-= IlaffsoD 14.000. — Sfajerc oefja za celo leto eden goldinar.
Naročnina za celo leto 'Cena oznanil je za 1 stran K 32-—, omamiti je  cena posebno znižana.
|tedaliskem  poslopju. — Stajerc  izhaja  vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotiCne Številke vposlati.
m. 7.
V Ptuju v nedeljo dne 3. aprila 1904.
V. letnik,
Ljubite se med seboj, kakor I    sem jaz Yas ljubil.
Prišla je   ppet   vesela Velika  noč,   praznik, ob
perem obhajamo kristjani spomin na čudežno vsta-
Jje našega Zveličarja Jezusa  Kristusa.   Ni ga vese-
praznika   v   celem cerkvenem letu,   kakor je
Velika noč,   ko   se   nam   zapoje   v   hiši Božji
Aleluja.    Nežna mladost, kakor tudi onemogla
se je veselita, vsaka po svoje, prva v radosti
krone sedajnosti,   druga v sladkih spominih tni-
^nlih dnij. Stariši se vesele z otroci, otroci s stariši,
kla" dedek in stara mati pa z obemi.
k Zdi se nam, da celo narava sama z nami ob-■ja ta veseli god, kajti vzbuja se iz dosedanjega .^■nskega spanja k novemu življenju. Neke čudotvorne Hofi silijo vsa organična bitja k novemu postanku, ■uvitku in žitju, vse se giblje, klije in pomlaja, vse Ut na novo oživljeno.
Vsak   človek,   ki   ima kaj razuma za tajnosti v
naravi,   za   njeno   lepoto in njen čudoviti red, mora
^^Rmljenjem občudovati Božjo modrost in vseroogoč-
, posebno  pa Božjo   ljubezen   do svolih stvarij,
katere je   postavil   na prvo mesto po Svoji po-
ustvarjeno   pozemeljsko bitje — človeka, krono
ustvarjenja.   Neskončna Starnikova ljubezen je
vila človeka   za  gospodarja  vsemu vstvarjenju,
jemo. je podarila in podredila vse stvari in bitja, da
jih  naj   na bogoljubni   način   veseli in poslužuje.
A prosta volja človeška zapeljala ga je k nehva-
i proti svojemu stvarniku — v greh, toda Božja
ravno  ker je neskončna, poslala je nehva-
u človeštvu svojega edinorojenega sina, da ga
spet s Stvarnikom spravi in na pravo pot pripelje. Sam vekovečni Bog je v drugi osebi navzel Človeško natoro, med ljudmi živel, za nje trpel in umrl. Ljudje pa so Ga hudo preganjali, grozovito trpinčili in ko-nečno na nsjsramotnejši način umorili, ker v Njegovo Božjo poslanstvo niso hoteli verovati in Njegove Božje natore ne spoznati. Pa kakor je Sin Božji pred smrtjo sam prerokoval, vstal je tretji dan od smrti ter tako poveličal Sebe in Svojega nebeškega Očeta, pri ljudeh pa vzbudil in vtrdil vero v Svoje nauke, čudeže in v večno življenje.
O čem pa se govori v Kristusovih naukih najbolj pogostoma? Iz katerega nagiba pa je delal Svoje čudeže? Iz vsacega Kristusovega nauka in vsacega njegovega čudeža govori ljnbezen do Svojega nebeškega očeta in ljubezen do bližnjega. Vsi njegovi čudeži, od prvega v Kani Galileji do poslednjega, ko je Lazarja od mrtvih obudil, so izvor ljubezni do Boga Očeta in bližnjega.
Ubog, reven, brez vsega posvetnega blaga, kakor je bil Sin Božji v celem Svojem človeškem življenju, je tudi kot človek umrl. Zapustil ni ničesar razun svojih naukov, kateri pa nam, ako jih zvesto izpolnjujemo, seveda zagotovijo največjo bogastvo, to je — večno izveličanje. Njegova oporoka so bile besede: „Svoj mir Vam dam, Svoj mir Vam zapustim" in „ljubite se med seboj, kakor sem Jaz Vas ljubil!"
Toraj ljubezen in mir nam je želel zapustiti naš ZveliČar, ko se je telesno od nas ločil; mir in ljubezen nam zapušča kot najpotrebnejši sredstvi za posvetno blagostanje in poznejše večno izveličanje. Kristusov navaden pozdrav je bil: „Mir vam bodi!" Resnično,   srečna   se   smejo imenovati tista ljudstva,
'2
tiste družine, tisti posamezni ljudje, ki žive s svojimi sosedi, s svojimi bližnjimi v nekaljenem miru in v medsebojni ljubezni in slogi, kajti Božje dopadenje in blagoslov je nad njimi.
Bratje in sestre, podajmo si toraj roke, saj smo vsi otroci enega Očeta, ki nas neizkončno ljubi, ako se držimo Njegovih svetih zapovedi in naukov Njegovega edinorojenega Sina, ki je za grehe človeštva Svojo sveto kri prelil in nas storil dediče nebeškega kraljestva. Spomin na smrt in vstajenje našega Odre-šenika naj v nami obudi trdno vero in prepričanje, da le tedaj smemo upati, Kristusovih obljub deležni postati, ako živimo s svojim bližnjim v ljubezni in miru, kakor je On nas učil in v tem najlepši vzgled dajal.
Odpustimo našim nasprotnikom vsa razžaljenja, znebimo ee vsake mržnje in jeze ter dajmo v naših srcih prostora ljubezni, ki je podlaga miru in sreče, kakoršne si vsakdo izmed nas imeti želi.
Ljubezen in mir naj nas vezeta v eno družino, naj delata nas otroke Nebeškega Očeta in dediče onega nadzemskega kraljestva, katero nam je obljubil naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus.
* *           *
Yesele velikonočne praznike želi svojim cenjenim naročnikom  „8tqjerc"!
Po volitvah.
Kakor smo že v zadnji številki našega lista poročali, iztekle so se volitve v okrajni zastop ptujski prav ugodno, kajti nazadnjaški hujskači so pri njih prav sijajno propali ter morali narediti prostor na-prednjakom ali kakor se poljubi izraziti nceljski žabi" in njenim vrstnicam: nemčurjem, „Stajerčevim" privržencem itd. Po dolgi dobi je prišel ptujski okraj spet   v   roke   za blagor ljudstva vnetim možem, ka-
Cesar pri kmečki mizi.
Dobri cesar Ferdinand, ki je vladal pred sedanjim našim cesarjem Franc Jožefom, je posebno ljubil priproste, toda tečne jedi. Najljubši so mu bili cmoki (knedelni) z kadnim zeljem in povojenim mesom. Cesarsko kuhinjo v Scheinbrunnu pa je vodil francoski kuhar, kateremu se ni zljubilo, da bi kako „avstrijsko jed" na mizo postavil. Cesar je toraj večkrat rekel svojemu vednemu spremljevalcu, baronu M.: ..Ko bi se jaz le enkrat zamogel najesti dunajskih jedi!" Pripoveduje se od tega med drugimi tudi naslednja mična dogodbica:
V bližini Schonbrunna leži v neki dolinici dunajskega gozda prijazna vas Hainbach, kamor se je cesar Ferdinand skoraj vsacega dne v priprostem lovskem koleseljnu na sprehod peljal. Necega dne opoldne je Sel cesar peš skozi vas ter je polukal skozi okno v neko kmečko hišo, v katerej je družina ravno pri obedu sedela. Na mizi je stala velikanska skleda polna cmokov, zraven pa manjša s kislini zeljem.
Ko cesar to vidi, se obrne k svojemu spremljevalcu ter mu   reče:   „Idite Vi  naprej in me pri vozu počakajte!   Jaz
terim se tolivažno okrajno gospodarstvo sme z i vestjo zaupati. Izvoljeni so bili sledeči gospod sicer:
Iz skupine veleposestva: plem. lie Franc veleposestnik v Šterntala, baron K ii b Maks, veleposestnik v Borlu, plem. Pongratz G veleposestnik v Dornavi, Burg Martin, velepose v Jurovcih, S c h a m p a Jakob, veleposestnik vancih, Schosteritsch Franc, velepos; sii Št. Vidu, S t r a s c h i 11 Max, veleposestnik na I pri Ptuju, Ulm Maks, veleposestnik v Zavrču, bel Jožef ml., veleposestnik v Spodnjem Velovle W i n d i s c h Andrej, veleposestnik v Leskov<Q proti 45 glasom.
Iz   sknpine  obrtnikov:   Fiir veleposestnik v Ptuju, Fiirst Konrad, velepos in vinski trgovec v Ptuju,   Kasper Johan, p nik in višji knjigovodja hranilnice v Ptuju, Le s c h e g g   Franc, veleposestnik na Bregu pri Leskoschegg  Jožef,   veleposestnik  v 1 -esl M a t z u n    Jakob,   posestnik   opekarnice   v   1 H utter Simon,  veleposestnik in tovarnar v 1 O r n i g   Jožef,   veleposestnik in župan v Ptuji plem. Fichtenau Sixtus,   veleposestnik in nik v Ptuju in S ima Karol, veleposestnik na pri Ptuju s 17 do 19 od 19 oddanih glasov.
Iz skupine mest in trgov: K a Franc, veleposestnik in podžupan v Ptuju, dr. P 1 a c h k y Avgust, odvetnik v Ptuju, R o s s m Ignac, posestnik v Ptuju, W i s s e n j a k Jože sestnik in župan na Slomu, dr. T r e i 11 B zdravnik v Ptuju, II i n t z e Woldemar, velepos v Vičavi, Slawitsch Leopold, posestnik in vec v Ptuju, Sellinschegg Adolf, velepos in trgovec v Ptuju in Steudte Johan, velep nik in sodarski mojster v Ptuju s 13 do 15 i oddanih glasov.
Iz skupine kmečkih občin : K o r c Anton, posestnik pri Sv. Barbari v Halozah, točnik, posestnik in usnjar v Kozmincih, Tu usnjar v Majšpergu, Golob Martin, krčmar \
pridem kmalo za Vami." Nato je vstopil v kmetovo hiš se je na gospodarjevo povabilo koj k mizi vsedel tor gimi vred slastno zajemal cmoke in zelje. Jako mu je ta jed. Ko se je cesar do dobrega nasitil, stisnil je gos zlat v roke, gospodinji pa je rekel; „Jutri pridem spet hajle nekaj cmokov več!-' Svojemu spremljevalcu pa je med vožnjo odločno zakrtil, da o njegovem obisku v I hiši ne sme v gradu nikomur kaj ziniti, najmanj pa n cesarici Mariji Ani.
