Store ZELEZAR ST. 6 — LETO VI. — 25. VI. 1966 STORSKI ZELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne Sten 7- Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tiske Celje. Kakor vsako leto, smo tudi letos počastili 74. rojstni dan našega dragega tovariša Tita. Mladina Železarne je sprejela 16. 5. ob 8. uri zvezno štafeto izpred glavnega vratarja in jo ponesla skozi glavne obrate železarne. Učenci Metalurške industrijske šole, kateri so jo nesli do starega igrišča, potem so štafetno palico oddali v avtomobil in jo odpeljali naprej do Prožinske vasi. Letos so štafetno palico prevažali z avtomobilom, samo skozi naseljena mesta so jo nosili mladinci in pionirji. Kropušek Lojze Delovni dogovor Osnovni namen skupnega sestanka vseh komunistov Železarne Store, ki je bil 3. junija letos je bil pregledati delovanje in idejno enotnost komunistov, pregledati delo osnovnih organizacij ter ugotoviti kako so izvršeni sklepi zadnje delovne konference. Sekretar tovarniškega komiteja tovariš Lončarič Jože je v uvodu poudaril, da je potrebno izmenjati stališča in mnenja ter si postaviti idejni akcijski program za naslednje obdobje. Aktualni problemi, ki so se pojavili v zadnjem času pri uvajanju reforme in na podlagi sklepov III. Plenuma so narekovali, da na tem sestanku obravnavamo naslednja vprašanja: — izvajanje sklepov delovne konference komunistov Železarne, analiza dela osnovnih organizacij od zadnjih konferenc in izvajanje programov osnovnih organizacij; — naloge članov Zveze komunistov v samoupravnih organih, delavskega sveta podjetja, delavskega sveta enote in ostalih političnih organizacij; — izvajanje in spremembe naše notranje zakonodaje; — izvoz in uvoz v našem podjetju, sedanji pogoji in bodoče naloge pri vključevanju v mednarodno delitev dela; — 42-urni tednik, ekonomske in druge naloge pri uvajanju tega programa; — delitev osebnih dohodkov na novih osnovah in bodoče naloge pri nadaljnji decentralizaciji dohodka; — organizacija dela, odgovornost in strokovnost ter ekonomski rezultati v letu 1966. EiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiimi. Štafeta mladosti Burni dogodki aprilskih dni so bili za nami, a napetost in negotovost sta naraščali iz dneva v dan in načenjali živce še tako ravnodušnim ljudem. Vsi smo pričakovali še nekaj hujšega, nekaj, kar nas bo navdalo še z večjo grozo. Okupator je uvajal novi red, svoj red, svojo tiranijo. Vedno več zavednih Slovencev so požirali zapori in taborišča v Brestanici (Rajhenburgu), na Borlu, v Meljski kasarni v Mariboru, v Ljubljani, na Gorenjskem in na vseh mogočih krajih. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte sioven- zračnimi armadami so se nacisti pognali na več tisoč kilometrov raztegnjeni fronti od Barentsove-ga do Črnega morja, nad narode socialistične domovine, prve socialistične dežele. Toda ta dan so pri Zalogu počile tudi prve uporniške puške slovenskih domoljubov. Voditelji KP Slovenije pa so se tega dne zbrali v skromni hiši pod Šišenskim hribom na Vodnikovi cesti in ustanovili Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Prva poveljstvo prve slovenske vojske, ki naj bi se šele zbrala. Toda prvi streli pri Pred 25 leti skega naroda, so se pričele priprave na organiziran upor proti okupatorjevemu nasilju. V dneh 1. in 2. junija 1941 je bila v Ljubljani v strogi ilegali partijska konferenca, katere vsebina je bila: praktična izvedba vseh in to zelo podrobnih priprav za začetek oboroženega boja. Tovariš Edvard Kardelj je na konferenci jasno in precizno analiziral trenutni politični položaj in prišel do pravilnega sklepa, da do nemškega napada na Sovjetsko zvezo ni več daleč. Noben pakt o nenapadanju nas ni smel slepiti, nobena hinavska zatrjevanja Hitlerja in njegovih oprod. Oba šeia civilnih uprav na Slovenskem sta začela uresničevati Hitlerjev ukaz o hitrem ponemčenju obeh slovenskih deželic. Uvajali so že popolnoma nemška imena naselij, samo nemške šole, nasilno so vključevali Slovence v nacistične politične organizacije. Po vnaprej pripravljenem načrtu in sestavljenih seznamih pa so 8. junija 1941 pričeli izseljevati slovenske družine, najprej v Srbijo, potem v satelitsko ND Hrvatsko, pozneje pa kar v nemške dežele. Kam? To je bilo vprašanje strašne negotovosti. V neznano, po nemških načrtih in načrtih re-negatov za vselej z rodne grude! Zvedeli smo, da so prve transporte izgnanih Slovencev sprejeli v Arandjelovcu in drugih srbskih mestih z svo prisrčnostjo. Toda to še ni pregnalo negotovosti. Napočil je 22. junij, ko se je kot blisk raznesla novica, da je fašistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, brez vojne napovedi seveda. S 150 svojimi in 37 satelitskimi divizijami ter s tremi Zalogu proti Italijanom so jasno govorili, kako bodo naši ljudje sprejeli napad na SZ in kako bodo reagirali. Ti streli so klicali na internacionalistično pomoč napadeni socialistični deželi. Ustanovitev Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet je pomenila vojno napoved okupatorjem, v prvi vrsti pa tistemu, ki je to nedeljo zgodaj zjutraj za-hrbtno sprožil dotlej v zgodovini najmočnejši vojni stroj. To so dogodki, ki jih ne moremo in ne smemo pozabiti. Rudi Uršič SEJA UO Na svoji tretji seji, ki je bila 10. junija je upravni odbor najprej pregledal izvršitev sklepov 11. redne seje in ugotovil, da so vsi sklepi izvršeni. V nadaljevanju seje je upravni odbor sprejel informacijo uprave podjetja odnosno ekonomske analize o vrednosti točke, ki bo služila za izračun osebnih dohodkov za mesec maj. Vrednosti točke, ki so izračunane na osnovi veljavnega pravilnika so rezultat uspešnega ali neuspešnega dela posameznih enot. Izhajajo pa iz doseženega (dalje na 2. strani) (Nadaljevanje s prve strani) dohodka v marcu h} aprilu, znižan jci Lastne cene in od odstopanja od prodajnih ćen. V zvezi s to informacijo je upravni odbor sprejel nekaj sklepov, ki imajo namen odkloniti v določenem času vse slabosti, ki jih še pravilnik ima tako glede tehnike izračuna vrednosti točke, kakor glede terminov za pravočasno dokončanje izračuna osebnih dohodkov in o informiranju članov kolektiva o vrednosti točke. V nadaljevanju seje je sklenil, da bo delavskemu svetu podjetja predlagal dopolnitev 18. člena pravilnika o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov tako, da bi se izplačevala razlika tistim delavcem,' ki so za delo manj sposobni, nimajo pa še pogojev za upokojitev, opravljajo pa delo na drugih delovnih mestih, ki so niž-. je ocenjena. Razlika do prejšnje ocenitve bi se izplačevala iz skupnih sredstev podjetja pred razdelitvijo. Dalje je upravni odbor poslušal poročilo glavnega inženirja proizvodnje tovariša ing. Starc Milka o izvršitvi plana proizvodnje za meseca april in maj in prognozo izvršitve plana za mesec junij. Poročilo je bilo zelo skrbno pripravljeno in jasno podano. Iz njega izhaja, da je bil interni operativni plan presežen za 5,3 %, da je bil v jeklarni dosedaj najkrajši remont, ki je trajal vsega 12 dni, da je bilo v valjarni iz-valjano več vzmetnega jekla in da