem prijeli, a je zopet ušel. Naposled je padel pravici ponovno v roke in bil odveden v kaznilnico v Insterburg. I Laok je bil tedaj kurjač na neki ladji in je prepotoval skoro ves svet. Ni pa pozabil na svojega rešitelja. Pošiljal mu je v ječo denar, knjige, časopise ter mu vztrajno pisaril pisma. Nekega dne je prejel v Hamburgu od Bernek-kerja pismo, kateremu je bil priložen rafini-rano izdelan načrt za beg iz kaznilnice. Laok naj bi po eni načrtu obiskal Berneckerja v ječi in se predstavil kot njegov sorodnik, nakar bi izvedla še cistali načrt. Meseca decembra lani je obiskal Lack Berneckerja. Sestala sta se v sobi, določeni za obiske. Lack je prinesel s seboj dve pištoli, iz katerih je pričel streljati na okoli stoječe nadzorovalno osebje. Dva uradnika sta se zgrudila mrtva. Kljub temu se Bemeckerjev načrt ni posrečil. Umaknila sla se z Lackom v Berneckerjevo celico in sklenila, da se ustrelita. Bernecker je potegnil izpod neke deske na tleh iri službene pištole, ki jih je bil ukradel paznikom in skril, znamenje, da »e je hotel za vsako ceno osvoboditi. Ko je u v i del, da ni rešitve, je zaklical Lacku: Mlad si še. Dobiti utegneš kvečjemu 15 let,< nakar si je pognal kroglo v glavo. Lftok se je mimo vdal paznikom, ki so jeli oblegati Berneckerjevo celico.
Iu te dni je bil sojen. Smrtno obsodbo je sprejel povsem hladno. Le ko Je govoril o Berneckerjcvi smrti, se je ves potrt zgrudil.
V tekočem jekla zogljeneii
Strašna nesreča se je te dni pripetila v Vitkovicah na Češkem. Mojster in štirje pomočniki so vlivali jeklo. Naenkrat je pa brizgnilo iz kotla okoli deset stotov tekočega jekla in oblilo delavce. Samo en delavec se je s skokom pravočasno rešil. Mojster in dva delavca so takoj zogljeneli, četrti je bil smrtno-nevarno poškodovan.
»Ali »i si osnažil čevlje, Ivanček?« ^Seveda, mama,« odgovori Ivanček in potegne za seboi psa.
s/
m
iMGDiGio vrvenjehs
Drage volitve na Angleškem
Angleže poznamo kot najboljše trgovce ita svetu, saj nosijo pridevek Shopkeeperji;, ali po naše kramarji. Zato se ni čuditi, ako angleški listi ii udi na dolgo in široko razpravljajo in ugibajo, koliko bodo stale letošnje državno-zborske volitve. Taka kalkulacija pa ni lahka stvar, ker je treba vpošlevati neštevilne či-nitelje.
Leta 1892 je imela Anglija 6 milijonov volivcev in celo še leta 1910 saino 7,500.000, dasi število prebivalstva takrat ni bilo dosti manjše kot je danes. Ko pa je bila volivna pravica razširjena tudi na ženske, je leta 1918 naraslo aevilo volivcev na 21 milijonov. Letos pa je nad 27 milijonov volivnih upravičencev in računajo, da se jih bo najmanj 21 milijonov odzvalo državljanski dolžnosti.
Leta 1924 je bilo oddanih 16,640.279 glasov. Izdatki za te volitve so znašali 901.165 funtov, to je 255 milijonov dinarjev. Dasiravno pa je število volivcev naraslo, vendar stroški letos ne bodo dosti višji, ker imajo kandidati več ugodnosti — prosto poštnino itd. — kot pa pri prejšnjih volitvah. Celokupni izdatki bodo po teh računih znašali 1,105.200 funtov, ali 305 milijonov dinarjev.
še težje pa je računati, koliko bo imel izdatkov posamezen kandidat. Za volitve leta 1924 jih je kandidiralo 1428 in je prišlo po-
vprečno na vsakega po 645 funtov (178.000 dinarjev).
Za 615 mandatov pa se pri sedanjih volitvah poteguje skoraj 600 konservativcev, 560 kandidatov delavske stranke, 500 liberalcev in okoli 50 drugim malim strankam pripadajočih. Skupno torej 1710 kandidatov. Na vsakega izmed teh bi potemtakem prišlo povprečno po 669 fun/ov, to je 185.000 Din.
Obstoja pa možnost, da bodo izdatki manjši, ker se više volitve mer-eca junija in bo posebno delavska stranka to izrabila ter imela večino svojih shodov pod milini nebom, da tako odpadejo visoki stroški za zborovalne dvorane in drugo. Več kot polovico zgoraj omenjenih izdatkov bo nosila bogata konservativna stranka.
Zanimivo je, kako različni in kake vrste so ti izdatki. Leta 1924 je imel konservativni kandidat G rani 1434 funtov (395.000 Din) izdatkov in sicer za agitatorje 198, za pisarniško osebje 94, najemnine za dvorane 105, za tiskovine, pisarne itd. 800 funtov. Dobil je 16.448 glasov. Delavski kandidat H. Wilson je pa izdal samo 206 funtov, to je 57.000 Din in dobil 16.802 glasova. Njegov konservativni protikandidat je propadel, dasi je izdal trikrat toliko denarja.
65 uradnikov odpuščenih radi korupcije
Pariški politični krogi se te dni mnogo ba-vijo s skrivnostno korupcijsko afero, ki ima svoje središče v ruskem trgovskem zastopstvu v Parizu. Zadeva, ki pa v javnosti še ni popolnoma pojasnjena, je prišla na dan, ko je bilo pri omenjenem trgovskem zastopstvu nenadoma odpuščenih 65 uradnikov, med njimi številni oddelki predstojniki. Te odpuste je odredil novi vodja ruskega trgovskega zastopstva, ki je bil pred mesecem poslan iz Moskve v Pariz, da napravi red. Revizija je dognala, da so uradniki sprejemali visoke podkupnine od tvrdk, ki so dobavile razno blago. Med od puščenimi sta vodja oddelka za uvoz živil in vodja oddelka za nakupovanje avtomobilov. Tudi načelnik finančnega oddelka, čigar naloga je bila, da skrbi za kredite, ter načelnik oddelka za inozemske koncesije v Rusiji, sta bila brez odpovedi odpuščena iz službe. Končno so zapodili iz službe tudi glavnega knjigovodjo, ker so ugotovili velik nerecl v vodstvu trgovskih knjig.