Kakor je navada obedujejo na cesarskem dvoj pozno, namreč ob pelih popoldne. Tistega dne se ce obedu nobene jedi ni dotaknil, čemur so se vsi nava dili. Cesarica je namignila dvornemu (telesnemu) zdravi naročila, da mora cesarja preiskati, aH ni morebiti bola
Druzega dne se je peljal cesar zopet v Hainburj je pri kmetu cmoke, dal zlat in se zadovoljen v gra< Ko se pri obedu spet ni nobene jedi dotaknil, polastili celega dvora osupnjenost in skrb. Cesar pa se je na veselil, da je vendar enkrat bolj prebrisan, kakor vsi dvorniki. Poklicanih je bilo več najbolj slovečih zdravi) Dunaja, ki bi naj preiskali in razsodili, kaj je temu kri
M a h o r i č Franc,   krčmar v Ptuju, C u š Jo-
j posestnik v Hlaponjoih,   Miki Tomaž,   trgovec
p. Marjeti   niže Ptuja,   B r e n č i č Miha, fabri-
t in  bivši glavni lesni zalagatelj (liferent) prejš-
okrajnega zastopa, v Rogoznici. Veršič,   po-
ik pri Sv. Marku niže Ptuja  in Zelenik Jo-
- ^profesor" in načelnik posojilnice v Ptuju z ve-
|o oddanih glasov.
| Zmago je odločil izid volitve v skupini velepo-^nikov, na katere so nasprotniki s vsemi dovolje-in* nedovoljenimi, poštenimi in nepoštenimi sred-skušali uplivati, da bi jih pridobili na svojo stran si na ta način zmago zagotovili. Toda ni se jim čilo — klaverno so morali gledati, kako naši ožje trdno stoje ramo ob rami ter krepko od-vsak njihov naval. Pa tudi od une stranke so i volili nekateri veleposestniki, ki so poprej "roti svoji volji privrženci nasprotne :e, možje, katerim je začelo dosedanje gospo-okrajnega zastopa presedati in so izprevideli, pa ta način ne sme več dalje iti. Neustraš-to so se poslužili svoje proste volilne pravice, se dali preplašiti in upogniti raznovrstnim ^rozin tudi ne zapeljati različnim obljubam. Čast bode toraj njihovemu neustrašnemu i n možatemu nastopu! ^ Komur je znano, kakšnih sredstev se poslužujejo politični nasprotniki, uni fanatični hujskači, ka-je vsako sredstvo sveto, ako žnjim le dosežejo amen in cilj, ta se mora zares čuditi, da je sploh bilo mogoče zmagati. Pri teh volitvah ni oj med Slovenci in Nemci, temuč šlo se je za nad unimi ščuvarji, ki delajo v okraju nemir repir; to je jasno pokazalo dejstvo, da je obilo penskih volilcev soglasno volilo z Nemci. Mi se veselimo, da smo kljub tolikajšni agitaciji nasprotnikov zmagali. Neki zdravnik.obiskal je dan pred volitvijo svoje bolnike, ki so volilci ^aprednjaškega mišljenja ter jim je prigovarjal, da naslednjega dne nikar ne hodijo na prosto, ker m znalo to močno škodovati. — Na ubogega ba-
. ena jed več ne diši itd. V državnem svetu, kale-I je predsedoval cesarjev brat nadvojvoda Ludovik, je frni kancelar Meternih že govori! o mogočnosti, da je ce-[morebiti na smrt bolan. Dvorniki so stikali glave, cesarica h žalostna, zdravniki so si belili glave, a vzrok temu so kmečki cmoki v Hamburgu. Pri doticnem kmetu je bil
tdanji gost. lenkrat  pa je   rešil   cesarski  dvor  iz tega morečega blebetavi  jezik   tiste   kmetice,   ki  je cesarju cmoke |ala. Povedala jo botrici — županovi ženi, da pride k njej dan neki  imeniten gospod   cmokov in zelja jest in da ^krat za to en cekin (zlat) da.
ftTo bode  najbrž kak špicbub," je  rekel župan ter je
feč naznanil tedanjemu policijskemu ravnatelju grofu Sedl-
ki je imel blizu Hainburga svojo vilo. Sedinitzky je
[ni!, da  hoče skrivnostnega gosta  sam zasačiti in razkriti.
je toraj  druzega dne opoldne z dvema policajama v
Boličnega kmeta in našel pri mizi — cesarja Ferdinanda.
I je postal prav resen in je jezno rekel:   „Škoda  da ste
|wno prišli, jaz sem komaj šele eden cmok povžil!"
rona Posta z Polskave so gospodje krog Framske posojilnice tolikanj pritiskali, naj vendar svoj glas za njihovo stranko odda, da je revež vsled te raz-draženosti dva dni potem umrl! — Starodavna nemška hiša Lerch v Ptuju je pooblastilo za volitev nekemu Nemca izročila, pa vsled spletkarij po-sojilničnih gospodov se mu je tista spet izsilila in za nemško hišo Lerch je volil — dr. Jurtela. V tem smislu so delovali tudi različni drugi denarstveni zavodi, katerim gospodje pervaki gospodujejo, pošteni denarni zavodi pa kaj takega niso delali.
Vsled te zmage padla je zopet ena glavnih trdnjav prvaŠkih mogotcev in s zaupanjem smemo reči, da je ne bodo dobili več v svojo oblast. Celih 19 let so gospodovali ptujskemu okraju, a njihova „slavna" doba je minila v večnost, vrnila se ne bode nikdar več. Trditev prvaških hujskače v, da na Spodnjem Štajerju ni niti enega Nemcem prijaznega Slovenca, se je ob tej priliki jasno pokazala kot lažnjiva, ker pameten slovenski kmet ne sovraži svojega nemškega soseda, temuč želi žnjim v sporazumljenju in mirn Živeti. Ta zmaga naj bode spodbuda volilcem onih okrajev, v katerih se še dosedaj šopiri prvaško na-silstvo.
Dne 24. marca se je vršila volitev odbora ter so bili sledeči gospodje izvoljeni: Jožef O r n i g , načelnik, Woldemar H i n t z e , podnačelnik, baron K u -beck, dr. plem. Fichtenau, Joh. Steudte, Maks S t r a s c h i 1, Adolf Sellinschegg in Jakob Gollob, odborniki.
Možje v odbora so sami poštenjaki, ki dajejo nam poroštva dovolj, da se bode v prihodnje za okraj kaj več koristnega ukrenilo in izpeljalo, kakor se je dosedaj. Gospodu Ornigu ne častitamo k njegovi izvolitviji za načelnika okrajnega zastopa, temuč mi častitamo okraju, ki je dobil za gospodarja moža, ki navadno stori in izvrši več, kakor mu velevajo dolžnosti.
Novoizvoljeni gospod načelnik je po izvršeni vo-litviji v svojem nagovoru na odbor pa tudi dovolj jasno razložil, kaj da ima okrajni zastop v prvi vrsti vse storiti, da se željam in zahtevam prebivalcev ustreže in zadovolji, kolikor je to sploh delokrogu okrajnega zastopa mogoče in kolikor mu dopuščajo gmotne razmere.
To pa gotovo ni lahka stvar, kajti mnogo kaj se ima izvršiti in staro popraviti, kar se prej iz kateregakoli vzroka ni zgodilo. K temu pa je potrebno sodelovanje vseh udov okrajnega zastopa; ne samo večina se ima za stvar živahno zanimati, temuč tudi manjšina. Pri tej priliki pa mora prav krepko pov-darjati, da okrajni zastop s vprašanji, ki zadevajo politiko ali narodnostne zadeve, nima ničesar opraviti, temuč se ima baviti edino le z gospodarstvenimi zadevami. Gospod govornik je zatrdil, da se bode kot načelnik okrajnega zastopa strogo držal te smeri ter je prosil,   naj   se  sploh   vsi udje tega načela držijo.
Novi zastop prevzame dolga v precejšni visočini, doslej se ve že za 13 tisoč kron. Okrajne ceste in naprave, ki so stemi v zvezi, niso v povoljnem stanu,
4
kakor bi bila to želja kmečkega prebivalstva. Mnogotere tozadevne pritožbe so popolnoma opravičene. Kolikor bode v močeh okrajnega zastopa se bode to na bolje obrnilo.
Nato opozori g. načelnik na dosedanje šolske razmere, ki zahtevam, kakoršne stavi večina prebivalstva v okraju, ne odgovarjajo povsem, ker se otroci v šolah ne naučijo dovolj nemškega jezika, kakor sicer to stariši želijo, da bi se njihovim naslednikom pozneje v življenju lažje godilo. Jasno je gospod govornik, povdarjal: Mi nočemo in se nam tudi ne spoljubi slovenskega kmeta germanizovati (v Nemca prenarediti); ako pa ta želi in zahteva, da se naj njegovi otroci nauče vsaj toliko nemškega jezika, kolikor ga za poznejše življenje takorekoč neobhodno potrebujejo, tedaj se jim to zahtevanje naj ne odreče, tenvuč da priložnost, da se njihovim težnjam in željam ugodi. To pa ni nikako germanizovanje, ampak o takem govorijo le tisti hujskači, katerim ni za kaj druzega mar, kakor za ščuvanje enega naroda na druzega. Pametni stariši sami dobro spoznajo, česar je njihovim otrokom potreba, zatoraj pa tudi mnogo izmed njih daje svojo deco v nemške šole, akoravno jih to čestokrat mnogo denarja stane, katerega bi si lahko prihranili, ako bi se otroci v domači šoli vsaj toliko nemščine naučili, da bi se vsaj za silo zamogli s sosednimi Memci sporazumeti, a katerimi žive naši kmetje v vedni dotiki, katerim spečajo mnogo svojih pridelkov.
Da ima odbor, posebno pa njegov načelnik k izpeljavi teh načel tudi resno voljo, o tem nam ni treba dvomiti, saj se težko kdo bolj ko g. Ornig ravna po pesnikovih besedah:
„Ne samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan."
Tojska med Rusi in Japonci.