je livarna šive litine že drugič letos presegla dvanajstino letnega plana. Po analizi poročila je bil sprejet proizvodni plan za mesec juliij, ki predvideva na aglomeraciji za 300 ton večjo proizvodnjo od dinamičnega plana, operativni plan za plavž je enak IZ EKONOMSKIH ■> Jk. e ENOT Delavski sveiti enot so se na svojih prvih in-drugih sejah dokončno konstituirali, izvolili sp predsednike in •namestnike ter imenovali posamezne komisije. Predsedniki komisij so člani delavskih svetov enot, ostali pa so nečlani, .kar govori v prid.demokratičnega odločanja širokega kroga ljudi. Predsedniki delavskih svetov enot so postali: Baumgartner Franc Polak Frame Ramšak Karl Janžekovič Srečko Flis Leopold Ropoša Boris Žohar Franc Vodeb Jože Gašper Branko Žumer dipl. ing. Matija Zupanc Stanko Lešnik' Edi Mastnak Ivan Gobec Marjan Mavec Ivo Valjarna Jeklarna Livarna sive litine Elèit tir »plavž Samotama Bkgpedit Mehanična delavnica Promet Energetski obrat OTK -— .Razvojni Elektro" obrat Livarna valjev Gradbeni oddelek Obdelovalnica valjev Uslužbenci Predmet razprav na teh sejah v vseh enotah je bil načrt uvedbe 42-umega delovnega tedna. Vsi so si bili edini v tem, da prehod na skrajšan delovni čas ni tako enostaven ter so .naročili vodstvom enot, da 'takoj pričnejo s pripravami. Razpravljali so tudi o času prehoda, ki je za nekatere enote predviden že s f, .julijem, za vse ostale pa s 1. oktobrom letošnjega leta. Kaj vse je .bilo predmet raizprav, je razvidno s primera jeklarne, kjer so ugotovili, da bodo zaradi izvedbe 4 izmene morali povečati število zaposlenih za 42 ljudi, da bodo morali imeti zagotovljen tekoči vložek, zagotovljene .zadostne količine 'kvalitetnih surovin, mazuta, kisika in ostalih materialov, potrebno bo povečati kapaciteto žerjava ter namestiti še dve rafami. Na .podlagi tega bodo morali povečati proizvodnjo za 984 ton, zmanjšati porabo sintermagnežita za 3 kg/t, zmanjšati porabo kobil za 2 tog/>t, povečati iaplen ingotov za 0,2 %, zmanjšati izmeček za 5' % , znižati število izgubljenih ur za 5%, «manjšati število in stroišlke remontov. Ob ustvaritvi teh pogojev se bo proizvodnja .povečala za 3 %.' Predlagali so, da bi prešli na 42-urni delovni teden s 1. septembrom. Podobne razprave so bile v vseh proizvodnih enotah, povsod so obravnavali vprašanje kako povečati proizvodnjo, znižati stroške, odkrivati notranje rezerve tako v kapacitetah, delovni siili in organizaciji dela. -MA,- dinamičnemu, V valjarni je operativni plan za 10 ton večji od dinamičnega. V livarni valjev je operativni plan za 159 ton nižji od dinamičnega, tako bo tudi v obdelovalni« operativni plan nižji za 52 ton od dinamičnega. V celoti za podjetje je operativni plan za mesec junij za 29 ton nižr ji od dinamičnega. Operativni plan za junij je komercialno pokrit, nastaja pa vprašanje odvečne proizvodnje belega surovega železa, katerega je na jugoslovanskem trgu dovoij. V nadaljevanju je ing. Starc seznanil upravni odbor še o izgiedih izvršitve letnega piana in pri lem povedal, da dosedanji rezultati kažejo, da bodo obrati, jeklarna, valjarna, livarna sive litine in samotama sigurno plan izvršili in presegli. Upravni odbor je poročilo sprejel, pri tem je potrdil operativni plan za mesec junij in sprejel sklep, (ja V bodoče, zahteva tako poročilo tudi od komercialne službe, saj bosta obe poročili skupaj dali jasnejšo sliko ?tanja v podjetju in njegove perspektive. Na tej seji je Upravni odbor razdelil 8 milijonov starih dinar- jev društvom in organizacijam kot dotacijo za leto 19SÖ. Tako je bilo dodeljeno: din TK ZKS 250.090 TK ZMS 450.000 Kraj. org. ZVVI Štore 300.000 Kraj. org. ZRÖP Štore 150.000 Gasilskemu društvu 300.000 DPD Svoboda Štore Sindikalni podružnici 1,800.000 Žel. Štore 2,720.000 Strelski družini ».RO-yiNAR« Štore 530.000 BIT Štore 550.000 RK Štore 80.000 ZB NOB Štore 850.000 V nadaljevanju svoje seje je sprejel na znanje poročilo o pregledu zaključnega računa za leto 1965. Odločbo o pregledu zaključnega računa je služba družbenega knjigovodstva izdala 13, maja letos. Odobril je, da se postopa po odločbi in sklenil, da bo predlagal delavskemu svetu podjetja, da informacijo o pregledu zaključnega računa za leto 1905 potrdi. M. À. I SKLEPI SKUPNEGA SESTANKA VSEH ČLANOV 'ZVEZE KOMUNISTOV ŽELEZARNE ŠTORE, DNE 3. JUNIJA I960 Namen skupnega'sestanka je bil, da pregledamo delo vanje in Idejno enotnost komunistov, delo osnovnih organi zacij ter realizacijo sklepov izredne delovne konference ZK V ta namen je tovarniški komite imenoval 21 članov v 7 de lovnih grup, k! so za skupni sestanek sestavila poročila s po samezhih'področij dejavnosti ZK v našem 'podjetju. Na pod lagi teh poročil in razprave, ki jim je sledila, je izdelala 7-čIan-ska komisija za sklepe, imenovana na tem sestanku, naslednje sklepe: 1. Analiza dela osnovnih organizacij moremo trditi, ni dala ugodnih rezultatov. Ne računajoč pri tem le majhno število sestankov, saj ti ne morejo biti edino merilo za delavnost, vendar pa so le eno od meril aktivnosti in zainteresiranosti komunistov, ki so člani posamezne osnovne organizacije. Tudi tematika, ki jo obravnavajo osnovne organizacije je več ali manj formalistična, dnevni redi so monotoni, več ali manj so obravnavali samo organizacijska vprašanja in disciplino. Premalo je čutiti komuniste v organih samoupravljanja, pri sprejemanju temeljnih samoupravnih aktov. Osnovne organizacije ne zavzemajo stališč, še več, niti jih ne obravnavajo. Vse osnovne organizacije so sicer izdelale lastni program dela za letošnje leto, vendar je izvajanje tega programa stihijsko. Zaradi tega predlaga komisija za sklepe, da tovarniški komite še enkrat prouči organizacijsko shemo osnovnih organizacij in najde eventuelno boljše, bolj življenjske oblike dela in organizacije. Komunisti morajo aktivneje delovati z obratnimi delavskimi sve-ti, sindikalnimi odbori v obratih in mladinskimi aktivi pri reševanju ‘konkretnih problemov dela in ekonomike obrata. Člani ZK morajo aktivno sodelovati pri sprejemanju in tolmačenju aktov notranje Zakonodaje, biti morajo idejni nosilci samoupravljanja, Vsak Član ZK niora biti osebno odgovoren za vse nepravilnosti in napake, ki se pojavljajo v njegovem delokrogu. Osnovne organizacije naj ponovno pregledajo svoje programe dela in jih pripravijo tako, da bo njihova izvršitev možna v zato določenem obdobju. Delitev dela med komunisti pa naj bo taka, da bo vsak deloval na tistem področju, ki je zanj zainteresiran in usposobljen. 