Letalo za 50.000 Din
Iz Kolna poročajo, da namerava neka nemška tovarna letal v Diisseldorfu pričeti izdelovati mala letala, ki bodo veljala le okrog 50.000 Din. To najmanjše letalo na svetu bo tehtalo 250 kilogramov in bo opremljeno z motorjem 35 HP, ki ga bo hladil zrak in ki bo mogel proizvajati hitros'. 100 kilometrov na uro. Letalski radij novega letala bo znašal z bremenom dveh potnikov okrog 700 km, raz-petina obeh kril pa osem metrov. Krila se bodo dala' sklopiti, tako da bo mogoče spraviti letalo v vsako garažo.
Ncpotcpljiv rešilni čo n, čigar odporna sila se je pri številnih poskusih izkazala tudi proti najhujšemu viharju, so te dni uvrstili v angleško reševalno službo. Ker lahko sprejme na krov 150 oseb, bo lahko uspešno pomagal tudi pri nesrečah velikih potniških parnikov.
Ljubosumni Mohamed
V sodnih zaporih v Bratislavi imajo nenavadnega gosta. Je to neki Kasarn ben Mohamed, človek, ki požira ogenj in meče in je poleg tega še poklicni rokoborec. Doma je iz Maroka. Začetkom tega meseca je imel v neki majhni krčmi blizu Bratislave skušnjo v svojih umetnostih. Bil je nameščen v nekem cirkusu. Zaeno z njim je bila cirkuška jahalka Albina Schulz, v katero se je bil Mohamed neznansko zagledal. Lepa plesalka je vzbujal« pozornost tudi kmečkih fantov iz okolice. Posebno se je zanimal zanjo neki Jožef Nagel, ki ji je ponudil vse, samo da bi si pridobil njeno roko. Nekega dne so sedeli v gostilni Mohamed, ravnatelj cirkusa in Nagel. Krčma ie bila
gospodarstvo
•r-
Oboni zbor gremija trgovcev
V	ponedeljek, ob 8 zvečer se je vršil v glavni sejni dvorani Zbornice TQI redni občni »bor gre-nuja trgovcev v Ljubljani. Občnega zbor« se je udeležilo razmeroma lepo število ljublj. trgovcev.
Zborovanje je otvoril predsednik gremija g. Gregorc, ki je pozdravil prisotnega predsednik* Zbornice TOI g. Ivana Jelačina ter tajnika g. Mo-boreča in 4r. P)em, zastopnika obrtne obla»ti Cehuna, zastopnika Zveze trgovskih gremijev predsednika kavtiča, zastopnika trg. društva i kur« g. Jelačina st., zastopnika greinijalne trgovske šole g. Gruma in zastopnika pomočniškega zbora g. Zemljita. Predsednik se je spomnil ie članov, umrlih v preteklem letu.
V	nadaljnem poročilu je predsednik obrazložil najprej težak položaj trgovstva, ki je v letu 1928-doživelo najhujšo krizo. 5 Simpatijo je predsednik govoril nato o 6. januarju, ki g« fe ljubljansko tr-govstvo z iskrenostjo pozdravilo.
Borba za izboljšanje gospodarskih razmer pa še davno ni končana, število konkurzov in poravnav nam daje točno in jasno sliko o težkem gospodarskem stanju naše trgovine. Plačilna moč konzu-menta j« padla na minimum.
G. predsednik je nato izvajal, da režijo trgovine najbolj obremenjujejo razne socialne in zavarovalne dajatve, dalje davek na poslovni promet in auto-ncmroe dajatve mestni občini. Gremij je pri mestni občini protestiral proti uvedbi novih davščin.
Pr*dMdnik je poročal še o raznih, za trgovca važnih vprašanjih, kakor o akciji gospodarskih krogov za sodelovanje pri avtonomnih ob asteh, o točilnih pravicah o ureditvi delovnega ter obratovalnega časa, o izenačenju davčne zakonodaje, o zgradbi glavne carinarnice v Ljubljani, o nelegitimnih trgovskih potnikih in trgovskem naraščaju. Končno je predsednik poročal o najvažnejši točki dnevnega
reda, o zgradbi trgovskega doma, v katerem bi vse trgovske organizacje svoje zavetišče. Osnovano je že dru8tvo v ta namen in kateremu predseduje zaslužen propagator te ideje g. Jelačin st. Prostor za trgovci dom- je že določen ter bo ta palača stala tik ob bodoči palači Trgovske akademije.
Predsednic zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml. ae je toplo zahvalil za predsednikov pozdrav, pojasnil delovanje in skrb Zbornice TOI za trgovstvo in v njendem imenu zagotovil nadaljnjo skrb za gremij |n za zahteve trgovstva. V daljšem govoru je povdarjal velik pomen prostovojne bolniške blagajne samostojnih trgovcev, ter zgradbe trgovskega doma, kar je bik) na dnevnem redu občnega zbora.
K poročilu g. ftmuca je predsednik g- Jelačin pojasnil, kaj je ? nameravano zgradbo carinarnice Ljubljani, do katere žal, zaenkrat še ni prišlo. Računski zaključek za 1. 1928. je podal g. Ivan Železnikar. Enako tudt proračun za leto 1929., ki
ni pri podal leto 1
je 693.000 Din stroškov. Glavni izdatek je in za fond za zgradbo gremijalne trgovske
predviduj«
500.000 Di_	„ „	.
šole in trgovskega doma. Fond za zgradbo gremijalne trgovske šole v znesku 500.000 Din se bo od članov pobiral po ključu, ki ga bo določil poseben v ta namen od načelstva imenovani odbor, v katerem morajo biti predstavniki vseh strok gremijal-nega članstva.