V zadnjih tednih se iz bojišča na daljnem iztoku ni poročalo o nobenih dogodkih, ki bi bili posebnega pomena ali ki bi dali na izid vojske med Rusi in Japonci sklepati. Obmorsko trdnjavo Port Artur Japonci zaporedoma napadajo in vidi se, da se je želijo na vsak način in za vsako ceno polastiti. Ta trdnjava je jako obširna in kakor posamezni vojaški veščaki zatrjujejo, nepremagljiva. V njej je prostora za 200 tisoč mož, a sedanja posadka šteje samo 20 tisoč mož. Vsekakor je Port Artur za Ruse velike važnosti, naj se plete vojska na rnorjn ali na suhem. Port Artur je ob enem bogato založišče živeža, orožja in streljiva ter zamore Rusom v slučaju, če bi jih sovražnik na suhem premagal, služiti tudi kot izvrstno in varno zavetišče, dokler jim ne prihiti na pomoč nova in večja vojna sila. To važnost Port Arturja so Japonci dobro spoznali, zato si pa tudi na vse kriplje prizadevajo, to važno mesto v svojo oblast dobiti. Večkrat so že to trdnjavo močno bombardirali, pa dosedaj še niso imeli povoljnega vspeha.
Rusi imajo do sedaj, kolikor je javnosti znano, v vzhodni Aziji najmanje že 142.500 pešcev, 22 tisoč
350 mož konjištva in 17 tisoč mož topništva bližno GG0 topovi. Koliko vojakov so že Jap bojišče postavili, o tem se dosedaj še ničesar z vega ne ve, ker Japonci kolikor možno na to da svet o njihovih bojnih operacijah ne izve tovega ali zanesljivega. Ti rumenokožci so ja vidni in zviti ptički, ki bodo svet najbrž z jal nimi in morebiti tudi pretresljivimi novicami dili, kajti zvijačnost in potuhnjenost je že h največjo moč premagala aH pa vsaj preslepila
Na suhem so se tu in tam sovražne j straže, kakor tudi posamezne čete že spopadle znamenitejših bojev pa dosedaj še nobena | ne vedo povedati: te male praske pa našim ljem ne bodemo opisovali. Ko dojdejo nam ljiva poročila o večjih bojih, tedaj bodemo tiat cenjenim čitateljem natančno naznanili.
Neka vedeževalka v Parizu, ki je svq angleškemu kralju Edvardu prav dobro preri (zgodilo se je namreč tako, kakor je ona prero! pravi o vojski med Rusi in Japonci sledeče:
Port Artur bodo dobili Japonci v svoji dne 29. marca; na suhem bode sredi meseca velika bitka, v katerej bodo Japonci zmagah; bode nastala na Ruskem velika revolucija nil in Rusi bodo primorani svoje vojaštvo poklica jišča domov, kar bode storilo konec vojski na i iztoku."
No, radovedni smo, ali se bode prerokovs pariške babure uresničilo? Da bi bil Port že padel, o tem dosedaj, ko se te črtice tiska ni bilo slišati.
Spodnje-štajerske novic«
.Domovini" v album.
„ Celjska žaba"  »Štajercu" očita, Da je  „znorel", pravi duhovita; „Stajerc"  drog pa spretno zdaj obrne In  „Domovino" tako-le zavrne: „Kdor hoče kdaj znoreti, Prej pamet mora 'meti. Ce ti bi pameti bla kdaj imela, Gotovo davno b'la bi že znorela, Ker se pa pamet tebi nem're vneti Zato ti nemogoče jejcedaj znoreti!"
„Psyhiat Velikonočne   streljanje  vsako  leto pov^o ali   manj  nesreč.   Kjer   te stare   navade   že d ne morejo opustiti,   tam se naj   vendar pazi da se k strelbi ne puščajo otroci, ampak da i tisto opraviti le pametni,   previdni   in trezni Posebno velja to svarilo gospodarjem,   ker ti govorni za vsako nesrečo,   katera se utegne  p hovi hiši pripetiti. Stariši, pazite na otroke !
Otroka umorila je, kakor se sumi, Antoni doviČ,   kočarska   hči   iz Jablovc   na ptujskem Sredi meseca februarja je porodila   ter novoro v gozdu zakopala.    Te dni so jo   prijeli ter j okrajnemn sodišču v Ptuju izročili.
5
tamošnji organist kakor bi   to sicer
Nož med šolarji. Na Hajdinju sta se te dui dva trja skavsala;   naenkrat  pa eden   teh   štrkolinov Jire nož ter ž njim svojega nasprotnika tako hudo da  bode nesrečnež le  težko   okreval.  Premalo »vega   olja   pa   preveč slabih   izgledov zori take reže.
Iz Pilštanja se nam piše, da opravlja svoje službe tako, ialo biti, ker ne pride o pravem času na kor, da k pesmi pred pridigo orgljal. Farmam, pritožite jo tem nedostatku na merodajnem mesto, mi se v {zadevo ne bodemo vtikali.
Odlikovanje.   Presvitli   cesar   je   podelil   županu
!ta Slov. Bistrica, gospodu^Albert Stieger-ju, vitežki
Franc-Jožefovega reda. Castitamo vrlemu  možu.
Dober zaslužek se nudi prebivalcem ormožke, ivske in radenske okolice. Velik del prebivalstva Rogatca, Gleichenberga in Johannisbruna, si denarja zasluži z barantijo s kiselo vodo iz ličnih slatin (rudninskih studencev); ljudje se šte-srečne, da so se te kupčije lotili, ki jim donese to leto lepega in gotovega dobička brez velikega ia. Čudno je, da se naši kmetje niso že zdavnej rijeli te kupčije, ko imajo vendar večkrat k temu ilj časa. Konji jim včasih po več tednov v hlevu |fe, brez da bi jim kaj zaslužili in vendar so naši |tje čestokrat denarja prav potrebni. Ne pomislijo [pa ne vejo, da je kupčija s slatino prav hvaležna. |bi naj s vozmi v sosedne Radence ter si tamkaj rožili kisele vode, katero bi povsodi, kamorkoli bi ipeljali, kaj lahko prodali, ker je povsod na prav jrem glasa. V večji množini daje tvrdka Hohn & to slatino po znižani ceni. Rojaki, popri mite se a posla, grevalo Vas ne bo, ker zaslužek je lep otov! To Vam svetuje Vaš vse dobro želeč rojak. Novo uradno poslopje se baje ima zgraditi v 'boru in sicer za sledeče ces. kr. urade: okrajno fcstvo, glavno davkarijo, okrajno finančno rav-jstvo in okrajno žandarmerijsko poveljništvo. i se, da bode se stavilo to novo poslopje v bli-rcs. kr. okrožne sodnije.
Častno   Občanstvo.   Občina Cirknica ob Muri je 'borskega župana, g. dr. Joh.  S c h m i d e r e r-ja »orala zaradi njegovih zaslug kot načelnika okraj-odbora svojim častnim občanom.
Odvrnjena nesreča. Pri železničnem prehodn v ;rjih se je nedavno pripetila skoraj velika ne-, Nek šolar je iz razposajenosti stopil na železno ki zapira šrange. V tem pa se je začela žica ikati   in   ko bi   ne   priskočili   bližnji    ljudje na
, potegnilo bi bilo dečku obe nogi v žično cev
grozno ranilo ali morebiti celo usmrtilo. ,Lukamatija"  je  s  proge   potisnil   neko   staro x> na železničnem prehodu blizu Rimskih toplic,
je črez progo podala akoravno so bile   šrange
Vkljub temu,   da se je reva   na glavi   precej
o poškodovala, vendar sme o veliki sreči   govo-
■ kajti s takim telebanom, kakor je  „Iukamatija"
dobro trkati.
Iz Ptuja. Nj. Veličanstvo presvitli cesar je potrdil izvolitev gosp. Jožefa Orniga kot župana mesta Ptuj. — Nj. Veličanstvo presvitli cesar je podelil g. dr. Franc Glas-n, ces. kr. okrajnemu sodniku zaradi njegovega izredno vspešnega uradovanja zaslužni križec Franc Jožefovega reda. — Deželni odbor. štajerski je provizoričnega gimnazijskega učitelja v Ptuju, g. Gustav Kaltenegger-ja definitivno v službi potrdil in mu podelil naslov „profesortf.
K ptujskim okrajnim volitvam. Listi spodnje-štajerskih pervaških hujskačev zaleteli so se v zadevi volitev v okrajni zastop ptujski med drugimi tudi na mil. g. prosta ptujskega ter mu v greh šteli, ker se ni udeležil volilnih manevrov, kakor so si želeli ti matadorje. No, odkar je ustanovljen okrajni zastop ptujski in od tega časa je že preteklo okoli 40 let, se še nobeden ptujski prost ni vtikal v zadeve okrajnih volitev in se teh še tudi noben ni udeležil. In čemu pa bi si tudi iskal sovražtva pri večini svojih faranov, ki bo vendar tudi katoličani? Gospod prost opravlja svoje dolžnosti na tak način, kakor se spodobi miroljubnemu katoliškemu duhovniku in ka-koršnega duhovnika „štajerc" drugim v izgled postavlja. Ko bi se vsi duhovniki držali takih načel, kakor mil. g. ptujski prost, tedaj bi kmalu ponehal prepir med narodoma, ki živita na zelenem Stajerju, in tedaj bi pa tudi vsak duhovnik bil od svojih vernikov tako spoštovan, kakor je mil. g. prost od svojih faranov.
Materina ljubezen in srčnost. Dne 21. marca pogorela je hiša J. Weissbacherja v Spodnjih Stur-movcih, ko gospodarja ni bilo doma. Gospodinja je s tveganjem svojega življenja rešila izpod gorečega tramovja svojo mahjno hčerko. Mati in hči sta se tako hudo opekli, da ležite sedaj obe v ptujski   bol-
nišnici.
Dopisi.
J2 Brezna. Pač noben župnik najbrž ne menja svojih organistov tako pogostoma, kakor naš dospod Martinek. V dobi osmih let smo imeli pri nas naj-manje že dvanajst različnih organistov! Ako pride v to službo kak stareji mož, tedaj to kuharici „Juli" ni prav, mlad pa spet gospodu župniku ni po volji; v obeh slučajih mora uboga para svoja kopita pobrati ter se podati s trebuhom za kruhom. Lep križ, kaj ne? Pomenljivo se nam zdi pa še to le: Ako kuharica „Jula" gospodu župniku uide in se v domač kraj poda, se fajmošter urno za njo odpelje ter jo nekje tam doli na spodnjih krajih poišče, in sicer v viničariji nekega ptujskega Nemca. Prigovarja ji tamkaj tako dolgo, dokler je ne spravi v svojo faro. Za organistom se gospod župnik pa Še za nobenim ni odpeljal, da bi ga nazaj spravil in vendar bi mi far-mani takega bolj potrebovali, kakor pa kuharico. Sploh pa se ne spodobi za katoliškega duhovnika, da bi se za žensko kam vozil, ako mu ta noče več služiti, saj še malokateri priprosti kmet stori kaj takega, marveč pusti ubeglega služabnika s   žandarji
6
nazaj pritirati, ako to postavni vzroki dovolijo. Po ubeglo ženo že raje gre sam, ako je dobra (če ne predobra?) duša — namreč mož! Tako ravnanje ne škoduje, gospod župnik, samo Vam na časti, temač tudi Vašemu stanu na ugledu. —          Zadravčan.