2. Ko je skupni sestanek obravnaval delo komunistov v samoupravnih organih je ugotovil, da so bile letošnje volitve v organe upravljanja temeljito * kadrovsko pripravljene, saj je bila organizirana v ta namen šola za bodoče samoupravljalce, ki je, dala razmeroma ugoden rezultat. S tako obliko izobraževanja samoupravljavcev je treba v bodoče nadaljevati, saj se pred nas postavljajo vedno večje zahteve, proizvajalcu samöupravljalcu so prepuščene vedno večje kompetence; od njega se zahteva vedno večja aktivnost in poznavanje problemov ne samo njegove delovne enote, temveč tudi podjetja kot celote, to pa zahteva veliko znanja. Za boljše delo organov samoupravljanja pa smo dolžni predvsem mi komunisti, da s svojim aktivnim neposrednim delom tako v organih, samoupravljanja kot v vsem kolektivu zagotovimo kvaliteto dela in, da skrbimo za dosledno izvajanje sklepov teh organov. Stremeti moramo ža krepitev samoupravljanja, to pa bomo dosegli šele' z decentralizacijo odločanja o vseh ustvarjenih materialnih dobrinah. Vsak komunist mora težiti za tem, da bo seznanjen z vsemi problemi in to informiranost prenašal na druge. Ne smemo se zapirati v ozek krog lastnega mišlenja temveč moramo svoje mnenje graditi na mnenju javne diskusije. Predvsem pa moramo vedno stremeti za tem, da ne bo dostikrat upravičenega mnenja, da je akcija že V naprej določena in rešitev znana. 3. Naš novi gospodarski sistem in z njim povezana zakonodaja, ki je omogočila gospodarskim organizacijam večjo samostojnost, sta nalagala zahtevo po novih internih zakonodajnih aktih. Tako smo v zadnjih mesecih sprejemali in še sprejemamo vrsto teh aktov od Statuta do Pravilnika o delitvi dohodka. Sprejemanje teh aktov je teklo po demokratični poti tako, da je bilo omogočeno vsakemu delavcu, dà je povedal svoje mnenje. Naglica in pa morda premala strokovnost s katero so bili ti akti izdeiovani in sprejemani, je rodila vrsto pomanjkljivosti, ki jih bo treba v nadaljnjem razvoju odpravljati in razčiščevati. Tu je zopet potrebno polno angažiranje vseh članov ZK, predvsem pa komunistov v strokovnih služhah. Kljub vsem napakam In pomanjkljivostim pa ši nihče, posebno pa komunist ne more lastiti pravice', da te akte samovolj- no ruši, jih podcenjuje ali pa ignorira. Ker nima nihče pravice zunaj podjetja krojiti si zakonov po svoje, tako si jih ne more tudi ne v podjetju. Akte smo sami sprejeli in sami moramo vztrajati na njih izvajanju. Napake in ne-pravilnosfi pa bomo odpravljali zopet skupaj po demokratični poti. 4. Z gospodarsko reformo j è naše podjetje postavljeno v nove pogoje giede svoje zunanje trgovine. V primeru, da svojega uvoza ne bomo pokrivali z izvozom bomo ostali brez deviznih sredstev potrebnih za uvoz reprodukcijskega materiala, ki pä je za nas življenjskega pomena. Zaradi ne-opremljenosti, pa tuđi naše neso-lidarnosti predvsem glede dobavnih rokov se bomo le težko prebili na zunanji trg. in bodo potrebni veliki napori in veliko požrtvovalnosti, včasih tudi odrekanje večjih zaslužkov, če hočemo naš izvozni program realizirati. Zato je potrebno: a) da posvetimo vso skrb izvozu predvsem na trge s konvertibilnimi valutami, tako po komercialni kot po tehnični plati in v tem duhu analiziramo vse dosedanje pomanjkljivosti in napake ter jih odpravimo. b) do skrajnosti moramo stremeti za zmanjšanjem uvoza suro-, vin, pomožnega materiala in drugega, kjer imamo še velike rer zerve. Skrbeti moramo, da s tehnološkimi in drugimi ukrepi zmanjšamo potrebo po uvozu, oziroma, da surovine in reprodukcijski material iz uvoza nadomestimo z domačim. 5. Ze v ustavi je sprejeto določilo o pravici delovnega človeka do skrajšanja delovnega časa. Preiti na skrajšan delovni čas pa ni samo naša pravica temveč tudi naloga. Za uveljavitev teh pravic pa so določeni pogoji, kot je: 1. obseg proizvodnje, oziroma storilnost mora biti najmanj taka kot je bila pred uvedbo skrajšanega delovnega časa; 2. neto produkt mora biti najmanj enak in 3. realni osebni dohodki be smejo biti manjši. Da bi te pogoje ostvarili je v podjetju izdelan program ukrepov, ki so za prehod na 42-urni delovni teden potrebni. Dolžnost vseh komunistov pa je, da še na svojih delovnih mestih trudijo iq borijo za izvajanje teh sklepov, ker s tem ustvarjamo sebi'ih drU-gim boljše življenjske in delovne pogoje. Če se mi in ves kolektiv ne bomo resno zavzemali 'za izpolnitev pogojev za skrajšani dd-lovni teden, bomo primorani vf-niti se na 48-urni tednik ali pa še nam bodo znižali osebni dohodki; kar bi povzročilo nemogočo politično in gospodarsko situacijo. 6. Z novim načinom nagrajevanja je bil napravljen korak naprej, vendar moramo ugotoviti, da so inštrumenti za izvajanje pravilnika še vedno dokaj pomanjkljivi. Vsi mi, predvsem pa strokovne službe se moramo truditi, da te pomanjkljivosti odpravimo in da bo delo pri izdelavi novih inštrumentov na višji strokovni ravni. Sistem s katerim je prepuščeno enotam, da same razpolagajo s sredstvi za osebne dohodke ne moremo smatrati za dokončen. Delati moramo na tem, da bo že v družbenem planu za prihodnje leto Zajeta popolna decentralizacija sredstev. Skrb za razširjeno reprodukcijo, družbeni standard in drugo naj bo približana vsakemu proizvajalcu. Koncentracija sredstev na nivoju podjetja pa naj bo prostovoljno združevanje sredstev za skupne potrebe. 7. Potrebe v organizaciji dela, ki jih zahteva nenehen razvoj podjetja, zahtevajo tudi velike spremembe v organizacijski shemi podjetja to je moderneqio organizacijo. V tem cilju so organi samoupravljanja že večkrat razpravljali in odobrili sklenitev pogodbe z Inštitutom za sociologijo* mi podjetja to je modernejšo or-pozitivnega in negativnega v sedanji strukturi naše delovne organizacije in dal smernice za smotrnejše, na znanstveni podlagi izdelano organizacijsko shemo. ' Seveda bo pri tem veliko sprememb in osebne prizadetosti vendar, če nam je cilj večji gospodarski uspeh, boljši delovni pogoji se bomo morali marsičemu podrediti, priznati marsikatero' nesmotrnost, ki je sedaj pri nas pravilo. Kadrovski sestav je po analizi, ki smo jo napravili neustrezen v velikem odstotku. Ta Odstopanja bomo postopoma odpravili z do- ' slednim izvajanjem ukrepov, ki jih je sprejel v svojih sklepih delavski svet podjetja, to so: — na izpraznjena^ delovna mesta naj se zaposluje le osebe, katerih strokovna izobrazba ustreza zahtevam delovnega mesta; — delavci, "ki zasedajo delovna mesta, mesto kjer se zahteva višja izobrazba kot jo imajo, morajo manjkajoče dopolniti z izrednim šolanjem. Poklicno napredovanje ne more biti omogočeno delavcu, ki nima osnovhe izobrazbe, to je osemletke. Treba se je izogibati kakršnegakoli formalnega priznanja strokovnosti osebam, ki niso osvojila znanja potrebnega po profilu Zahtev delovnega ikesta. Komisija za sklepe IZVAJANJE SKLEPOV Če analiziramo delo osnovnih organizacij iz dostavljenih zapisnikov, ugotovimo, da še vedno nekaj osnovnih organizacij ne najde prave oblike dela, da obravnavajo na svojih sestankih največkrat le to kar jim je naročeno bodisi s strani tovarniškega ali občinskega komiteja ZKS. Morda 'bi lahko dobili odgovor na ito iz analize o sestankih osnovnih organizacij. Na sestankih najpogosteje govore isti ljudje, drugi pa molče. Strinjam se, da gre za heterogeno sestavo in različno stopnjo izobrazbe; tisti, ki toiolje pozna družbene odnose, lahko tudi več pove. Zato ise moramo potruditi, da bi več vedeli. Zdi se mi, da je molk pogosto tudi posledica organizacije dela. Ko že govorim o organizaciji dela naj povem tudi to, da smo v začetku tega leta smeli.namen narediti organizacijske spremembe tako, da bi iz vseh