Fond za trgovski dom sprejet skoro brez debaie.
Po poročilu blagajnika g. Železnikarja je predsednik g. Oregorc naglasil velik pomen trgovskega dom«, o katerega važnosti ne more biti nobenega dvotna. Predlagal j?, naj bi občni zbor prešel brez debate na g'asovanje.
Protestiral je le en sam trgovec, češ, da bo težko plačeval z« to. Ostal je osamljen, kajti ve« celoten občni zbor je nato soglasno, z izjemo njego-glasu, sprejel predlog načelstva ter odobril
so zborovalci pozdravili z
Vega
fond.
Izid glasovanja aplavzom.
Govorila sta nato še gg. Mohorič in Jelačin, ki sta povedala mnogo lepih misli o povzdigi in večjem procvitu trgovitva v Sloveniji ter čestitali zborovalcem k njihovemu sklepu.
O ustanovitvi prostovoljne bolniške blagajne samostojnih trgovcev je poročal g. Kavčič. Bolniška blagajna naj bi bila osnovana na prostovoljni l'agi in bi po motnosti obsegala tudi deželo, llog je bil soglasno sprejet Pri dopolnilni volitvi v načelstvo sta bila izvoljena v načelstvo g. Josip Bahovec in Medved. Pri zadnji točki »Samostojni predlogi« je bil
se
sprejet sklep, da se mora vsak vajenec ob nastopu svoje učne dobe dati zdravniško preiskati. Dalje je bil sprejet predlog šolskega odbora trgovcev, da gremijalni šoli uvedejo vajeniške preizkušnje.
sadevanju zboniiee za ureditev vprašanja obrtno-pravnih pravic stavbnih obrtnikov tar o vprašanju obrtnega reda. Tako v trgovskem kakor obrtnem odseku se je razpravljalo o odpiranju in zapiranju obratovali!* tn delovnem času v poslovalnicah. V industrijskem odseku s« je razpravljalo o ureditvi trgovlnskopolitičnih odnotajfiv j, Bolgarijo, Poljsko, TurMjo, Egiptom, Francijo ln kolonijami, o reviziji pristojbin za industrijska tire in skladiščne prostore na železnicah- » vseh treh odsekih pa s« Je razpravljalo o »odelovanlu grapo* darskih organizacij in korporacij pri priredbi prt debnine za 1029 ter o načrtu zakona o nelojalni konkurenci. Plenarna seja zbornice se zaCne danes ob 9.	*
Deerarizacija pošt. PoStno ministrstvo j« pr* klicalo svoj odlok glede deerarizaclje poŠt v naslednjih krajih 81ovenije: Beltinci, Brezno, Cerknica, Črna pri Prevaljah, D. M. v Polju, Guštanj, JesenlcerPužlne, Kostanjevica na Krki, Kranjska
...... i, Molet.
St. Jurij ob J. ž., ftt. Ilj, Šmartno ob Paki, Velenje, Vel. Lašče, Vi«, Vojnik, Vransko in Zulemberk-
Te pošte ostanejo še nadalje državne. Dosedanje drž. poŠte postanejo pogodben« v tehle krajih: Cerklje ob Krki, Pobrovnik v Prekmurju, Dravo« grad. Gorenja vas, Gornja Lendava, Hote, KojsJe, Križe, Loka pri Zid. mostu, Lukovtea. Nova vas pri Rakeku, St, Jurij ob StSavnief, Sv, Peter v Savinjski dolini, Vldem-Dobrepolje in Z g. Sv. Kun-gota.
Vpis v trg- register: Viktor Kogovlak, trgovina zalk pijačami itd., Boh. Bistrica; Ciril Vajt, tovarna pletenin v Celju; J- Strucl, trg. se usnjem itd., Jesenieo-Fužine; Drago Riadl, trg. z lesom, Kamnik; Rudolf Dergan, trg, » m«S- bU vjnom m lesom, Lalko: Vladimir Gržina, trg. z lesom in kurivom, LJubljana; Frido Vodenik, trg. z mešanim blagom, Slovenjgradec; Franc Herl?, trg. z mešanim blagom, Vogričevci.
Živina
Ljubljanski sejem (20. marea 1929) ni bil tako Živahen, kakor je bil prvo sredo v mesecu. KupHJe so se Jele razvijati šale v zadnjih dopoldanskih urah- Vsega je bilo prignanih na seJmiM® 216 konj. volov, 30 krav, 18 telet in 14« prali«. kov za rejo. Prodanih Je bilo 56 konj, 48 volov, 20 krav (večinoma plemenskih), 10 telet in 60 prašičkov. Cene so bile sledeSe: voli I, vrste 10.50 Din za kg žive teže. II. vrsta 9.50. III. vrste 8.50; debele krave 5—6.50 Din, krave klobasarice 3 do 4.50 Din, teleta 12—13 Din. Konji in prašički po velikosti in kakovosti- 7 tednov stari pralitikt so bili cenjeni najvišje na 550 Din za par. V splošnem Je pripomniti, da so cene goveji živini poskočile. — Na prejšnlem sejmu so notirall voli I. vr-ste 9 Din, II. 8, III. 7, krave debele 6, klobasarice 3—4, teleta 11 do 12 Din za kg ttve tele.
V	Pragi je zimšal dogon goveje živine dne 18. t. m. 880 glav, od tega 25 bikov iz Jugoslavije, ki so notirali 6.50—7.50 Kč; na prašičjem sejmu je bilo od celokupneaa dogona 6716 glav iz Jugoslavije prignanih 425 špeharjev, ki so notirali
II.20—12.20	Kč. Nadalje -Je bilo tega dno prodanih 180 jugoslovanskih špeharjev po 18.50—14.50 Kč.