Iz Št. Ilja V Slov. Gor. Slavnoznani kaplan Davorin Roškar, ki je svoje dni pri konzumu v Cirkov-kovcih igral imenitno vlogo, je velevažen volilni agitator. Kjer ga ni treba, tam je gotovo na mestu. Tudi Nemcem S6 zna prav dobro laskati, kadar želi nekaj glasov za se vloviti. Prav veseli smo bili, ko ko je ta gospod po 3 in pol-letnem tukajšnem bivanju bil od nas premeščen k sv. Barbari v Halozah, kjer pa ima najbrž premalo opravkov, ker skoro vsaeih 14 dnij pride v naš kraj. Ob takih prilikah se tukaj prav pridno pije, potem pa omenjeni gospod kaplan navadno prenoči pri nekem tukajšnem posestniku, ki pa morebiti tega ne ve, da si hiša, v katerej večkrat duhovnik po nepotrebnem črez noč ostaja, nikakor na svoji časti ne pridobi. — Svetujemo gospodu kaplanu, naj raje pri sv. Barbari svoje duhovniške dolžnosti redno opravlja, puško pa naj pusti na stran, ker puška se ne spodobi duhovniku. Tudi bi gospodu Davorinu svetovali, da se naj vrne pred nočjo v svoj kraj nazaj, kadar nas s svojim obiskom počasti. Ako pa že na vsak način mora pri nas prenočevati, tedaj se naj oglasi v farovžu in tamkaj za prenočišče naprosi; duhovnik sliši ponoči v farovž, ne pa v privatno hišo! — Mašo naj bi bral gospod Roškar v farni cerkvi v St. Ilju, ne pa v Spielfeldu. Se mar gospod kaplan boji našega gospoda župnika, da se ga tako skrbno izogiblje? Gospod Roškar,  „Waidmannsheil"!
Škofice ob Vrbskem jezeru. ^Fihpos* je nedavno kvasil v nekem članku s podpisom „Škofiško dekle", v katerem dotično dekle debele solze toči zaradi žalostne bodoče osode koroških deklet, katerim baje dela liberalni zmaj in „Štajerc" mnogo nevarščine. Ljudje pa pri nas mislijo, da smejo naša dekleta, (razun kake ponesrečene) jungferce, ki pridno delajo in se ne brigajo za politiko pa tudi ne za nFihpos", mirno v prihodnjost zreti. Poročevalec „Našega Doma", ki sicer navadno hlače nosi, jih zna v večjo nesrečo spraviti, kakor „Stajercu. Jaz dam ljudem prav in mislim, da se tisti možicelj „kurje korajže" le takrat v janko skrije, kadar za „Fihpos" kaj piše: priznati pa mu moram, da se mu janka dobro „šika" (podajo). Konečno dotičnemu dopisunu svetujem, naj syojo culo zveze ter se poda za tistim Jurjevekim dekletom, katero ga je tako močno ganilo, kakor to sam pravi. Mogoče, da pride do prepričanja, da tisto »Jurjevsko dekle" tudi hlače nosi, kakor on sam, včasih pa morebiti vrhu hlač tudi še talar. —         Skofičan.
Iz Lembaha. Pred kratkim so prinesle neke ženske nezakonskega otroka k cerkvi ter so gospoda fajmoštra prosile, naj mu podeli zakrament sv. krsta. Pa kaj so storili naš „za blagor duš toli vneti" gospod fajmošter? Rekli so, da naj nesejo otroka takoj domu in ga tamkaj naj same krstijo, ker oni ga nečejo krstiti. Udati so se morale, akoravno s težkim
srcem.   Zakaj   nas   sveta katoliška vera uči in m se v katekizmu bere,   da  je sv.   krst   prvB najpotrebnejši zakrament, brez k at regane   more   noben  človek  zvcliB biti ?!   Potemtakem tak duhovni k: ovo kor so naš g. fajmošter duše le pogJ namesto    da bi jim   podajal   sredstva,   ki   bi  j?^\ nebesa pripomogla! Zakaj si tak človek izvoli ck.^azn( niški stan, ako noče potem dolžnosti tega   stanj a. z polnjevati?   Akoravno   ima vsak   stan svojo   praf* J® predpravice in ugodnosti, duhovniški še pa   poseB  ■' ' vendar   ima   tudi svoje dolžnosti. Žapomn™ to gospod fajmošter!   —   Dne 3. t. m. zvečer tukaj na nekem mestu z možnarji streljalo, ker druzega  dne  god  neke  znane gospodične.   Pa izrazi   udanosti   ali   prijateljstva   so   pri   na3   L_ nekdaj v navadi, toda g. fajmoštra je streljanje*..? razburilo, da so se začeli na neprimerni način flI e" vati. No, kaj pa je bilo lani v jeseni   v   farovžnH so tamkaj godci  godili   in se je   blizu  d o  M noči plesalo, da seje kar f a rov ž t ro^?°" če Vi g.   fajmošter   tega več ne pomnite,   mi ta. se tega dogodka še dobro spominjamo. Kakor ^^H Vašem   ravnanja   in   obnašanju   da sklepati,   m druge   ljudi   skoraj vse   greh,   sam
0	Sre
a	grli
	Bi
.0.	ma
ištva trehe
duhovnika   ničesar.    Svetujemo   Vam premislek   pregovor:    Pometaj   popred   pred   ™ pragom, potem še le pred drugim! — V   dopofl gorenjega   dopisa   prejeli   smo   še   sledeči   dostaB^    ' „Mati dotičnega otroka je hčer župnikovega vini« Na dan poroda je oče sam šel g. župnika prosi:?"81, ' bi   hoteli   otroka   krstiti,   toda gospod   župnik M mu skrili ter dekli naročili, naj prišlecu reče, <$" ra! ni doma. Druzega dne je oče spet prišel, a g. žm '°Jj so  od doma   odišli,   ko   pa  tretjega   dne oče fl pride   v farovž,   so mu   g. župnik rekli:    „Ni   & nosit, jaz ne krstim!"  Otroka so toraj ljudje do;     . viničariji krstili.  — Cez nekaj dni pa je šla otnfl botra k mil. g. škofu ter se tamkaj pritožila <>3 Pus nikovem postopanju in blagi višji duhovni pastir J se prav   ravnajo po naukih Kristnsovih   in po pisih sv.   katoliške   cerkve,   so žensko   potolažiB rekli, naj le gre   domu,   oni bojo   župniku že I      „ da mora   otroka krstiti, kar se je ednajsti dar    .v' rojstvu tudi resnično zgodilo. — No, gospod žfl vprašamo   Vas,   ali   se to Vaše   postopanje   u duhovnimi predpisi? Ali smo mi   zaradi   Vas ali Vi zaradi   nas?   Boljše je za okolico,   ako nega  duhovnika   nima,   kot   takšnega,    kakor: Vi! Ali moramo farani si pota k višjim oblastiirien**a. :xi.   da Vas   prisilimo   svoje   dolžnosti   oprav j        _
B bil ah. f
hčei
Am«
amrzi aesto rečo 2
rediti
Takšni mašnik, kakor ste Vi gospod Kocuvai sveti katolški cerkvi več škoduje kakor korist svidenje — Vaš verni farman!"
Zunanje norice.
zel z li zač
Zaljubljenca sta se obesila.  Blizu   Rerolinj *™
Pruskem sta se ob enem obesila 17-letna hči i < ™Sa barona  in pa baronov kočijaž.   Dekle je baje bi
7
[em stann in oba sta se  hudo bala očetove jeze ler tako raje skupno smrt storila.
Roparski umor V Vlaku. Pred nedavnim so našli ^ ponočnem brzovlakn, ki vozi iz Aleksandrije v Genovo na Laškem lekarnarja Evgenija Kazasko iz Suze ^knpejn II. razreda umorjenega. Prodal je v domačem •raja  svoje   reci ter se   mislil k svojim sorodnikom jažno Ameriko preseliti, toda na potu ga je  urno-zločinska roka ter mu vzela 35 tisoč kron. Umor je dogodil   najbrž v nekem   daljšem   predoru (tu-elu). Krvavo sekiro so našli v vozu pod klopjo. Nemški cesar Viljem II. se je podal na potovanje Sredozemskem morju in je baje na tem potovanju grlu zopet nevarno zbolel. Boj med belokožci in zamorci.  Springfieldd, 0., jlO. mar. — Tukaj   se je pričela   prava    vojska med jbelo in  črno pasmo. Na  trgu.   kjer je   bil predvee-jajšnem   linčan   zamorec   Dixon, se je   zbralo  kakih ljudi in sklenili so med seboj, da mora biti za-orski okraj popolnoma upepeljen.   Zgovorjeno, stor-no. Pol ure pozneje je bil zaznamovani okraj že na 12 konceh zažgan. Da bi se ne moglo iz gorečih hiš ^ičesar rešiti, je ljudstvo toliko časa streljalo v ogenj, iler ni vse   zgorelo.   Guverner Herick je na brzo-?no obvestilo   o boju poslal takoj 7    kompanij vo-tva   na lice   mesta.   Nad 800   zamorcev   je   brez strehe in groze,   da bodo   zažgali iz   maščevanja trgovski del mesta. Vojaštvo varuje pozorišče.
Najtežji mož je vsekakor leta 1848 rojeni Anglež Tomaž Longley. Isti tehta 282 kg. in meri čez jprsi 70 palcev, čez pas pa celo 83 palcev. Mož je [visok G čevljev in 1 palec. Longley je zelo izobražen mož. V jubilejnem letu mu je brzojavila kraljica Siktorija ter mu častitala k dobremu zdravju.