sedanjih osnovnih organizacij (po številu osem) organizirali samo tri osnovne organizacije zaradi lažjega in enotnejšega dela, za kar pa Osnovne organizacije niso bile najbolj navdušene. Ena od osnovnih ugotovitev je, da idejno-poUtična vloga ZK ne raste (Skladno s potrebami našega gospodarjenja pri starih metodah dela, nepravilnem odnosu članstva do organizacije itd., vendar to ne temelji na idejnih nejasnostih glede vloge Zveze komunistov v družbenem življenju, pač pa tudi v ozkih osebnih In drugih interesih. Opazna pa je tudi premajhna angažiranost članov Zveze komunistov pri Oblikovanju in urejanju stališč Zveze komunistov na »aansih področjih (družbenega življa- V zvezi s tem pa se poraja še vprašanje odgovornosti, saj je opaziti, da se mnogokrat za kolektivno odgovornostjo krijejo osebna odgovornost in napake. čestokrat nastaja vpraša-rnjie, kako lahko posamezni komunisti vnašajo socialistično zavest v okolje v katerem delujejo, če v praiksii ne izvajamo politike ZK. Takšne posameznike je treba z vzgojnimi ukrepi prisiliti, da se obrnejo k lastni zavesti, potem pa naj vidijo, ali lahko govorimo o socialistični zavesti. Takšni največkrat pozabljajo, (da imamo za seboj revolucionaren boj, da imamo sistem samoupravljanja in demokratske organe v tem sistemu, da ZK ni zunaj, temveč znotraj , sestavni del tega sistema, da imamo ne le svoje izkušnje, temveč tudi svoje mnenje, stališča, 6odi)e o problemih in pojavih, da oblikujejo svojo socialistično zavest v praksi. Sklepe izredne delovne konference komunistov Železarne so na svojih sestankih vse osnovne organizacije temeljito Obravnavale, nekatere sklepe pa celo vnesle v svoje delovne programe. Ker pa ima današnji skupni sestanek namen, da pregledamo katere sklepe in kako smo jih izvršili naj podam pregled tudi po .teh. 1. Vloga in naloge članov ZK, je rečeno, v prvem sklepu, naj se (odražajo predvsem v utrjevanju vloge organov delavskega samoupravljanja, (spoštovanju in izvajanju notranje zakonodaje, izvajanju nalog v zvezi z reformo, idejnim izobraževanjem članov kolektiva, predvsem članov ZK. Izvršitev tega sklepa ni moč povsem točno ugotoviti, ker je formuliran kot delovna smernica članov ZK. Ugotovimo lahko, da so člani ZK delovali v smislu utrjevanja delavskega samoupravljanja in interne zakonodaje. Začeli smo tudi izvajati naloge v zvezi z gospodarsko reformo. Obenem pa tudi vidimo, da še niso vsi člani dojeli globine gospodarskih sprememb in še imamo opravka z miselnostjo, da bomo bolje gospodarili in večjo 'tehnološko in splošno disciplino dosegli .s postranskimi administrativnimi ukrepi. 2. Organizacija ZK si mora skupno z ostalimi organizacijami kolektiva prizadevati, da bo proizvodni program za leto 1966 uspešno zaključen, da bomo razpoložljiva finančna sredstva smotrno uporabili, da foo organizacija dela prilagojena sodobnim metodam delitve dela, da se bo proizvodnja razvijala na čvrsti podlagi in s (tem omogočila Vključitev v mednarodno delitev dela. Kolektiv zadovoljivo izpolnjuje proizvodni program, a obenem kaže potrebo po kvalitetnejšem planiranju. Uporaba razpoložljivih finančnih sredstev je podrejena investicijski izgradnji novih obratov in je samo smotrnost koriščenja razpoložljivih sredstev treba zasledovati na tem področju. Boljšo organizacijo in delitev dela zahteva prehod na 42-umi tednik in delitev OD po. EE. Na tem področju je že napravljen prvi pionirski korak, moramo si pa prizadevati, da pri tem hitreje napredujemo. Ugotavljamo, da kolektiv ni dosegel zadovoljivih rezultatov oziroma uspehov pri vključevanju v mednarodno delitev dela. 3. Organizacija ZK mora sodelovati pri pripravah in tolmačenju, predvsem pa izvajanju notranje zakonodaje, to je pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih, dopolnitvi statuta podjetja ha osnovi temeljnega zakona o delovnih razmerjih, pravilnika o delitvi (sredstev za stimulacijo delovnih enot, pri izvrševanju sklepov organov delavskega samoupravljanja in drugih internih predpisov kolektiva. Organizacija ZK in njeni, člani sodelujejo pri pripravah za tolmačenje in izvajanje interne zako- nodaje. Ugotavljamo, da interna zakonodaja še ni racionalno vsklajena in precizirana. Komunisti se moramo še naprej prizadevati, da se interna zakonodaja izpopolnjuje .in da se sklepi samoupravnih organov (dosledno izvajajo. 4. Organizacija ZK mora tesneje sodelovati z obratnimi delavskimi sveti, sindikalnimi odbori ‘delovnih enot pri reševanju konkretnih nalog, predvsem pa vplivati na strokovne službe v podjetju, da bodo dale potrebne analize, priporočila in tudi odgovore na vprašanja, fci jih zahtevajo delovne enote. Gradivo za razprave na zasedanjih organov delavskega samoupravljanja mora biti pravočasno pripravljeno in s tem naj bi se končno enkrat 'Odstranilo mnenje, da so predstavniki kolektiva zaradi enostranskega poznavanja problemov postavljeni pred dejstvo glasovati za ah proti. Organizacija ZK še ni naredila vsega po tem sklepu, kljub temu, da se je in se še prizadeva doseči kvalitetnejše informiranje kolektiva in večjo odgovornost napram delu in sklepom samoupravnim organom v Obratih. Gradivo za razprave na zasedanjih delavskega sveta je v večji meri pripravljeno v primerni Obliki za razpravo in odločanje, .prav tako pa so primeri, da je gradivo za važne sklepe pripravljeno za potrditev in je razprava več ali manj formalna. 5. V kolektivu se pripravljamo na skrajšam delovni čas, istočasno pa ugotavljamo veliko izgubo časa iz najrazličnejših razlogov in ne v mali meri tudi zaradi sestankov v delavnem času. Organizacija ZK si je zadala nalogo, da bo koordinirala delo z (drugimi organizacijami in organi delavskega samoupravljanja ter službami, da se ‘zniža število izgubljenih ur zaradi sestankov, sej in konferenc. Skratka, cilj vseh članov kolektiva mora biti, čimmanj nepotrebnih razgovorov im več efektivnega dela pri skrajšanem delovnem času. Ugotavljamo, da je število sestankov med delovnim časom vse manj in se sklep 'izvršuje. 6. V delovanju organov delavskega samoupravljanja še vedno zasledimo pomanjkljivosti, ki so v večji meri odraz nepoznavanja razmer v kolektivu in znatno manjši meri odraz nezainterési-ranositi. Piri izbiri kandidatov za predstavnike v organe delavskega samoupravljanja so vse politične organizacije v pravi luči prikazale vlogo in odgovornost teh organov, da je kolektiv premišljeno izbral svoje predstavnike, ki bodo lahko odločali tudi o novih gospodarskih razmerah o gospodarjenju v svoji mandatni dobi, predvsem pa pravilno odločali o usodi — perspektivi podjetja. Glede na potek volitev v samoupravne organe in sistem novo izvoljenih samoupravnih organov ugotavljamo, da je bil upoštevan sklep delovne konference ZK. 7. Organizacija ZK se je obvezala, da se bo zavzemala za čim popolnejšo delitev dela, za postopno uvajanje (Sistema merjenja dela povsod tam, kjer so dani pogoji za neposredno stimulacijo. Interni akti naj bodo vsklajeni z dejanskimi možnostmi za decentralizacijo sredstev po delovnih enotah. Pravilnik je premalo, zato mora biti izvršena temeljita analiza o pogojih din. kriterijih posamezne delovne enote za samostojno ustvarjanje in razpolaganje s sredstvi. Pri tem pa ne sme biti zanemarjen program razvoja podjetja. Organizacija ZK je pokazala doslednost temu sklepu v vsesplošni podpori novemu sistemu (delitve in resnim zavzemanjem, da se le ta .izpopolni.. Pri tem pa bi morali biti vsi komunisti še bolj enotni v svojih hotenjih. Ugotavljamo, da še niso vsi interni_ akti vsklajeni z decentralizacijo za OD in da je doslednejša decentralizacija sredstev pod vlivom investicijske izgradnje. 