V	Milanu notirajo: voli L 4.70—5.30. II. 4 do 4.60,111. 2.70—3.90, krave L 4—4.80, II. 3.10-3.90,
III.	2.20-3, biki L 4.20-4,80, IL 3.40-4.10. Od 1246 glav prignane živine je bile 769 iz inozemstva. največ iz Francije, potem Jugoslavije in pa Madjarske. Teleta notirajo (zaklana) 5—5.80 lire
za kilogram.	,	.
Duaiski prašičji sejem vcerej. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky in Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 8613 pršutarjev in 2156 špeharjev. Iz Jugoslavije 111 pršutarjev in 1456 špeharjev, Cene: špeharii I. 2.35-2.40, II. 2.20-2.25, kmetski 2.20 do 2.45; pršutarji 1.90—2.45. Tendenca neizpremenjena. promet najprej miren, potem živahen. Za pršutarje je bila cena za 10 groSev nlzja.
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20 url.
četrtek, 21. marca: PRAVKAR IZŠLO. Premijera.
Red. D Petek, 22. marca: Zaprto.
OPERA: Začetek ob not 2» uri. Četrtek, 21. marca: GROF LUKSEMBURŠKI. Pre-
mijerski abonma. Petek, 22. marca: BEG IZ SERAJA. Red A.
Gledališke aboneute opozarjamo ™ spremembo reda abonmaja pri predstavah v četrtek in petek. Premijerski abonenti dobe v četrtek dne 21 t m. za svoj abonma Grofa Luxemburškega v isti zasedbi, kakor je bila v "torek 19. t. m. pri prvi vprizoritvi. — Abonenti reda A imajo svojo predstavo v operi v petek in sicer Mozartovo opero Beg iz Seraja. Dramska premijera »Pravkar izšlo* pa se vprizori v četrtek 21 t m. za abonente reda D. Premijerski abonenti dobe to dramo takoj
po P™*nl^:.ongko isro jjjRI sprejema zunanja naročila vstopnic gledališka uprava, ki prosi, da se z naročilom vred pošlje tudi denar Posamezni sedeži so od 30 Din navzdol in sicer parter od 30 do 22 Din, balkon 22 in 18 Din, galerija po 14, 1 i in 10 Din. Lože so po 120, 100, 75 in 70 Din.
Mariborsko <?!ee?aljščc
Četrtek, 21. marca ob 20. uri: ROMEO IN JULIJA.
Ab. C. Kuponi.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Zadružna banka v LJubljani je dosegla pri
kapitalu 5 in donosu 2.2 (2.1) milj. 360.880 Din (288.828 Din) čistega dobička. Vloge so se povečale od 6.2 na 6.9, na tek. račun od 5.4 na 8.2 milj. Lani je banka kupila hišo na Aleksandrovi cesti za 1.62 milj. in jo adaptirala za 0.47 milj.
Nemške velebanke. Sedaj so objavljene bilance vseh 4 nemških D-bank (ker se imena vseh nemških velebank začuo z D), lako izkazujejo: Deutsche bank kapitala 150 milij. mark, upnikov (s vlogami vred) 2454 milij., čistega dobička 23.9 milijonov in 10% dividende; dalje Discontogesell-schaft: kapital 135 milij., upniki 1768 milij., čisti dobiček 15.4 milij., dividenda 10%; Dresdner Bank: kapital 100 milij., upniki 2113 milij., čisti dobiček 13.4 milij, dividenda 10%; Panatbank (Darmstadter und Nationalbank): kapital 00 milj., upniki 2083 milij., čisti dobiček t'3.7 milij., dividenda 12%. Te števili« kažejo, kako ogromna sredstva so zbrana pri nemških veleDunkali. Promet je znašal pri Deulsche Brnik ogromno vsoto 208 milijard mark!
Mednarodna banka, Zagreb. Kapital 5, vloge 13.3 (13.9), upniki 3.4 (2.5), čisti dobiček 0.3 (0.3)
milij. Din, dividenda 5% (5%).
*
Pred »lennrno sejo zbornico TOI. V sredo t. m. so zborovali v popoldanskih urah odseki zbornice za TOI: trgovski pod predsedstvom načelniki) gosp. L. Brudermana, obrtni pod predsedstvom načelnika g. 1. Ogrina In industrijski pod predsedstvom načelnika gosp. I). Hribarja. Seje so trajale od 3 popoldne do pozne ure zvečer. — Trgovski odsek je razpravljal o deerarizaciji pošt, o ekonomski službi naših konzulatov (po določbah novega pravilnika, o standardizaciji izvoza poljskih pridelkov temeljem načrta za tak zakon, nadalje o pristopu k ženevskim arbitražnim konvencijam, o trgovini z vinom na drobno za uživanje izven lokalov, o dlspenznlh prošnjah, o načelnih obrtnopravnlh vprašanjih, o obsegu obratovanja v konzumih, o ukinitvi zakona o pobijanju draginje in kroSnjnrstvu. Obrtni odsek je razpravljal o številnih dlspenznlh in koncesijskih prošnjah ter obrtnopravnlh izjavah, o prirejevanju Rtrokovnlh tečaiev za izobrazbo obrtništva, o nri-
„Moj moi sme kaditi"
pravi mlada gospa Mi ca. „Ne škodi, če so zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam."
RADION
pere sam !
Varuje perilo!

msvee
„Cerkveni glasbeniku št. 3, 4
Literarna priloga prinaša Franceta Kramarja članek o Gr. Riharju, ki življenjepisno lepo izpopolnjuje Levičnikov članek v DIS I. 1896. Prof. Adolf uroebming nadaljuje svoja Nekaj poglavij iz fizio-logije in fonetike in topot razpravlja o odmevu, registrih. Srečko Koporc objavlja zgodovinsko črtico iz svoje knjige Teorija kontrapunkta z naslovom »O strogem stavku«. Podaja začetke kontrapunkta in navaja pisatelje knjig o konlrapunktu in strogem stavku. Vinko Vodopivec piše o ruskem pianistu Antonu Rubinsteinu, cigar stoletnico rojstva praznujemo letos. Ivan Mercina razpravlja o Neglasbenem delu ko!avdacije cerkvenih zvonov, Viktor Steska pa ofcogatuje našo glasbeno zgodovino z dragocenim člankom Iz slovenske glasbene prošlosti, kjer objavlja arhivski material o Javni glasbeni šoli v Ljubljani 181—1855. Navaja točne podatke o Schubert -ovi prošnji za glasbenega učitelja v Ljubljani. Msgr. Mihael Arko piše o idrijskih organistih; lep donos k lokalni kroniki. Slede Organistovske zadeve in Dopisi. Med raznimi vestmi zvemo marsikaj zanimivega. Sledi Oglasnik novih muzikalij, med To in ono vidimo seznam glasbenih založnikov po vojni ler sotrudnikov C. Gl. lani.