V Ameriko je popihal dunajski vinski trgovec z ^menora Kerpen. Zaradi sleparij je bil obsojen na 120 tisoč kron globe, ker pa je tudi kazenska pravda proti njemu tekla, položil je kavcijo in sodišče ga je pustilo   začasno   na   svobodi.   Ker   pa se   Kerpen
itirj ^at) tema n' čnt'* <JovolJ varnega, popihal jo je v Ameriko, kjer se morda snide s cirkovškim Bau-mannom. —
Smrti   rešil je Na Sedlih ob Osojniškem  jezeru na Koroškem   dne 27.   februarja sluga tamošnje železniške   postaje   Jožef Logar   11-letnega    kmečkega jsina Andreja Stichauner-ja. Poslednji se je drsal   po
i zak
v i in k a tej 11 č a a c,   kaj
gubj
jim duh mu iravi^ )sebn] nite r se t je 'a taki
že o| je tak
huda
po esej faraj se
j e z] n o z
še
svoji
olnitd
it a vek [ličarja »sit, di ; so t da jih župni j zope~ trebi rtoma :rokoij o žaj
» pred žili te pisal dan m *;!>nil
zamrznjenem jezeru,   prišel pa je pri tem na odprto
) nobelmes*0 ter z^r^n'^ v vodo. Jožef Logar, ki je to nesrečo zapazil,y prihitel je urno dečku na pomoč in gauto-nenja rešil. Čast in slava bodi vrlemu rešilcu!
avljatil .LJubezen mimo smrti. Dne 4. p. m. sejevstrelil *M t Nizzi dragonski ritmojster Emil Fuchs. Ta častnik je bil premožen posestnik in živel v urejenih razmerah. Pred nekaterimi leti se je spoznal na Ogrskem b hčerjo nekega učitelja, Heleno Natezkovič ter isto vzel za ženo, s katero je prav srečno živel dokler ta ni začela bolehati. Pred par tedni se je podal ž njo v Nizzo, da bi v tamošnjem milem južnem podnebju
nekes  ^a mu soProoa sPet okrevala. Porodila je  hčerko,
tukaj
sni s tim na
!1I1.
rti.
bilo
katera pa je kmalu po rojstvu umrla, za njo pa tudi
ona sama. Iz žalosti vsled te izgube si je pa še tudi mož na grobu svoje ljubljene žene življenje končal.
89-letni starček k smrti obsojen. V Kastlebaru na Irskem je kmet James Hopkins (89 let star) umoril svojega lastnega sina, s katerim je že več let v sovraštvu živel. Hopkins je obsojen na smrt, ki ga čaka meseca aprila.
Strašno maščevanje. Blizu Arada na Ogrskem imel je rudar Glimpia na stanovanju nekega Kohouta, o katerem je sumil, da mu ženo zapeljuje. Neki večer je prinesel domov dinamitno patrono ter jo v hiši užgal. Hiša se je zrušila in izpod razvalin so izvlekli razmesarjena trupla cele rodbine in tudi Kohoutovo truplo.
»Čudežno spoznanje," Kaplan Ivan Hojnik v Klo-basnici na Koroškem je pred nedavnim časom moral podpisati sledečo izjavo: „Jaz podpisani Ivan Hojnik, kaplan v Klobasnici sem v periodičnem listu „Mira z dne 23. julija 1903 v štev. 30 od mene sestavljene članke (tukaj so navedeni natančneji podatki) v natisk dal. Ti-le članki so v celi svoji vsebini zasmehovanje gospoda Augusta Paar, gospodarja v Klobasnici, ki je toraj proti meni pri ces. kr. deželnem kot porotnem sodišču v Celovcu vložil tožbo zaradi žaljenja časti. Jaz podpisani Ivan Hojnik s tem izjavim, da jaz vse one iz narodnostnega sovražtva izvirajoče napade proti gospodu Augustu Paar v vsej celoti kot neutemeljene preklicem, gospoda tožitelja odpuščanja prosim ter se zavežem, za spravo tega mojega postopanja, ki se z dolžnostmi katoliškega duhovnika nikakor ne strinja, v blagajno prostovoljne požarne brambe v Mali vesi pri Doberlavesi vsoto 100 kron vplačati, vse narasle tožbene stroške v roke tožiteljevega zastopnika, dr. Ernst Mravlag v Mariboru odrajtati .... Razun tega se nadalje zavežem, gospodu Augustu Paar vse stroške, ki so mu vsled moje tožbe proti njemu pri ces. kr. okrajnem sodišču v Doberlavesi in iz tozadevnega zastopništva narasli, povrniti. Gospod August Paar vsled te moje izjave od tožbe proti meni odstopi, pridržuje si pa pravico do tožbe proti odgovornemu uredniku „Miraa in jaz se gospodu Augustu Paaru zahvaljujem za to uslugo. Ivan Hojnik, kaplan v Klobasnici."
Prodana nevesta. V Aradu sta se dva kmečka fanta potegovala za bivšo šolsko tovarišico Margito Kosca. Deklica si jo enega izmed nju izbrala ter se dala oklica ti. Zavrženi tekmec je predlagal srečnemu ženinu, naj mu deklico odstopi za 100 gold. Ženin je zahteval še 15 gld. povrhu za stroške, ker je bil deklico takoj k sebi vzel. Zaroka ee je preklicala ter sta se oklicala z novim ženinom. Kmalu pa se je začel prvi kesati, da je deklico prodal, ker je prišel do prepričanja, da ne more brez nje živeti. Začel je deklico zalezovati ter jo zaklinjati, naj se vrne zopet k njemu. Deklica pa mu je zagrozila, da bo svojemu novemu ženinu povedala, da ne drži pogodbe. To je ljubosumnega fanta tako razkačilo, da jo zabodel deklici nož v tilnik ter je takoj umrla.
Za matere. Dne 19. marca je triletni sinček nekega   uradnika   v Celovcu   pogoltnil 4 in pol  centi-
<s
metre dolg ključek. Mati mu je nato dala jesti kislega zelja, ki je dečku ključ iztrebilo, brez da bi mu kaj na zdravju škodovalo.
Misijon in verska blaznost Kakor neki celovški list poroča, vršil se je v zadnjih tednih v Št. Danijelu pri Prevaljih in pri Sv. Jurju pri Skofičah na Koroškem, misjon in misijonske pridige so imele vspeh, da je na obeh krajih nekaj žensk zblaznelo, ali po domače refeno: znorelo. — V št. Danijela je hotela neha kmetica z imenom Marija Sekalo, mati šesterih nedoraslih otrok, vsled verske blaznosti svojemu dveletnemu sinčku jezik iztrgati, kar pa je njen mož še pravočasno zabranil. — Koliko takih in enakih slučajev so misjoni že povzročili, tega ne bodemo naštevali, ker jih je preveč! Cas bi bil, da bi se te „gromoviteH misijonske pridige nekoliko omejile ter v prave meje zavrnile, ako se že sploh ne dajo odpraviti.
Napredna stranka zmagala je pri deželnozborski
volitvi za volilni okraj (kmečke občine) Trbiž-Pod-klošter na Koroškem. Izvoljen je bil šmerčki župan, gospod Martin Fischer s 389 proti 172 glasom, katere je dobil klerikalni kandidat Grafenauer.
'- Ljubezen v kloštru. V Reki sta se v nekem kloštru zaljubili dve nuni v enega in istega moža — svojega spovednika, ki se je obema udal, toda skrbno zakrival svojo ljubavno razmerje, tako, da ni ena nuna druge na sumu imela. Prigodi se pa, da je enkrat zamudil obljubljeni sestanek v žagredu, ter ga je dotičoica tamkaj zastonj pričakovala. Za nekaj časa pozneje bi imela druga nuna v žagred priti, kar je tudi storila, toda našla je tamkaj svojo tekmovalko, ter jo hotela vsled ljubosumnosti skozi okno potisniti, pri katerem je prva ravno slonela. Na krič so prihiteli ljudje, ter razkačeni nuni vsak sebe spravili. Tako piše rimski list „Messagero".
Sedmeri umor v nezavesti. V Kojtovu na Ruskem je 45-letni, bogati kmet Boronzov za logarjem zbolel in začelo se mu je mešati. Pred nedavnim je po noči vstal s svojega ležišča, vzel sekiro ter s tisto ubil svojo ženo in svojih šestero otrok v starosti od dveh do petnajst let. Nato je s sekiro samega sebe težko ranil na glavi, prsih in na trebuhu. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Bogataš v sirotišnici. V sirotišnici v Donegalu (Irska) je umrl nedavno neki mož, ki ga je občina mnogo let preživljala. Lahko si mislimo, kako so se jezile oblasti, ko je revež zapustil v oporoki 35.000 tisoč kron, seveda občini nič. V Ameriki živeči svoji sestri je zapustil 22.000 kron, neki bivši svoji ljubici 5000 kron, predstojniku sirotišnice za skrb in postrežbo 3000 kron, za svoj nagrobni spomenik 1000 kron.
Tornisier (telečnjak) odpravljen. V angleški armadi so tornister za vedno odpravili ter na njegovo mesto upeljali vrečo, katero nosijo vojaki za  pasom.
4 dni živi pokopani so bili premogarji v nekem v novem rovu premogokopa v Svadovicah na Češkem. Na bregu vrh rova se je utrgal velik plaz zemlje ter zasul   odprtino  rova,   tako da  so bili kuapi v rovu
Narocs
i, ker
i Nedelj
ali   pa
anja oc
(i. A.
i, ker E
pa m
Našim
naročni
jim nai
Dopisi
živi pokopani, četiri dni in četiri   noči so ljudje   Blagi prenehoma kopali, da bi prišli do nesrečncžev in Ogrske grozne smrti rešili. Četrtega dne so vendar pii-lidjišč   n teh revežev, a našli so   jih v jako   žalostnem st£tom  v — gladu so   omedlevali.   Ko so se z jedili in vi^oram malo okrepčali,   jeli so   pripovedovati, da so ppnono! tudi   sami   kopali ter na svojo rešitev upali,   toJp časom   so  vsled gladn   oslabeli, da niso zamogli delati. Svetilnice so jim tudi kmalu pogasnile in so v trdi temi pričakovali smrt, ki pa jim je za t še prizanesla.