8. Konferenca je sprejela sklep, da bo pomagala izpopolnjevati način informiranja kolektiva. Vsa prizadevanja doslej niso dosegla željenih ciljev, čeprav so komunisti tisti, ki odgovarjajo za to pomembno obliko seznanjenja članov kolektiva. Ugotavljamo, da pri informiranosti ikolektiva ni bistvenega napredka. Pri tem je potrebno posvetiti večjo pozornost kvaliteti informacij kot pa količini, ki je že sedaj zadostna. Zavedati se moramo, da je kvaliteta informacij odvisna od kvalitete osnovnega sistema, v katerem dajemo informacije, o kompliciranem in nejasnem sistemu ni mogoče dajati kvalitetnih informacij, za to je potrebno iskati napredek tudi v tej smeri. 9. Na področju varstva, zaščite je storjenega veliko premalo, čeprav nenehno poudarjamo, da je delovni človek najvažnejši člen proizvodnje. Možnosti za idealno zaščito v danih razmerah resda ni veliko, vendar ne smemo zanemariti dejstva, da se izdatki zaradi slabe preventive iz leta v leto večajo v najrazličnejših oblikah. Politične organizacije morajo biti pobudnik za rešitev tega težkega vprašanja. Kljub temu, da je na področju osebne zaščite bilo že storjenega precej, še ne moremo trditi, da je za varnost delavcev na delovnih mestih poskrbljeno res 100 %. To se lahko delno opravičuje s specifičnostjo dela, vendar bo treba najti način, da se bo število nezgod zmanjšalo, čeprav učinkovitost varnostne službe nezmerno gledati samo skozi zmanjšanje števila nezgod, temveč .tudi ERENCE KONF z moralne strani gledano z očmi poškodovanega delavca. 10. Mladinska organizacija združuje najboljši kader, nosilce proizvodnje, naše bodoče predstavnike v organih delavskega samoupravljanja, nima pa pogojev za razvoj in svoje osnovne vloge v taki meri kot želimo. Organizacija ZK mora sodelovati z mladinsko organizacijo, ne samo v pogledu dobrih odnosov, ampak konkretnih oblikah sodelovanja tako v proizvodnji, pri vzgoji, v društvih in organizacijah, predvsem pa v organih delavskega samoupravljanja. Ta sklep je delno izvršen predvsem kar se tiče vzgoje -oziroma .idejnega izobraževanja .saj je šlo lepo število mladincev skozi Samoupravno politično šolo, ki je bila organizirana v preteklem letu. Vendar pa je potrebno, da se v bodoče tudi organizacija ZK skupno z mladinsko organizacijo postavi po robu vsem tistim, ki neopravičeno in neobjektivno kritizirajo in žalijo našo mladinsko organizacijo kot je bil to primer dne 1. 6. preko celjskega radia v zvezi proslave meseca mladosti. 11. Delitev dela med komunisti se že odvija po principu sposobnosti in smislu za konkretne naloge, vendar ije še vedno premalo članov, ki bi svoje naloge tudi vestno opravili. Čut osebne odgovornosti v političnih organizacijah, organih delavskega samoupravljanja in na delovnih mestih je v veliko primerih pomanjkljiv, posledice tega pa so nezadovoljivi rezultati. Organizacija ZK bo take člane v bodoče na primeren način opozorila na osnovne naloge komunistov, če pa to ne bo zaleglo, pa tudi izločila iz svoj è srede. Po -tem sklepu so že narejeni prvi koraki in smo zaradi nedejavnosti tudi izključili dva člana iz ZKJ., Kljub temu pa je čut osebne odgovornosti pri ,nas še pomanjkljiv, prav tako pa ni osebna odgovornost zakonsko dovolj precizno razčlenjena. To pomanjkljivost je treba odpraviti tudi v naših internih aktih in normah. 12. Odnosi med člani ZK so bistveno drugačni kot v preteklem obdobju. Organizacija ZK mora tudi v bodoče skrbeti za pravilne odnose med komunisti, predvsem pa za odnos komunistov do ostalih članov kolektiva. Škodljive ostanke miselnosti posameznih komunistov in ostalih, da lahko uveljavljajo svojo lastno voljo izven danih pravic, moramo dosledno preprečevati na vseh'področjih, tako kot v organizacijah in na delovnih mestih. Na ta sklep smo v zadnjem času polagali precej pozornosti in lahko ugotovimo, da tega problema ni čutiti v večji meri. 13. V svojih sklepih si je na kraju sadnja delovna konferenca zadala tudi nalogo, da bo skrbela za pomladitev svojih vrst, pri tem pa dosledno upoštevala statut ZKJ. V svojih sklepih posebno poudarja tudi ideološko vzgojo članstva, predvsem mladih, ki bodo vstopali v organizacijo ZK. Ne moremo pa mimo dejstva, da smo po vprašanju sprejema novih članov napravili premalo in so dosedaj vsega samo osnovne organizacije predlagale za sprejem tri nove člane. 14. Nekoliko več pa je narejenega po vprašanju idejno političnega izobraževanja članstva za kar se imamo zahvaliti organom upravljanja, ki so nam omogočili organizirati Samoupravno politično šolo, katera naj bi se nadaljevala tudi v bodoče. 15. Iz vsega povedanega bi lahko zaključili, da se je delo osnovnih organizacij od preteklih let le bistveno spremenilo v korist pozitivnega delovanja na področju Že VIII. kongres, kakor tudi lil. plenum CK ZKJ je posvetil načinu delovanja komunistov v razmerah samoupravljanja veliko pozornost, vendar se to vprašanje stalno ponavlja in vsiljuje, ker se pač naša družbeno ekonomska in politična struktura menja, ker se razvijajo tudi družbeni in proizvodni odnosi. V praksi lahko vidimo, da pomanjkljivosti na tem področju povzročajo težave in tudi motnje v življenju delovnih organizacij kakor tudi ostalih družbeno političnih skupnosti. Zato je tudi metoda in stil komunistov danes nekoliko bolj zapletena in idejno politično občutljiva. Ločiti je treba samoupravne pravice delovnega človeka, kakor tudi njegovo iunkcijo od. tega v čem so bistveni družbeni interesi. Pri tem je važno, da v sistemu samoupravljanja postajajo komunisti čim samostojnejši v akciji ter da krepijo osebne in družbene odgovornosti. Brez takšnega delovanja in usmerjanja nas komunistov ni mogoče vplivati na razvijanje ustvarjalnega dela organov samoupravljanja in ostalih družbeno-političnih organizacij. Naša vloga je izredno važna, saj moramo kot najnaprednejša družbena sila nenehno se boriti, da bomo nosilci novih ukrepov in procesov ravno neposredni proizvajalci in da njim mi kot komunisti pomagamo pravočasno spoznati in uspešno premagati razno-razne težave in odpore. Zelo važno, oziroma najvažnejše je vprašanje koliko in kako člani naše organizacije ugotavljajo razna dogajanja v našem kolektivu in na podlagi teh za-pažanj usmerjajo idejno politično akcijo oziroma ali ostajamo izven tega okolja za možnostmi, ZK gospodarjenja, samoupravljanja in idejno-političnega, kakor tudi sodelovanja z ostalimi družbeno političnimi organizacijami. Kot slabost pa je ta, da še vedno zaostajamo v pogledu kadrovske politike