Glasbena priloga prinaša P. H. Sattnerjev moški zbor Srce sveto ter Evharistično srce dr. F. Mlinar Cigalela Po povzdigovanju in Jožeta Rozmana dvoglasni zbor Marija naše upanje.
V literarnem delu je ta številka Glasbenika zelo močna in aktualna.
i
• Stankovič: Pod okupacijom. Približno pred enim letom je bil v Belgradu osnovan cdbor zu izdajanje zbranih del Vranjanca Borisava Stankoviča. Do danes je izdal sedem knjig, poslednja, »Pod okupacijom i.-, je izšla pred nekuj dnevi. V prestolnici je dvignila velik hrup in marsikod noodobra-vanje in nezadovoljstvo. Posebno nekateri starejši Belgrajčani, ki so v knjigi našli lastne, pogosto ne preveč ^.posrečene in celo ponekod črno nijansi-rane portrete, so se izredno vznemirili. Tako sta do danes že dva (gledališki igraveo Sava Todorovič in bivši minister Velisav Vulovič) objavila v »Vremenu« izjave radi osebnega objasnjenja. Ta sedma knjiga Stankovičevih del je po veliki večini nie-inoarnega značaja, pisana na brzo roko in z manjšim ©lanom, nobrušena in zato literarno-umetniško manjše vrednosti. Pomembna pa je zato, ker nam marsikod sveti za kulise medvojne belgrajske družbe Stankovičevega kroga (morda preveč subjektivno marsikod), ker nam z mnogih dosedaj še nepoznanih strani osvetljuje Stankoviča-človeka in njegovo duševnost. Pravzaprav je knjiga precej senzacionalna, ker prinaša čisto nove, po veliki večini nikjer objavljene in oelo najožjemu Stankovlčcvemu prijateljskemu krogu neznane stvari. Uredniški odbor pa se je odločil v celoti izvršili svojo nalogo in je izdal tudi te, od marsikoga manj željene in osebno barvane sestavke Stankovičeve. Snov je iz okupacijskih dni (1910-1918). Na prvem mestu so -Uspo-mene od jula 1016 do svobode), kjer je objavljen ludi del Stankovičeve književjie autobiografije (začenja z znanim stavkom: Evo moje, liujguieg i najpokvarenijeg književnika, istorjje«). Drugi del.
>Belešket, so oni del, ki Je bil najbolj različno sprejet in kritiziran. Poglavje >Beogradske šetni"«, ki jih je Stankovič delno objavil že v Ueogradskim Novinamac, je obširno. Sledi predel »ZabušantU. Na koncu je obelodanjena znana stvar Stankovičeve iSurdulica , ki jo je v odlomku prinesla predlanska velikonočna Politika in ki prime s svojo grozo in plastičnostjo. Tudi register oseb je knjigi priložen. Knjiga obsega 20 tiskovnih jx>1 in stane DLn 40.—. Ker je bil Stankovič skozi življenje bolj v pesimizem obrnjen, ker je mnogo trpel in je bil duševno zelo občutljiv, ni čudno, oe je v tej knjigi, ki je fragmentarna in zrasla iz onih groznih lot, ko se jc Bora po vseh mogočih krajih drial in s težavo ril naprej, ni čudno, če je nekatere jiojave in osebe videl in naslikal bolj črne kol so v resnici. Mu je bilo pač tako sojeno. Kdor bi hotel izvedeti marsikatero zanimivo zgodbo iz osebnega življenj* Borinega kakor tudi drugih njegovih sodobnikov naj v »Vremenu« zasleduje rubriko »Veliki ljudi stare Srbije., ki je izredno zanimiva. — Tons P.
»Naš dom«, mesečnik Prosvetne zveze v Mariboru je z letošnjim letom poslal izključno prosvetni list za kmečko mladino Lahko rečemo, da kot lak ustreza svoji nalogi. Zunanja oprema lista je prav lična, po obsegu je pa precej skromen — posamezne številke obsegajo komaj po 16 strani. Letos so isšle že tri številke. — Glavno je pa to, da ima »Naš dom« urednika (prof. dr Fran Sušnik), ki pozna duševne potrebe listovih čitaleljev. S tega stališču je treba presojali vsebino. Vodilno mesto v letošnjem letniku zavzemajo »Mlfldi viharji«, »godba iz našega življenja, ki jo je napisal Lojze Viher. Zanimivo poučna skica iz življenja naših prosvetnih društev. Zanimivo je mišljenje o sodelovanju duhovnika v prosvetnih društvih. Župnik Ivan Oblak priobčuje Kuchynskega dramatizacijo »Žrtev spo-vedne molčečnosti c, po roinuiui Josipa Špilniana. Ho dobro prišla ljudskim odrom. Posebe je treba omeniti dr. Jerajev uvodni članek »Krvaveče rane na narodnem telesu v 1. letošnji številki. Ob koncu lista Imajo svoje gredice fantje, dekleta, šaljivci in ugankarji. Tudi med prosvetnimi utrinki se najdejo dobre misli in nasveti. Slike (pridni prosvetni delavci, razni tečaji...) so prirejene za ljudstvo Našemu domu želimo samo večjega obsega, da bo naši kmečki mladini nudil čim več duševne hrane.
—a—a.