Svojo lastno sestro umorila je v Lvovu il
liciji Jožefa Littich.   Njena sestra   je bila   žena fesorja dr. Fiedler na   politehniki v Lvovu.   Iz za življenje svojega moža, ki je imel nedavno nev bolezen prestati,  je postala tužna  in začelo se nekako mešati v glavi. Zdravniki so spoznali za trebno, da se naj   vsaj za nekaj   časa odda v d' nico.   Ko je   njena sestra Jožefa,   vdova  po   nel zdravniku, o tem izvedla, peljala se je takoj v '    JM?1 ker je svojo sestro nedopovedljivo   ljubila. Spoznal da je njena ljubljenka   resnično   umobolna,   vzeli   A  %UJ revolver   ter   nesrečnico   s tremi   streli usmrtila.Ki nie bi jo tako norišnice rešila. Storila je ta strašni zkmiru.   I zgolj iz sestrinske ljubezni in kakor liladnokrvnojeti K storila, tako se je tudi pustila potem v ječo odpel I
Kuga V Južni Afriki je terjala dosihmal že ma   Dopisi žrtev, samo v Johanesburgu je umrlo na tej nevodnjič. bolezni dosedaj blizu  70 oseb. Občinski svet nat »ečim je 100 tisoč kron za pripomočke   zoper to   mori I
Vojaki so se spuntali v Natalu; okoli 600 je udrlo v mesto Hoviz, kjer so ropali in poče razne nasilnosti.
Odklonjen Obisk. Papež je naznanil   francosfc kabinetu, da ne sprejme Loubeta, predsednika coske republike v Rimu.
Skupaj zraščena dvojčka porodila je  pred  k^rabru t kim neka kmetica blizu Miškolca na Ogrskem. Delno s sta na   ledju skupaj   zraščena,   a se   počutiti   s>»^lm"istj prav dobro. Zdravnik je spoznal, da ju ne more H čiti, ker takšna operacija bi stala enemu ali drng^Kr, s^a teh dvojčkov življenje.                                                   eznisk
Trojni   umor.   V   noči od   20. na  21. marca*1'14H umoril mesarski pomočnik Jurij Ebner v   OttakriE»tsne (dunajskem predmestju) mesarja Franc Svatoš-a. iRonaclm. govo ženo   in mesarskega učenca Ludovika   An<_'c   Kazim deklo Marijo Waniek pa je smrtno ranil. Ebnerja/lja o gn je to grozno   hudodelstvo   baje iz   maščevanja stojtvcn^ . prijel  je nek   vojak 8.  pešpolka   ravno ko je toB'0^*' skozi okno na ulico zbežati.
Pomagati Si je znal. V nekaterih voseh nn l;;naN* JJJJ5J landskem je še navada, da hodi občinski sluga *»' I ščanom naznanjat rojstvo ali smrt kakega sovaše^j^mo11 Porod naznanja v belih, smrt pa v črnih rokaviciainih orgs Nedavno pa je neka vaščanka porodila dete, kfe gGn t°r takoj po rojstvu umrlo. Iz zadrege, kakšne rokami lokami bi oblekel, si je pomagal s tem, da je del na 6 roko belo, na drugo pa črno rokavico ter tal naznanjat ob enem rojstvo in smrt.
1
dne lec, dn
Nervo 0 pričenja,
»Ski   dobi
it
ji Čin Škofa. Škof grof Csaky v Waitzena Ogrskem je 1600 oralov (joh) svojih obširnih Jjišč na male dele razkosal, ter jih dal takim rtom v najem, ki so zašli v bedo ter bi bili inače »orani se izseliti. Naj bi to slnžilo drugim v   po-
Pisma uredništva.
i Naročnik  v Hrastniku.   Pod   štev. 7680 ne morete i Vi. ker pod lo številko imamo zabeleženega naročnika pri p Nedelji.   Prosimo toraj, naznanite nam Vašo pravo šte-ali pa Vaše  ime,  da Vam  zamoremo potem na Vaša i odgovoriti. | G. A. K. v Račjem. Vašega dopisa ne moremo pona-i, ker Bratuševa zadeva še ni končana,  sodnijskim raziz-m pa ne smemo naprej segati. Našim gg. naročnikom.   Prosimo tiste naročnike, ki 'naročnino še dolgujejo, da nam isto nemudoma vpošljejo, jim našega lista ne bodemo več pošiljali. Dopisnik v Pokerčah. Ne zamerite — ni mogoče. Salovec. Hvala za poslano. Bodemo prilično gorabili. G. župniku v Skomrn. Vaš popravek pride v koš — je priobčimo, ker ni stvaren. Imejte mir in dobro Vam bo. I G. župnik pri Sv. Antonu v Slov. gor.   S poprav-[ni nič. za naše naznanilo imamo priče. Pustite „Štaierca" tiru.  Ako ga Vašim faranom ne privoščite, zakaj ga po-EVi citate? Dopisniku z Kozjega. Za to številko prepozno došlo, 'prihodnjič.
Dopisniku iz Št. Vida. Ako nam bode mogoče, tedaj tajit.
jVečim dopisnikom. Napadi ,.celjske žabe" nas ne pla-ploh se za njene čenče ne brigamo, toraj gremo našo »prej.___________________________   '           __________
počenji   Loterijske številke.
dne 18. marca: ;, dne 26. marca:
66,      3,    29,    82,    32. 61,    73,    31,     70,    21
Od tiskovnega društva „Banernbundlertl. V mesecu
bru t. 1. bode to društvo med svoje ude razdelilo brez-
sledeča darila:
Imdisteln", povesti s planin, spisal A. Albert (281 strani),
hter  Habsburgs   Kriegsbanner"   (pod  habsburško vojno
lavo),   črtice   iz   življenja   v   vojski,  spisali sobojevniki
5 strani),
lezniške,   vojaške   in    druge prigodbe, spisal    (i.   Bapp
strani),
novrstne prigodbe, spisal A. Franke,
:sne besede  v resnem   času", spisal A. Haas, kmet v atoš-a. n   lQachu.
a Angere Razun  tega   dobi  vsak  ud zvezek,  v   katerem se raz-
Ebnerja,   a ° gnojenju travnikov in sadnih dreves, potem o gospo-
<ania stoi en''' društvih in „katekizem o volitvah'-. Vsak ud plača
•     i_| o 2 kroni;   kdor še  želi „Bauernbundler-Ka!ender' za
leto 1905, naj razun tega zneska doplača 2 K 70 vin.
jeh naFi
;i  sluga
i sovašcaifjjj
Na prebavljalne organe se mora paziti, kajti ni nobenega drugega
v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno
na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke.   Pazi se
vljalne organe,   ako  si prizadevamo njihovo delo olajšati stem,
jamo  delavnost  prenavljanja in podpiramo čistilna funkcije pre-
rokavici  ih organov z milo odvajajočim sredstvom.  Tako sredstvo imamo
fWa    ki     že *® 'el najbolj znano dr  Rosa balzam za želodec iz lekarne
aete,           gner,   c. kr. dvorni založnik v Pragi.   Dobiva pa se tudi v tu-
ine   rokav lekarni g. Behrbalka.
"a      [ervoznost pri otrocih. Šiba našega časa, nervoznost,
ter tako    ^nja) fa^ov  spoznavajo čimdalje bolj, nemalokdaj že v
dobi.   Vzrok  tiči večinoma v tem, ker dajo otrokom
nedremišljeno alkoholne pijače, ki dražijo živce, tako pivo, kavo. Šele nedavno je sloveč učenjak ponovno poudarjal, da takih p^jač nikakor ni dajati otrokom pod 14-leti. Za najboljši nadomestek zrnati kavi se je povsod izkazala Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Okrepčano zdravje in cvetoče lice pri otrocih plačuje mali trud posebnega napravljanja.
:^
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kneippovo siadno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
Hranilnica (šparkasa) v Radgoni tudi zanaprej obrestuje vloge po 4°|0 ter za svoje vložitelje iz lastnega plača rentni davek od obrestij vseh vlog.
Posojila se dajejo na zemljišča v radgonskem, gornjeradgonskem kakor tudi v kateremkoli okraju na Štajerskem ležeča zemljišča in sicer v vsakej vi-sočini in ne na več kot 5°0 ter 1% odplačilu na kapitalu. Pri večjih posojilih se na željo amortizacija zaračuni le s %%.
V Radgoni, meseca marca 1904.
90      Ravnateljstvo:  Dr.   Gottschtt*   L   1\
. C* Scliwab
trgovina s špecerijskim   in materijalnim blagom in z barvami k zlati kroglji v Ptuju priporoča po najnižji ceni:
Portlantov cement,   Roman-cement,   Alabastrov gips (malec) Kotran (Teer), karbolineum itd.       9i
10
Veliko presenečenje.
Nikdar več v življenju se ne ponudi laka priložnost.
600 koso? samo 1 gld. 80 kr.
Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči S leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako iini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenem, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco. vse iz duple-ztata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 180-RazpoSilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wlrth,   Krakau A/14.      10:«
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Veliko presenečenje!
Nikdar   v   življenju   ni  več take priložnosti.        1128
500 komadov za 1 £ld. 95 kr.
Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3°/9 duble-zlat)  z   patentiranim zakle-
;om, 1 jako fini tintnik iz nikclna, fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korespondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo I gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu   povzetju  ati   če  se denar
pošlje naprej. Dunajska centralna razpošilialnica
P. Lust, Krakov (Krakau) št. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Lepe svitle barve
za malanje hiš se dobijo po nizki ceni v trgovini z barvami Kraber v Ptuju, Vseh svetnikov ulica (AHerheiligengasse) št. 13 tik po-sojiln;ce.                78
Ciglarski polir
poštenega   značaja,    dobi   takoj službo pri Johan Brianlku v Ostro-viški vasi, poŠta sv. Jurij ob Taboru.                  82
Konja °
ne  pod   o   let starega,   pohlevno
žival    brez    hudomušnosti   kupi
Adolf Sellinscheflg v Ptuju.
Kava in čaj
iz prve roke, to k neposredno od sadika kaoe in č~a)a, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in Čaj.
W~ Najnižje cene. -*a&a
Najino dosti Čez 100.000 oralov  veliko  posestvo  se obdeluje
nairaeiionalncjfe.   Najine   vrste
kave in čaja so jako aromatične in zdatne.
ITquq • Javaflor, najfinejša IVava . 43/t feg g]d. 6(>5, fina
*'/* kg gld. 6-20.   Javabrasil-me-
šanica &(t kg gld. 6*76. Pošilja se carine prosto na vsako
pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto.
TURK & drug
veleposestnika na Javi, prodajalca kave in Čaja v lastni režiji
v Trstu       926
via dell' Acquedotto 62.