in to pri sprejemanju novih članov v vrste ZK, saj smo še vedno pod povprečjem manj kot 10 % zaposlenih v kolektivu. Postavlja se tu vprašanje, kje so vzroki, da tako počasi pridobivamo, nove člane. Resje, da je tu do neke mere vzrok previsoka članarina, odgovornost, disciplina in drugo. Vendar se mi zdi, da bi morali iskati pravi vzrok za to drugje in to v prvi vrsti pri nas samih v našem delu. — Vse osnovne organizacije naj še enkrat temeljito pregledajo in obravnavajo svoje delovne programe in jih prilagodijo tako, da bo iste možno do kraja leta realizirati. ki so že pred nami. Problem proizvodnje in produktivnosti dela ne smemo gledati samo s stališča tehnike oziroma ekonomike pač pa splošno družbeno-političnega vidika idejno političnega bistva teh problemov. Ne glede na modernizacijo gospodarstva, na najnovejše znanstvene dosežke, specializacijo proizvodnje itd. se moramo zavedati, da je in ostane pravica delovnih organizacij, da samostojno in svobodno odločajo o medsebojnem razvoju vseh oblik gospodarstva, bodisi v tu ali inozemstvu. S pravilnim sistemom moramo ustvariti pogoje, da bodo ekonomski interesi nas vzpodbujali k vedno novim dosežkom. Člani ZK tega večkrat ne upoštevamo in bolj skrbimo oz. se poglabljamo v to, kdo se s kom združuje ne pa kako se združuje in ali so pri tem upoštevani ekonomski odnosi in interesi našega delovnega človeka. Komunisti se moramo ob razširjeni materialni osnovi gospodarstva zavzeti za krepitev samoupravljanja v delovnih organizacijah prav posebno pa pri nas. Skupno z ostalimi člani kolektiva moramo odločati o oblikovanju in delitvi dohodka v posameznih delovnih enotah, o odnosu med enotami in drugih vprašanjih proizvodnje in delitve, kar vse pa nam je zagotovljeno oz. nam omogočajo statuti in razni pravilniki. V načelih delitve dohodka moramo razumeti dosleden boj proti vsem oblikam uravnilovke, pri čemer moramo imeti stalno pred očmi razlike med kvalitici-ranim in nekvaliliciranim delom, med kvaliteto in kvantiteto, potrebo po hitrejšem strokovnem in kulturnem napredku zaposlenih, — Potrebno je realizirati vse tiste bistvene družbeno-ekonom-ske spremembe, ki vplivajo na splošne razmere za delovanje članov ZK v našem kolektivu. — Pregledati dejavnost vsakega posameznega člana ZK. Ostrejše disciplinske ukrepe pa z večjo doslednostjo uporabljati napram nedejavnim članom. — Vse osnovne organizacije naj bi še enkrat razpravljale o morebitni organizacijski spremembi, da se iz sedanjih osem organizacij organizira samo tri osnovne organizacije ZK. — Kadrovski politiki posvetiti več pozornosti predvsem v pogledu sprejemanja novih članov v Zvez.o komunistov, to naj bi bila naloga vseh nas in ne samo posameznikov kot doslej. — Priporoča se več aktivnega dela članov ZK v organih upravljanja, predvsem sedaj, ko prehajamo na novo delitev dohodka po ekonomskih enotah. Ivanšek Stane ne pa hierarhično razlikovanje med administrativnim in lizičnim delom lormalne kvalifikacije in temu podobno. Važno pri tem pa je tudi to, da takšne odnose razširjamo tudi na ekonomske enote in na odnose med ekonomskimi enotami. Ravno mi komunisti smo dolžni boriti se proti vsem vrstam deformacij v delitvi, ker ravno to vpliva na politično stanje med ekonomskimi enotami, kakor tudi na produktivnost in zavest delovnih ljudi. Dolžni smo skrbeti in vzpodbujati, da bodo ustvarjeni res ugodni pogoji in možnosti za delo vseh kadrov kjer razvijajo in uvajajo novo tehniko, tehnološke postopke ali pa izboljšujejo organizacije dela. Važnejša delovna mesta naj bodo izpostavljena stalni konkurenci sposobnosti, kar odpira pot strokovnemu delu in vzpodbuja k stalnemu izpopolnjevanju znanja in sposobnosti. Važen moment v razvoju podjetja je tudi raziskovalno delo, katerega se moramo lotiti odločno, seveda pa zagotoviti temu področju tudi ugodne materialne in druge možnosti. V pogojih novega ekonomskega poslovanja pri ččmer je misliti na modernizacijo, prilagajanje proizvodnje novim zahtevam domačega in tujega trga, utrjevanju organizacije in poslovanja morajo ravno kadri odigrati najvažnejšo vlogo. Če hočemo na današnjem sestanku •razčleniti in oceniti delo naših samoupravnih organov, moramo najprej ugotoviti, da samoupravljanje in nova delitev po delu, vnašata nova spoznanja v politiki in nove kvalitete v delovanju samoupravnih organov. Na nivoju podjetja je DS in UO v celoti doumel svojo funkcijo, ter (Dalje na 6. strani) Komunisti v samoupravnih organih Komunisti v samoupravnih organih (Nadaljevanje s 5. str.) je tu dosežena kvaliteta in napredek. Če navajamo takšno konstatacijo, je treba povedati to, da sp priprave na zasedanja DS in UQ mnogo bolje pripravljene, da so materiali članom pravočasno posredovani. Seveda so to predpogoji za normalno funkcioniranje samoupravnih organov, katere pa ne moremo prezreti. Če danes ocenjujemo kakšna so naša spoznanja y samoupravljanju in kako naši proizvajalci ''na te procese gledajo lahko ugotovimo naslednje: — Da so pri volitvah v samoupravne organe sodelovali vsi proizvajalci. Da se je kandidiranje obravnavalo resno in da so izbrani proizvajalci v samoupravne organe, ki imajo, oziroma so si že pridobili določene izkušnje v samoupravljanju. Vendar tu ne moremo preko dejstva, da miselnost proizvajalca, ki živi osebno in družbeno od rezultatov svojega dela in od udeležbe v družbenem delu, je nedvomno drugačna od miselnosti proizvajalca, ki dobi »plačo<( zaradi delovnega razmerja oba pa delujeta s svojo miselnostjo na okolje, vplivata na procese, ter oba imata iste pravice in dolžnosti. Uspehi samoupravne aktivnosti se morajo kazati v pomembnih materialnih rezultatih, pa tudi v tem, da se otresemo spon zaostalosti in mezd in miselnosti, katera še vlada pri nekaterih proizvajalcih. Vendar v svojem bistvu ti proizvajalci niso samo krivi, da so obdržali takšno miselnost, pač pa naš prepočasen vpliv in naše delo s temi proizvajalci. Ko postavljamo vprašanje ODS njegove pristojnosti in pravice odločanja, moramo izhajati iz statuta podjetja. Od 16 točk, ki so navedene v statutu se v 14 točkah navaja, da sprejema, obravnava, daje mnenja ih skrbi. Samo v dveh točkah odloča; to je pri sprejemu in odpustu članov enote in o tistih za katere je posebej pooblaščena. Tu se seveda postavlja vprašanje, ali smo že dosegli takšen napredek in takšno kvaliteto pri ODS, da lahko damo večje pristojnosti v odločanje. To postavljam kot vprašanje, ker se to obravnava kot za-. vor a nadaljnega napredka. V posameznih razpravah se omenja, ODS ne morejo doseči boljšega napredka oziroma večjo zainteresiranost, dokler ne bo_ več pristojnosti v odločanju predvsem v materialnem smislu. Pri tem vprašanju moramo točno vedeti kaj hočemo, kakšno razvojno stopnjo smo dosegli, ali smo izčrpali celoten repertoar pristojnosti, ali je nivo in kvaliteta ODS že pre-rcistla dosedanje okvirje, ki postajajo tesni. Naš proizvajalec se oblikuje v posebnih izvirnih družbenih odnosih v razmerah, ki mu omogočajo popolno afirmacijo. Vendar obvladati in razreševati probleme s področja samouprave, ter