*
Gostovanje Comedie Francaise v Zagrebu se. je zaključilo r. dramo vAimer<: ml Gčraldvja. Gospa Glčrnt in gospoda Mauloy in Escande so sr zopet izkazali kot prvovrstni umetniki svetovnega slovesa.
Udruženje grafičkih umjetnika je izložilo v snlonu Sira v Zagrebu dela slikarjev Josa Hu-žana, Milenka Gjuniča, Elka Justina, A. KatunariČ«. A. Kullyja, I. Kufa. A. Kumana, V- Pelenca, llinka Smrekarja, V. Bojničiča, K. Tomljenovifa, Ivana Rocha, l>. RenariČa, Rajka šubica. Saše SanMa in Avgusta Santla.
Hudošestvaai teater v Moskvi je zadela
težka izguba. Izgorele so namreč v skladišču v Lsfostovu v Moskvi dragocene umetniške dekora-
cije tega gledišča, škoda znaša 70—80.000 rubljav^.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda HO par.
Najmanjši oglas	3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više
Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
»III« MU
Vodovodnega
inštalaterja
z najmanj 4 letno pomočniško prakso, iščemo za takojšnji nastop. Ulčar in drug, Gorje pri Bledu.
Mesar, pomočnika
prekajevalca, dobro izurjenega za izdelavo raznih klobas, sprejmem. Samo dobra moč. Ponudbe na upravo Slov. pod št. 599.
Mož in žena
brez otrok, delavna in zdrava, srednjih let, sposobna za poljsko delo, vešča vrtnarstva in sadjarstva, se sprejmeta na manjše letoviščno posestvo v Beogradu. Mesto stalno. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Damjan K n e ž e v i č , lesna trgovina, Beograd.
Strokovnjaka
v trgovini, tiskarstvu ali knjigoveštvu, iščem za družabnika z večjim ali (manišim kapitalom. Ponudbe pod šifro: <>K. M.«
r i v«	•
Sluibeucejo
II
Hotelska kuharica
prvovrstna in dobro iz-vežbana prva hotelska sobarica s kavcijo — se iščeta. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1760.
Iščem prodajalko
mlado, samostojno, zmožno, prevzema delikatese, v največjem industrijskem kraju. — Prednost imajo one, ki so že bile v takih zajutrkovalnicah. Ponudbe s sliko in navedbo plače je poslati pod naslovom »Zajutrkovalnica« št. 2751.
Strojnik
išče službe z zadostno prakso pri stopalnih in turbinskih strojih in s prav dobrimi izpričevali. — Ponudbe na naslov: I. Muzek, Sela pri Ptuju.
Inteligent. mladenič
vojaščine prost, išče službo sluge ali kaj sličnega proti majhni plači. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Marljiv«.
Čevljarski pomočnik
vaien zbitih in šivanih del, išče mojstra v mestu ali na deželi. Iv. Hudolin, Češnjica 38, p. Železniki.
Šivilja
za staro in novo perilo se priporoča. Pride šivat na dom za nizko ceno. Ponudbe upravi lista pod »Perilo«.
Prodajalka
izurjena v trgovini z mešanim blagom, išče službo za takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2747.
Spretna kuharica
zmožna vsega gospodinjstva, išče mesta v župni-šče ali drugam. Naslov v upravi pod št. 2770.
Stanovanja
Lepa, solnčna soba
prazna ali meblovana, se odda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2748.
Stanovanje dobi
takoj, kdor odkupi spalno opravo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2768.
Solnčno stanovanje
scba, kabinet, kuhinja in pritikline, zamenja mirna stranka za večje ali enako. - Ponudbe pod »Zamena« na upravo »Slov.«
Oddamo dve sobi
in kuhinjo na zelo lepem kraju, 15 minut od kolodvora, na deželi, Sav. dolina. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2765.
ir
Klobuke
kupite najboljše in najcenejše v
hlobučorni Auer. Maribor. Vefrinisko ulico 14
Velika izbira vseh vrst moških in deških klrbukov lastnega izdelka. — Posebni oddelek za damske klobune najnovejše mode. — Popravila točno in solidno. — Cene brezkonkui enčne.
POZOR!
Cenjenemu občinstvu nudim
POZOR!
prvovrstne ve.ikonočne gnjati (šunke)
pripravljene po praškem načinu, prekajeno meso vsake vrste, kranjske klobase, nadalje prvovrstno svežo svinjino, govedino in teletino po najnižjih dnevnih cenah.
Anton Tavčar, Maribor, Jurčičeva ulica 3
Pogrebni zavod ►	• I. Gajšek.
Potrti žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod
IVAN VELEČ
nadsprevodnik drž. žel. v p.
včeraj ob 19 nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek 21. t. m. ob 15 iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. marca 1929.
Žalujoča sinova Ivan, Alojzij, ter ostali sorodniki.
Lepo meblovana soba
v bližini glavnega kolodvora, se odda starejši, mirni gospodični. Istotam se proda tudi dobro ohranjen pianino. - Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 2772.
Kupimo
Železne cevi
od 5 cm premera dalje in od 2 m dolžine naprej, rabljene, kupi Elektrarna Logatec. Enako se prevzamejo tudi parne grel-
Prodamo
Mlekarske stroje
kompletne s pritiklinami, primerne za vsako mlekarno ali sirarno, prodamo vsled nameravane opustitve mlekarne za polovično ceno. Najbolj priporočl|ivo za kako novo mlekarno. - Ponudbe na upravo Slovenca pod Mlekarski stroji St. 2475.
Puhasto perje
kg 38 Din razpošiljam
fio povzetju najmanj 5 kg zkoristite priliko dokler traia zaloga L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82.
Dobro seno
ima oddati oskrbništvo Beli' kamen (Boštanj) — pošta Grosuplje.
Pouk
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov, njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega
300 kg kolerabe
debre, in 500 kg repe naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2742.
Mali 4 sedežni avto
skoro nov, se proda. — Vprašanja na upravo Slovenca pod št. 2736.
Telefon - aparate
poceni prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Telefon«.