Hiša na prodaj
obstoječa iz sobe, kuhinje, lojpe in kleti. Zraven je hlev, 2 uti za steljo, parma, kasta, vrt za ze-lenjad, sadunosnik z lepim rodovitnim drevjem, travnik in njiva (oboje meri 1 oral) 5 minut od glavne ceste Mizo Slovenjgradca (vse v dobrem stanu). To proda iz proste roke za 950 goldinarjev Franc Ugler pri Sv. Jederti, pošta Miss a. D.              84
Lepo posestvo
a/. ure od mesta Ptuja, z lepo zidano hišo, s zidanimi gospodarskimi poslopji, z novo stiskalnico (prešo), blizo 3 orale zemljišča, z viuogradi, travniki in njivami, zraven je lep sadunosnik in po vrtnarsko urejen vrt, malo oddaljen je lep gozd, dobro zaraščen in rodovit travnik (1400 sežnjev), vsega skupaj toraj blizo 5 oralov (job). Več se izve pri lastniku: Jakob Gemilsak, posestnik v Kar-čovini pri Ptuju.          68
2 posestvi
na prodaj, obsegajoči 50 in 60 oralov zemlje, s 1 zidano in 1 leseno hišo, dvema velikima sadu-nosnikoma; pri zidani hiši je tudi mlin. Naslov pove upravništvo „Štajerca" v Ptuju.        75
Učenec
TU
se takoj sprejme v usnjariji (led-rariji)  Jožef Goriupp v Ptuju.
Trgovina z mešanim blagom
Friderika Wambretschsamer (poprej Knilic) na Planini (Monlpreis) se da zaradi bolehnosti posestnika pod ugodnimi pogoji takoj v najem.                  69
Ključavničarski  učenec
(Schlosserlehrling), lepega obnašanja, ki se je Že 21 mesecev tega rokodelstva učil, želi pri kakem dobrem mojstru svoj uk dokončati. Vprašanja sprejme upravništvo „Štajerca" v Ptuju. 102
Vsakovrstni krompir
kupuje    Adolf   Sellinschegg Ptuju,
v
105
Žagar
(Sagcmeister) za polni jarem (Voll-gatter), zmožen obeh deželnih jezikov in vseh žagarskih opravil ter zna tudi liste brusili, se sprejme pri: Bratje Wildner, Neustein, pošta Sevnica (Uchlemvald.)   103
Učenec
S1.1
sin poštenih štarišev, z dobro Šolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom:   Raimund  Jaklin  v
MislinjU (Missling bei Windisch-graz).
Orehova drevesa
z visokim deblom, ki bodo nosila lepe debele orehe, prodaja komad po    80     vinarjev    oskrbništvo
nemškega vitežkega reda pri Veliki nedelji.       100
Izdelovanje odej.
Izdelujem odeje (kojtre) za gospode trgovce, ako mi pošljejo platno, vato in cvirn, in sicer iz bar-henta za 1 krono, iz perkala za 1 krono 40 vin. in iz Žide (svile,
atlas) za 2 kroni komad. Marija Damis v Zverinjaku, pošta Brežce (Rann).       99
Lepo posestvo
na prodaj, obstoječe iz 14 oralov njiv in travnikov, z lepim in rodovitnim sadnim drevjem, s zidano hišo in gospodarskim poslopjem, v prisolnčni legi, 20 minut od kolodvora „La5ki trg" (Marki Tufter), vse skupaj za 18 sto goldinarjev. Naslov pove upravništvo »Štajerca" v Ptuju. 104
Službo išče
mož, ki zna prav dobro žganje narejati in sicer po toplem ali mrzlem načinu. Napravljali zna tudi vsakovrstne likerje. Deželi se da prednost. Naslov je: H. K. poste restante Pasje pri Velenji (W611an).               94
Nagla razpi'odf^
4 pare čevljev za gl,t
Zaradi nakupa ogromne obuval   oddajem    le časa po smešno nizki c možkih   in 1 par ženskih za vezati, rujave ali črne podkovanimi   in trdnim nadalje   1   par  možkih ženskih modnih Čevljev, jako elegantno narejeni. t in lahko za nositi. Velikost; timelrib. Vsi 4 pari slan gold.   2 50   ter  se   pošlj poštnemu  povzetju   ali  p denar naprej vpošlje. H. VI
Schuhexporthaus. Krai Zamenjava je dovoljena ini
denar brez ugovora vi
rodaj
Šafar
spošto
samskega   stanu.  42 1 urjen  v  poljedeljstvu   in živinorejec   išče primerno! Ponudbe naj se blagovolijo] na g. Brumec Franc, v Ccešnjevcu,  pošta S] Bistrica.
Velika mesai
v Opatiji (Abbazia) najstarB najboljša   v  teh   toplicah,«
Iiridejo   sami  bogati   go^fl cto se proda za 50 tisoč jM sa, skrben mesar   pa bi I za  enkrat   toliko.   Pod pfl ugognimi pogoji  se proda sarija za 2 tisoč gold.; za (Geschaft) potrebuje se 4 gold.   Več pove Prane nik, Thesen, pošta
Lepo malo pose
blizu Maribora, s z:dano xl krito   novo  hišo,  v   katci soba,   1 delalnica in i  ki „šparherdom" in kotlom, živinski in svinjski hlev, itd.;  studenec z dobro vod vrt,  več  sadnih   dreves, dobre   zemlje,  občinska rejo  živine in svinj.   Cei gold , od katerih 8w0 gole ostane (šparkasa).   Več Podlipnik,    The s en, Maribor.
Novozidana
(Hochparterre) 20 minut d nega  trga v Mariboru   od s 3 sobami, 3 kuhinjami, t kletjo   in pralno kuhinjo, 3 drvarnice, 3 svinlski hle njak   s   izvrstno vodo,   ve za  zelenjad,   je   na prodaj, pove Marija Munda, po v   Gornjem Pobrežju  Št * Mariboru
tiči n
nejšo naj bo spešu
Vozičke za otrojj
v katerih lahko otrok sedi. pa tudi tak<
imata vedno v zalogi in priporočVa Z_
Brata  Slawitsch   v I'tiR*1
Cena 12, 16, 20, 30, 36 do 40 l *}&
Vozički   so   lično  in   močno izdelani,  cenafl
jako nizka. Pismenim naročilom se točno ustreže.
I)|
12
Franz
zastopnik najboljše fabrike za stroje
Ph. Mayfarth-a iz Dunaja
prodaja
mlatilnice,   slamoreznice,   stroje za jabolke
ter sploh vsakovrstne stroje.
Stroji se lahko ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate).  Blago je zanesljivo. Pogoji so zelo ugot«
Ondi so nadalje na prodaj lepi hrasti (2a dolge), za sodarje ali paza mostove strike. Kupci naj se poslnilSu   S
97                                                  gornjega naslova ali pa se naj osebno z^lasijo.                                               _ .      , . ------------------------------------?_i.2-----------------1---------:------------°—i--------------------------------Jnzgalnii
Mranilnka (Sparkassa)
vlad. državnega mestk
$>tuj
Mestni denarni zavod.
mcSalom apna   tako,
. brizgal ■dno dr merjei
svetih
da s<
lidravličr ■tiskainic
Giro konto pri
podružnici avst.
ogersk. banke
y Gradca,
Uradne ure
ea poslovanje s
strankami ob de-1 Iavnikih od 8—12 ure.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za"~pošred6-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Obfenje t awt. 09cr$Ko
banko.
11
'cnilniki
Baumgarten & Cie- Wien II Ptujsko posojilno društv)
Lampigasse 9                           (Torschussverein)
priporočujc od ces. kr. kmetijske kemične preskuševalnice pre-                       x
iskovano, rast jako povspešujočo                    ; registrovana  zadruga  z  neomejeno zavei
v*      •         1                       1*1                          1          obrestaje hranilne vloge po
živinsko redilno moko                  4o/o              '
.  kot primešek h klaji za konje, krave, vole, svinje in ovce.
Dobi se pri
Henriku Mauretter v Ptuju*
77
in daje svojim družbenikom mej nična posojila po Q^j 0DHk
1036
5%°/
O   na leto.
oni
U
13
i
Taris 1900.
GRAND PRIX.
iginalni Singerjevi šivalni stroji
za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja.
Kdor si naroči stroj,   temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih
vezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi.
Singer inCoo
akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24.
;odni. lazijo
a
fte stroje za poljedeljstvo in vinorejo.
Brizgalnice za sadno drevje
o:n   za   mešanico   Iz   bakra   in ku tako,   da se  najedenkrat na dve cevi brizga
brizgalnice (strealjke) za
[sadno drevje   z natanko na-
merjeno petrolmešanico
svetilnice na acetilen
da se ulove leteči hrošči
hidravlične stiskalnice za vino
stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pritiskom
stroje za drobljenje stiskaniee
čisto nove mline za grozdje
H nove  priprave   proti   peronospori in za žvepljenje
sesalke za vino, cevi za vino
kakor  tudi   vse   druge stroje za poljedeljstvo. kot
razbiralnike (trierc) inlatilnice, vi-tale (gepel) itd.
razpošilja kot  špecijalitete po  najnižjih tovarniških cenah
\G. HELLER, DUNAJ
II., Praterstrasse 49. bilniki zastonj in franko. Dopisuje se v vsili jezikih.
'.
itvo
savezoi
r
prodaja                                      oi
Wibmer v Ptuju.
Izurjeni lončarji    5
o trajno službo. Sprejmejo se sukalci, kakor di oblikalci. Ponudbe naj se vpošljejo pod nasloni: „LonČar"   na  upravništvo „Štajercau v Ptuju.
Nikdar več ni take priložnosti!
Tako  dolgo,  dokler  Se  ni  zaloga   hlač izprodana,  dobi vsakdor
elegantne
za malo svoto in sicer za 39" I gid. 80 kr.
Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po postnem povzetju. Pri naroČilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih širokost okoli pasa.
Dunajska filijala za snkneno hlago Ch. Jungwirth, Krakan 51.
Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar.              1110
Enonadstropna niša 7,
ki daje veliko najemnine, stoječa na glavnem trgu v Spodnje-Štajerskem mestu, je na prodaj. Hiša je v najboljšem stanu, za vsako obrlnijo pripravna ter obstoji iz 5 sob, 2 kuhinj, 1 delalnice in 2 prodajalnic. Zraven je gospodarsko poslopje in lep vrt za zelenjad. Vse skupaj se proda za 5000 gold., od katerih je 2000 gold, od hranilnice vknjiženih, toraj je samo 3 tisoč za izplačati. Naslov pove upravništvo »Štajerca« v Ptuju.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
razpošilja
umetna gnojila (Runstdiinger).