kvalificirano nastopati v samoupravnih organih postavlja pred proizvajalce zahteve po znanju. Vsebina dela in poznavanje osnovnih vprašanj in problemov pa zahteva od proizvajalca aktivno delovanje, aktivno vključeva- ■ nje, sodelovanje in poznavanje ne samo ozke interese delovne enote, temveč tu,di podjetja kot celote. Vsebina dela in vsakdanji problemi oblikujejo odnose in Ustvarjajo pogoje za proizvajalce, da lahko spoznajo težino teh problemov. Vendar ob tem lahko ugotovimo, da aktivno zaživi ob • določenem problemu samo del proizvajalcev, drugi del pa kaže zainteresiranost samo ob tistih vprašanjih, ki zadevajo njegov osebni interes, druge probleme pa bolj pasivno zasledujejo in se strinjajo z vsemi predlogi in rešitvami. Če omenimo, kot neposredno obliko samoupravljanja zbore enot,, lahko ugotovimo, da ta oblika samoupravljanja še ni našla mesta v našem kolektivu. Ta neposredna oblika je ostala zapisana v statutu, ni se pa uveljavila v praksi v taki obliki in v taki Širini, da. bi lahko proizvajalci neposredno odločali. Ne bi ponavljal stvari, vendar je resnica takšna, da ob sprejemanju normativnih aktov, pravilnikov, družbenega plana podjetja sode-.luje premali krog proizvajalcev, ter odločitve o tem prepuščamo organom upravljanja. Vsi ti akti pa veljajo za vse člane kolektiva, ki bi morali o tem, če bi ne odločali pa vsaj sodelovati in biti seznanjeni, da se takšen akt ali pravilnik sprejema. V zagovor, da ni zborov kolektiva navajamo, da med delovnim časom ne moremo sklicevati sestankov, da bi bolje izkoristili čas v proizvodnji. Po delovnem času pa proizvajalci ne ostanejo, da bi na zboru aktivno delovali in s .tem uveljavili pravice, ki jim jih daje ustava in vsi naši akti, predvsem statut podjetja. Pa naj ob tem postavimo vprašanje, kje je zavora za uveljavljanje zborov kolektiva. Ali v naših normativnih aktih, ali v naši široki demokraciji. V statutu podjetja smo obliki neposrednega upravljanja uzakonili in zapisali v 39. členu, da člani. delovnega kolektiva podjetja neposredno z zborom upravljajo kolektiv. Če je to uzakonjeno in zapisano je verjetno naša demokracija tako široka in nam omogoča, da ne izvršujemo tistih nalog, katere smo si zastavili. Da ne bi bilo zmotnih mišljenj o lem, da mislimo tu na neposredno odločanje ó vsem, ne oziraje se na objektivne možnosti in zakonitosti, temveč da v sedanjih pogojih upravljanja razvijamo mobilizacijsko vlogo, da čim več proizvajalcev zainteresiramo na tem, da se zavedajo svojega položaja kot proizvajalci in v končni obliki kot upravljavci. Predvsem smo komunisti odgovorni, če hočemo doseči napredek v samoupravljanju, da s svojim aktivnim neposrednim delom v organih upravljanja in v kolektivu zagotovimo ne samo kvaliteto, ampak da dosledno izvršujemo vse naloge. Da še v sedanjih pogojih ODS popolno angažirajo na izvrševanju vseh tistih nalog in dolžnosti, katere so v pristojnosti ODS, ter da s kvaliteto in večjim nivojem znanja pripravijo teren za decentralizacijo mate- rialnih sredstev. V prihodnje je treba zagotoviti, da pri oblikovanju stališč sodeluje najširši krog proizvajalcev s tem, da naj zbori kolektiva prerasejo v stalno obliko in ne občasno. Pri tem seveda ne bi smeli zagotoviti samo formalno stran, temveč naj bo to odraz menjanja naše dosedanje prakse. Iz prednjega bi konferenci posredoval nekaj predlogov in to: 1. Poznavanje problemov a) preko mesečnih poročil in ostalih publikacij, ki to problematiko obravnavajo. 2. Pridobivanje samostojnosti a.) s poglobljenim razmišljanjem in posluhom za akcije pri 'ostalih članih kolektiva. 3. Problem proizvodnje in produktivnosti a) v. prvi vrsti mora biti komunist na svojem delovnem mestu vzor ostalim. b) Siriti in zagovarjati mora variante za najboljše ekonomske rešitve. c) Lastna stališča grajenai na najekonomičnejših osnovah zagovarjati v organih upravljanja kjer je komunist vključen. 4. Samostojno odločanje a) Z vsemi problemi naj bo komunist temeljito seznanjen. b) Komunisti seznanjeni s problematiko morajo svojo informiranost prenašati na druge. c) Premagati okorelost smiselnosti, da je akcija že v naprej določena in rešitev znana. Akcija mora biti formirana samostojno v vsakem posamezniku, da se na ta način preide do pravilnih skupnih rešitev. 5. Javnost dela a) Član Z K se ne sme zapirati v ozek krog lastnega mišljenja temveč vse graditi na podlagi široke javne diskusije. 6. Stimulacija dela a) Zavzemati se za take odnose v delitvi, ki bodo dejansko odraz vloženega truda in ekonomskega uspeha, ne pa odraz administrativne rešitve. Zagoričnik Ignac Če zasledujemo v zadnjem času naš družbeni razvoj, lahko ugotavljamo, da so vsi napori usmerjeni v utrjevanje našega gospodarskega sistema. Mi vsi, posebno pa člani ZK, imamo nalogo, da usmerimo, vse napore za izvajanje gospodarske reforme, kar se tudi odraža v sklepih zadnjega plenuma CK ZKJ, ki je v celoti usmerjen na to. Če je k temu vprašanju usmerjena vsa dejavnost ZK, potem je povsem razumljivo, da je od teh pozitivnih rezultatov, ki bi jih naj dosegli, odvisen tudi neposreden delež vsake posamezne gospodarske organizacije, tako tudi naše. Vse to je pa moč doseči le na osnovi dobre organizacije v podjetju, dobrega poslovnega delà, kar pa je seveda odvisno od aktivnega udejstvovanja vseh članov kolektiva, članov ZK, posebno pa še dela organov upravljanja in vse kar je neposredno vezano na to dejavnost. Naša naloga je danes oziroma naj bi bila predvsem v tem, da ugotovimo dejavnost in pa prispevek samoupravnih organov in s tem v zvezi tudi, kako je ž našo interno zakonodajo v podjetju. To poudarjam predvsem zaradi tega, ker bi razpravljanje o vsebinskih vprašanjih predvsem terjalo več časa, večjih priprav, kar danes tu ni naloga, predvsem pa še zaradi tega ne, ker se ravno sedaj začenjajo kazati prvi rezultati analize inštituta o delu organov upravljanja in prepričan sem, da bomo lahko koncem leta že razpravljali o tem, kjer bomo ugotovili, kje so naše slabosti in kaj je treba predvsem Vsebinsko izpopolnjevati. To omenjam predvsem zaradi tega, ker čestokrat slišimo kritike na vrsto problemov o kvalitetnejšem delu samoupravnih organov. Da bo stvar razumljiva bi rad navedel samo nekatere: a) vprašanje neposrednega delavskega samoupravljanja, kaj je pojem enega in kaj drugega. Kako je možno konkretno v naši delovni skupnosti uvajati enega ali drugega, kakšne so organizacijske oblike, ki dajejo prednost neposrednemu ali pa onemogočajo zaradi notranje organizacije neposredno samoupravljanje. Razčistiti moramo vprašanje neposrednega in posrednega samoupravljanja predvsem iz aspekta nenehnega razvoja samoupravljanja. b) Dalje je izredno zanimivo tudi razčiščevanje pojma kolektivnega in individualnega odločanja, ki se razlikuje in katerega je treba prilagajati specifičnostim v delovni skupnosti. Proučevanje prednosti in slabosti kolektivnega in individualnega vodenja in odločanja nam nalaga pri določitvi organizacije upravljanja težko nalogo, če hočemo pravilno ugotoviti učinkovitost posameznih organov upravljanja in