Sladkega sena
prvovrstnega, prodam več tisoč kilogramov. Peter Cerar, Škrjančevo, Radomlje.
Ciprese naprodaj!
1000 komadov cipres (Thya occidentalis), 60 do 80 cm visoke, lepo raz-raščene, za živo mejo primerne, prodajam po 12 Din komad. Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar — Sv. Križ, Ljubljana.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na — I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Bleivveisova 52. Praktični in teoretični ppuk na podlagi najmodernejših pripomočkov in avtomobilov. — Tečaji permanentni.
Posestva
Več stavbenih parcel
od 400—560 m velike, v predmestju Ljubljane, se prav ugodno proda. Peščen svet, lepa lega! Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2732.
Dvonadstropna hiša
(2 trakta), mirna lega, v Ljubljani, naprodaj. Naslov pove upravništvo lista pod št. 2743.
Obrt
Pletenine
vseh vrst, telovnike, puloverje, jopice, otroške obleke, kakor vsa popravila in podvezovanje nogavic, sc izvršujejo točno in poceni. Strojna pletar-i V. Glumac, Maribor, Ulica 10. oktobra.
Avtotaksa Logatec :: Idrija
tei vožnja to- in onstran meje sploh. Trgov, potnikom za daljše vožnje primeren popust. Na raz-pclago dva voza, Garaža pri »Elektrarni Logatec«. Telef. št. 8. Rezerviranje voza tudi pismeno. - Pozove se tudi pri restavraciji Serini tik kolodvora.
Posredovalnica
Ogrinc
Miklošičeva 28 (bližina kolodvora), odda a in preskrbuje službe, privatne in sezonske. Za odgovor dvodinarska znamka.
Razno
Namočena polenovka
vsak petek • Anton Legat. trgovina - Liubliana, Miklošičeva cesta 28
Semenski češki oves
grahoro, domačo lu-cerno, črno deteljo, peso in različna travna semena dobite pri
Fran Pogačnik -Ljubljana,
Dunajska cesta št. 36.
Debelo
utkinatte' trobe
kupite nujcenelc pri tvrdki
\ volh Liubliana
Resljeva cesta 21.
iy%cvvncw
zaiamčiio najpopolnejši uspeh
Spalna oprava
in kuhinjska ceno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 2769.
Ca sje zlato
pa tudi dobra rekle me f
I \SL01/ENM
Prvi pomladanski izlet v Dalmacijo!
Velikonočna nedelja in velikonoč. ponedeljek.
Potovalna ruta: Ljubljana—Zagreb—Sušak—Split— Ogulin—Zagreb—Ljubljana.
Reklamna cena 690 Din z vso oskrbo za eno osebo. Za udeležence mariborske oblasti izhodišče in končna postaja Zidani most, cena 641 Din z vso oskrbo za eno osebo. Prijave sprejema potovalna pisarna "^C
JOS. ZIDAR, Dunaska 31
do vključno 2* marca ter oskrbuje tudi vse podrobnejše informacije.
VABILO
na redni občni zbor
I. slovenske tovarne mineralnih vodi, sodavice in brezalkoholnih pijač, r. z. z o. z. v Ljubljani, Slomškova ulica št. 27, ki se vrši v četrtek 28. marca 1929 ob K3 popoldne v gostilniških prostorih gosp. Fr. Kavčiča, Privoz 4. — Dnevni red: 1. Či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo o poslovanju; 3. poročila nadzorstva; 4. odobritev rač. zaključka in razdelitev čistega dobička; 5. volitev načelstva in namestnikov; 6, volitev nadzorstva; 7. volitev razsodišča; 8. raznoterosti. K obilni udeležbi vabi	NAČELNIK.
Opomba: Drugi odstavek § 23. zadružnih pravil se glasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev.
Računski zaključek je na vpogled v zadružni pisarni med uradnimi urami.
Mag. št. 8483/29 — ref. IX.
Razpis
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
dobavo litoželez. izdelkov za 1.1929
(požiralniških mrež, kanalskih pokrovov i. dr.).
Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2, II. nadstr., do torka dne 26. marca 1929 do 11 dopoldne.
Tam se dobe tudi vsi potrebni podatki. V ponudbi je treba navesti odstotek uporabljene stare litine. Blago se dostavi na odkazan prostor v Ljubljani.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. marca 1929.
III
>W
O C
o
JS£
al co
IM
■It
NOGAVICE
svilene, svil. flor, cvirnate, pavolnate damske, moške in otročje, moško perilo, ovratnike, zapestnice, damske reform hlače, rokavice, kravate, moške in otročje naramnice, žepne robce v veliki izbiri priporoča
OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA PRED &KOFIJO 15 :: PRED ŠKOFIJO 15
•'/Jdf
Sigurno zdravilo za nego las
Z uporabo novo iznajdenc pomade »Mišel« se ustavi izpadanje in osivelost las, povrnejo se vsakomur izgubljeni lasje, odstranijo vse bolezni, vsled katerih lasje izpadajo in osive. Uspeh je siguren od 60 do 160 gramov, kakor so komu dalje časa lasje izpadali in osiveli. - Cene, vsakemu naročniku na dom postavljeno, na naše stroške: 60 g 115 Din; 80 g 150 Din; 100 g 185 Din; 160 g 290 Din. Pri vsakem naročilu pošljemo garancijo za popolni uspeh tega zdravila. V slučaju, da ni uspeha, vrnemo denar in plačamo vse stroške. - Za tuzemstvo pošilja po povzetju: Depo za Jugoslavijo, Pomada »Mišel«, Vasina br. 8, Beograd. — V Beogradu prodajajo: T Dgerija Eskulap, Kolarčeva 8, in lekarna Delini, Knez Mihajlova br. 1.
V MARIBORU
Na Glavnem trgu štev. 9 — pri tvrdki
Franjo Mafer
si nabavite za pomladansko in poletno sezono zelo ugodno najmodernejše blago za damske PLAŠČE in KOSTUME. — Za moSke obleke pa dobro češko in angleško blago.