Vspeh je pri različnih nasadih jako ugoden, posebno pri hmelju, za katerega se   priporoča kali-amoniak-super-
fosfat.                        85
Ceniki (razgledi) se pošiljajo brezplačno in franko.
Dva nova živinska in kramar ska
sejma
vršita se dne 15, aprila in 15. julija v Skoeijanu na Dolenjskem pri Krškem.
. Sejma sta važna za živinsko kupčijo.
Občinski urad Škocijan na Dolenjskem, 13. marca 1904.
Kopina L r., župan.
96
14
Stroji za napravljanje rezi
s patcntovani   tečaji  na valjarje,  ki se
sami   mažejo,   s   prav lahkim tekom in
prihranitvijo moči do približno 40°/0.
Stroji za rezanje repe in krompirja, mlini za napravljanje šrota, za mečkanje sadja> stroji za parenje krme, prenosljive stedilne peči s kotlom z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, sUveČi ali prevozljivi, za kuhanje aH parenje krme. krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t- d. nadalje lu-ščilni stroji za koruzo, čistilni mlini za žito, trljerji, razbiralntki, stiskalnice za seno in slamo, mlatilni stroji,   vital! (Gopel), jekleni plugi, valjarji, brane.
Najboljši   Sejalni   Stroji   ,,AgriC0lau   (2istem na Uralna kolesa) z najlahkejšo rabo, z menjalnimi   kolesi za vsako seme, za breg,   kakor
za ravnino. Samotvorne  patentovane škropilne  priprave  za pokoncevanje različnih škodljivih rastlin, škodovaloev na sadnih drererih in za zatiranje pero-nospore izdelujejo  in  razpošiljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji
Ph. Mayffartli & Co.
tovarna go.-podarstvenih strojev, livarna zc'^zi in fužine na par
iwi             Dunaj ll/l, Taborstrasse 71.
Ilustrovani katalogi zastonj in franko.    Zastopniki in prekupci  se iščejo
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko,
Prtie wrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Phlladelphijo. — Dobra hrana. — Izbama oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji
ali
Kari Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev, 41.     537
Visoke in betonske stavbe
prevzame stavbarski podjetnik
Ditricb Dickstein
43
v Celju.
Izdeljujejo se Črteži (plani) za cerkve, javna  in  privatna poslopja in za gospodarska poslopja v vseh slogih.
Urna izvršitev dela. "«
Na željo se sestavijo proračuni.
L. Hifl
in drug
ZAGREB
Preradovičev trg 8
s poroštvom 20.000 kron, vsled naredbe vis. kralj, hrvatsko-dalmatinske deželne vlade od dne 6. avg. 1901, štev. 44.264, ^dovoljen a
tvrdka   za  prevažanje  oseb iz delavskega kaki
kmečkega stanu v prekmorske kraje.
Znižana   cena iz Zagreba do Ne\v-Jorka K 1701
brzim   parobrodom,   koji plove 7 — 8 dni črez me
Potovanje se vrši samo na hrzo-parofcrotlih in traja vožnja preko samo 6 do 7 dnij.
®ŠBr* V pristanišču ni nikakoršnega doplačila!
\a parobrodu izvrstna oskrba z vinom.
Odpotovanje   iz Zagreba  vsako  soboto in pondelj
Na pismena vprašanja odgovorimo nemudoma in brezplačno.
is                              L. Mašek in dr
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celj
Stanje  vlog interesentov dne 31. dec. 1902   K   9,808.5J Vloge od 1. januarja 1903 do 31. decembra
1903 z obrestmi vred......   .    >     4,312.9;
Od tega je odračuniti:                             K 14,121.1 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile.......K   3.264.661
Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1903   >  10,856.&
Hipotekama posojila.....-.....K  6,246.645-43
Mejnifino stanje.............>      86.126 —
Posojila na vrednostne efekte.......>      16.329 83
Efektni zaklad     .............>  3,453.858 —
Posestva................>     183.000 —
Imetek,  katerega ima hranilnica za dotacijo
pri kreditni zadrugi   .   .......>    317.000"— \
Vloge pri kreditnih podjetjih   .  .".....>     330.425-20 j
Stanje blagajne (kaše)..........>      91.22-963
Glavni reservni zaklad..........>     564.881-88 |
Posebni rezervni zaklad za kurzne diference >    315.353 92 |
Zaklad za penzije............>      32.4*8-21
Visokost za obresti:  Pri vlogah 4% in se pj
>že.
rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne   vloge  se sprejmejo.
Nagrobne veni
iz   umetnih cvetlic   po 4,  G, i
10 kron, kakor tudi venčne trat
z napisom   ali   brez napisa in
v obilnej zalogi in priporoča
BRATA    SLAWITSd v Ptuju.
15
Poljedelska, zeliščna in cvetlična semena od
ND  MAUTHNEE-ja v Budimpešti
prodaja po izvirnih cenah glavnega kataloga samo
Adolf Sellinsehegg
rgovina pri ^zelenem vencu" nasproti gledališču v Ptuju
Vsakovrstna deteljna semena:
rjerska 3lelna, lucernska 7Ielna, rudeče cveloca 1 letna. tedenice prosla, Esparset, hmeljska Sotska, švedska vund ali lanen delelja, bela travniška detelja.
Krmilna pesna semena:
muh dolga, rudeča velika (Riesen), ekerndorfska rumena rudeč-a velika podolgasta, eberndorfska rumene okrogla jidkorna pesa velika za krmljenje,  podzemska koloraba krmljenje,   veliki koren za klajo,   nove velike buče z drami   brez   lupin   za   olje  dobivati,   graščica, solnčne ^e, mak,  konoplje,   lan, orgščica, ženof in repna semena, sadna Čebula (Iuk), mala in rudeča.
Vrsta travnih semen:
ivna mešanica za mokra in suha tla, Haygras, Honiggras, :mmgras, Knaulgras, Fioriengras, Goldhafer, Rispengras, 'iesenschwingel, Wiesenfuehs, nizka trava, Thimoteusgras.
Zelenjadna semena in za cvetljice.
Gumi za požlahtnenje amerikanskih trt, najboljše vrste llafija, svetla dolga, dobro vezilno blago za vinograde Galica, rimsko žveplo, najfineje, kadilna smola za vino grade, za varstvo slane, novi kuhani in prekuhani što pelni za požlahtnenje trt, drevesni vosek za sadni drevesa, milo (Schmierseire) in mrčesni prašek proti krvn uši, dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena moki amonijak in kalij, superfosfati, čilisalpeter, vinograški gnojila. Prodaja judendorfskega roman- in portland-ce menta, kotran in karbolinej. Klajno apno, neobhodna potrebni   dodatek   h   krmi   za mlado,  molzno in brej*
živino.
Vasilinovo mazilo za usnje, j-umeno rusko paten tovano mazilo za usnje. Stedilni kolomaz.
Redilni prašek  za prašiče
FRANZ KAISER
žganjarnica v Ptuju.
Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo.
Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute).
Kupite enkrat na poskus!
Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902                       Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago.
Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin.
9
Ra^lasnilo.
Jako čislane rem outer-tire na sidra (acker) zistei Rosskopf v nikelnastem okmvu se že. črez eno lew od mojih kupovalcev kaj rade1 kupujejo, sosebno jih r-i-l slajo ljudje na kmetih, uradniki, orožniki, GnanCni 9 železniški uslužbenci, ker so ž njimi prav zadovoljni!
Pošiljam moje prave amerikanske patentovaiie remontev-uril na sidra, z istem Rosskopf (jako priporočane za službo) zemail-kaH nikom v fino poliranem nikelnastem okrovu s pozlačenimi kazali natančno regulirane, tekoče 36 ur, garantirane na 8 leta, kupovalecn direktno 1 komad za gold. 2*50, 3 komade za gold. 7*— 0 koma-] dov za gold. 13-50.
Dobijo se pri meni tudi ure tega zistema s podobo Karola Marsa! ali pa Ferdinanda Lassale ter stane komad gld. 3* -.
Nikelnaste verižice z lepim privezkom (kompas) k tem uram stanejd samo 30 kr. en komad. PoSilja se proti poštnemu povzetju ali pa, di se denar naprej pošlje ter vrnem istega takoj, ako bi komu ur ugajala,   ako  bi ura ne sla dobro. Nikdo ne more poštenejšo kupčiji zahtevali.
«6
4
s
HANNS
KONRAD
Prva tovarna za ure v Briixu štev. 47 i na Češkem
Ustanovljena 1887.
Na Cena oznan
glodali
Tožnj
ces- kr. sodnijsko poverjeni cenilec.^
Nobena tvrdka ni odlikovana s ces. kr. avstrijskim državnim orlom, s zlatimi in srebernimi med« ljami od razstav ter z več kakor 10 tisočimi pohvalnimi pismami iz vseh krajev sveta. Moja tvrdka je kofl izvozna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstareja ter razpošilja v vse dele sveta.
Ilustrovani   cenilni katalogi  o urah o zlatem  in srebrnem lepotičju pošljejo se na  zahtevanje A 1
brezplačno in franko.                                                      a sž9 |
L«
ivec  j
----------------------------------naslove
Brata SlawifsJ
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne ['J0 (Nahmaschinen) po sledenj rac Singer A ... 70 Kčega je Singer Medium 00 ,in izve* Singer Titania 120 ..pervaki Ringschifchea . 140 .,„Gospo Ringschifchen za          nemške
krojače .   .180 .milostlj
Minerva A............100  mi8linu
Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 Howe C za krojače in črevljarje ... 90 Cylinder Elastik za čevljarje.....180
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplač
V Ameriko potujoči
blagovolijo naj se obrniti na
agenturo Zwilchenbart y Bucta in ¥ Baslu
(Švica.)
Havre-New York.
ja čez morje samo 6 dni.
Na   vsako   vprašanje  da  se brezplačen odgovor in pojasnilo.
poštnine prosti in
1069
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
pama žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.  d.  po zahtevi  takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.                              30
ijeme uševn«
Oblastveno potrjeni in zapriseženi
civilni  zemljemerec  (geomeVaše ot
>resodi
nogo v Gradcu Gospodska ulica (Herrengasse) šttobilo p prevzame vsakojaka   zemljemersko stroko zadevajoča jOradih v pisarni v Mariboru, Tegetthofova ulica št. 44. tujini
stropje.                            popraša
sinovi i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer.
Tisk: W. Blanke v Pt^Bga j