Naznanjamo tužno vest, da je gospodična
3erca Peterka
bivša kuharica
v torek 19. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 21. t. m. iz Hiralnice sv. Jožefa na Vidov-danski cesti, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. marca 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod.
4) .5 «
S C 3<S O
O OH --J r-:OQJ
-2 . hJ N.S V S »a
•-•o
S -■> c-o -2 ~N5 S-S' S
t .Km
I N	-J
oQ o S j oo « (\iQ SO
Ou3
"a
-m 3 . 2< »w i P J
0» -3 1 B« CO
SDW-
gcviH-. o>

T. C. Bridges:
«
e ji N"
3o|» - J
I®
.2 as O-j 'a
<00 ciS .S1S3-O »
c rjZcj Ž
C OŽK g
-T- t_ N M ^ S
" ** c
-S S« »;2 » SSo
~ 00
cltflttN
Na pomoč!
Roman.
Človek, ki naj bi mu pomagal, je profesor Thorold.«
. :,Kdo je to? -
»Velika glava na polju znanosti. Velik v starino-slovstvu.«
Sam nagrbanči čelo in zagode: »Bolje bi bilo, ako tako govoril, da te tvoj tovariš lahko razume.«
»No, da: izvedenec v starih mestih in starih narodih, mu pojasni Jim. »Upton pravi, da stanuje Thodold blizu Appledore v kraju, ki mu pravijo Lud-ford (Ladfrd). Uptonov stric je in Upton prosi, naj bi šel jaz k njemu in ga pripeljal semkaj.«
>Le čemu? vprašuje Sam. »Znake, ki jih pošiljaš, more prav tako poslati Gadsden kakor Thorold.«
»Ne. Thorold ima geslo in kakor hitro bo Upton to geslo zaslišal, bo vedel, da Thorold z njim govori ter temu povedal, kje se nahaja in vse drugo.
Sam kar strmi, nato pa neumno vpraša: »Kaj pa misliš zdaj storiti?«
»Grem naravnost v Ludford k profesorju Tho-roldu.«
»Vožnja tja in nazaj stane okrog dvanajst čukov,«1 reče Sam, »midva pa imava le tri šilinge in pol.«
1 Čuk (angl. bob) šiling, angleški denar, zdaj vreden i4 dinarjev; 20 šilingov da 1 funt (£), torej okoli 280 dinarjev; vsak šiling ima pn 12 p en o v (penny).
»Saj imava kolo,« odgovori Jim. »V enem dnevu opravim —« Tu preneha kot bi odrezal. »Kaj je bilo to?« Krikne, skoči pokonci, plane k vratom, jih sunkoma odpre in zdirja ven.
Sam skoči za njim in ga še vidi, kako zavije koncem poslopja okoli vogla; nato pa pride od druge strani spet nazaj in Sam mu reče: »V skokih si se prav dobro izkazal.«
»Ne kvasi neumnosti!« mu odgovori Jim ves za-sopljen. »Videl sem pri oknu neki obraz, ki je gledal v sobo.«
»Čigav obraz?« vpraša Sam kakor da ne verjame.
»Ne vem za gotovo,« odgovori Jim, »mislim pa —«
2. Ukradeni znaki.
Sam ga urno prekine: »Pst! Teta Sara gre.«
»Kaj pa imata?« se začuje rezek glas. »Kdo pa vama je rekel, da okoli bezljajta? Mislim, da že tudi tako dosti pojesta in se vama zato ne bi bilo treba na obed pripravljati!« Ženska, ki je tako govorila, je bila suha in čmernega obraza in je pravkar prišla skozi zadnja hišna vrata.
»Nič slabega nisva mislila, teta Sara,« pravi Sam. »Nekega potepuha sva lovila, to je vse.«
»Je pa že zopet stikal za mojimi piščanci, prav gotovo!« zavpije ženska. »Ali sta ga ujela?«
»Ne, imel je preveč urne krače,« odvrne Sam. Pač pa sva ga prepodila. Ali je zajtrk gotov?«
»Je. Nikar pa si ne pozabita obrisati čevljev, da mi ne hostn v mojo snažno in leno kuhinio vlačila blata!«
Za zajtrk sta imela ovseno juho in posneto mleko in vsak po en kos kruha z maslom. Hudo skromna stvarca je to za fante, ki rastejo, pa Sam je bil tega že navajen in tudi Jim se ni pritoževal. Res da je bila hiša njegova last, to je bilo pa tudi vse, kar je imel na svetu; uravnano pa je bilo tako, da je staro hišo in košček zemlje okoli nje imela Samova teta Mrs. Trant (Mrs. = Missis = gospa) v najemu in mu je zato skrbela za hrano in stanovanje. Očeta so Jimu ubili v svetovni vojni, mati mu je pa umrla dve leti prej, preden se začenja ta povest in kolikor je mogel vedeti, ni imel nikjer nobenega sorodnika.
»Zgodnji krompir bo treba izkopati,« pove Mrs. Trant s kislim obrazom, ko jima naliva ovsene juhe.
»To bom že jaz opravil, teta,« reče Sam. »Jim ima neko drugo delo.«
»Kakšno delo?« se zadere Mrs. Trant
»Iti mora v Appledore,« odgovori Sam.
Mrs. Trant zapiči zdaj oči v Jima. »V Appledore?« ponovi nato. »Odkod pa bo dobil denar za pot, to bi rada vedela.!«
»Šel bom s kolesom,« pravi Jim mirno.
»Po kaj pa?« vprašuje Mrs. Trant.
»Po opravkih,« odvrne Jim, ki mu je to izpraševanje že presedalo.
»Pa že spet gotovo zato, da boš tratil denar za ta tvoj radio,« nerga Mrs. Trant. »Naj bi te bil Parson naučil kaj bolj pametnega! Mislim, da si že toliko star, da bi lahko igrače pustil v miru!«
»Igrače!« pravi Sam jezno, pa Jim ga uslavl.
»Kaj bi govoril. Sam! Nekega dne se bo Mrs. Trant že še prepričala, da ljudje tudi igrače dobro plačujejo.«