ustrezno porazdelitev pristojnosti posameznih organov. Dejstvo je, da ima individualno » Izvajanje notranje zakonodaje kot kolektivno odločanje svoje določene pozitivne in določene negativne posledice, mi pa jih lahko rešujemo tako( da prilagajamo v obstoječi organizaciji dela ena ali drugo, uporabljamo pač tisto, ki daje največje koristi. c) Tretje vprašanje, ki zahteva tudi daljšo obravnavo in analize je vprašanje centraliziranega in decentraliziranega upravi j anj a. Mi smo o teh vprašanjih zelo veliko razpravljali na sestankih in konferencah. Dejstvo je, da lahko govorimo o decentralizaciji upravljanja samo takrat, kadar imamo za to prilagojeno organizacijo dela, kadar je pogoj zato celotna tehnologija in subjektivni činitelji. To omenjam zaradi tega, ker mi nekje zaradi splošne politične linije govorimo o čim hitrejšem decentraiiziranju, čestokrat pa se premalo poglabljamo v objektivne pogoje, ki jih imaiho in ki nam dajejo možnost za prenos večjih pravic na enote v posameznih obratih. Teh nekaj in že iz tega izvirajoči problemi zahtevajo obdelavo in še jasnejše odnose v upravljanju naše delovne skupnosti. V tej razpravi bi rad opozoril na nekatera dejstva glede na izkušnje, ki jih imamo pri sedanji organizaciji dela in sicer na delovanje organov samoupravljanja ter na našo notranjo zakonodajo. Po naših sedanjih zakonitih predpisih imamo volitve v delavski svet in delavske svete enot vsako leto in se ti menjavajo za mandatno dobo enega leta. Tako praktično vsako leto izvolimo polovico novih članov v te organe. Ekonomskih enot imamo 16. Priprave za seje teh organov predvsem za delavski s*vet podjetja in za upravni odbor se vršijo centralno (mimogrede povedano, v bližnji bodočnosti nam bo uspelo tudi tu rešiti problem zasedenosti ljudi, ki bodo izključno delali na tem področju, tako da bodo tudi razni problemi, ki so doseciaj se pojavljali v bodoče odklonjeni, mislim, da je bila težnja tako političnih organov kakor tudi uprave podjetja pravilna, da se to vprašanje dejansko reši v čim-krajšem času). S sprejetjem novega pravilnika o delitvi OD je sprejeta tudi določena naloga, da je treba temeljito preanalizirati delo obratnih delavskih svetov tako po vsebinski plati, kakor tudi iz organizacijskega stališča. Da "bo stvar razumljiva, naj navedem samo nekaj primerov: vprašanje obratnega delavskega sveta komercialne službe, dalje livarne valjev in ob-delovalnice valjev, elektroplavža, jeklarne in valjarne in še mogoče nekaterih drugih. Dejstvo je, da smo s sprejetjem pravilnika o delitvi OD izvršili pomemben korak dalje o prevzemanju odgovornosti obratnih delavskih svetov oziroma enot, saj družbeni plan, ki je neposredno vezan na ta pravilnik, določa tudi posameznim enotam različna razmerja delitve , in s tem v zvezi vse posledice, ki iz tega izhajajo. Drugo vprašanje, ki se tudi kaže iz vsakodnevne prakse, to je, da moramo jasneje in določneje opredeliti kompetence tako delavskega sveta podjetja, upravnega odbora in pa komisij, to pa predvsem zaradi tega, ker ugotavljamo, da imamo še vrsto problemov, ki jih mora reševati delavski svet podjetja, katere bi pa lahko reševal ali upravni odbor ali pa za to odrejene komisije, ker se š tem slabi dejavnost de--iavskega sveta podjetja, predvsem za tista vprašanja, ki so bistveno važna za celotno podjetje. (Naj navedem samo primer, da mora delavski svet razpravljati o delitvi 2:000 do 5.000 din sredstev, kar nima bistvenega pomena za podjetje, še manj pa, da mora najvišji organ upravljanja o tem razpravljati. V enakem odnosu je treba tudi razčistiti vprašanje dela upravnega odbora, da je jasneje potrebno odrediti njegov delokrog in pa odnose med delavskim svetom podjetja in pa med komisijami: Da je temu tako, se že kažejo analize, kjer ima upravni odbor po eni strani po statutu in poslovniku naloge, lei so bistvenega pomena za gospodarjenje, iz zapisnikov pa je razvidno, da je 60 % dela upravnega odbora predvsem reševanje kadrovsko socialnih vprašanj. No in končno še tudi neurejeno'vprašanj e dela komisij v odnosu do teh dveh organov. Mislim, da se moramo v naših prizadevanjih usmerjati v to, da če imamo komisije in teh imamo precej, potem moramo tem komisijam dati čimveč somostojnosti za posamezna področja njihove dejavnosti ne pa da bodo samo sestavljalci predlogov za delavski svet ali za upravni odbor. To nam daje pogoj, da stremimo k kvalitetnejšemu in organiziranemu delu v naši delovni skupnosti. Rezultat teh prizadevanj pa mora biti končni gospodarski rezultat, zadovoljstvo članov delovne skupnosti in pa čimvečja aktivnost vseh nas posebno pa članov ZK. Ne moremo mimo tega, da bi vsa ta prizadevanja, o katerih sem govoril, rodila uspehe, če tisti člani naše delovne skupnosti posebno pa člani ZK ne bodo v teh organih aktivno sodelovali, ne bodo poborniki pozitivnih stremljenj, katera moramo doseči. Ob vsem tem pa se vprašamo, kje pa smo sedaj, ali naši člani ZK dejansko vlagajo svoja stališča v vseh teh Organih upravljanja, ali so dejansko tisti', ki idejno usmerjajo vse ostale člane v teh organih, ali so dejansko tisti, ki jiin je predvsem in v prvi vrsti osnovni cilj napredek našega podjetja, o tem pa naj člani sami spregovorijo. Zakon o gospodarskih organizacijah je pred leti tudi določil, da mora vsaka delovna skupnost imeti svoj pravilnik. Ta pravilnik je z novo ustavo in z novimi zakonitimi predpisi bil ukinjen in je bil sprejet statut, ki je v bistvu ustava za našo delovno skupnost. Mi smo ga predlansko leto tudi sprejeli. Ta osnovni akt omogoča da v okviru naše delovne skupnosti sprejemamo tudi za posamezna področja ali pa za določene naloge krajšega ali daljšega časovnega obdobja pravilnike oziroma poslovnike podjetja. Mi imamo v našem podjetju sedaj trenutno 23 pravilnikov in poslovnikov. V zadnjem času je bilo prilično veliko razprav ali je potrebno, da v delovni skupnosti obstoja čimveč takih internih zakonov ali naj bo tega čim manj. No, mnenja so zelo različna. Mislim pa, da se bomo po vsej verjetnosti tudi mi Sčasoma odločili, da bomo imeli teh pravilnikov čim manj. Zagovorniki te teze namreč zagovarjajo,- da je rezultat organizacije dela v delovni skupnosti odraz tudi v številu teh pravilnikov in poslovnikov, to se pravi, čim manj je teh, tem boljša in učinkovitejša je organizacija dela v delovni skupnosti. Mislim, da ne bom nič grešil, če se tudi tej tezi pridružimo mi, da ob dobri organizaciji in sprejemanju določenega sklepa, ki je bil predhodno prediskutiran in razpravi j an, da je stvar samo operative, ki dejansko ta sklep izvajajo. Dosedanja oblika in sistem sprejemanja pravilnikov in poslovnikov je bil tak, da ga je določena grupa, ki je bila za to odrejena, sestavila, pripravila osnutek in je bil potem dan v razpravo. Po razpravi s pripombami obravnavan na tej komisiji in končno sprejet na DS. O načinu pripravljanja takšnih pravilnikov mislim, da bi v sedanjih pogojih ne našli boljšega načina in sistema, kakor je pač ta, vendar pa to ni ovira za kvalitetno obravnavo teh aktov. Povsem . razumljivo je, da to zahteva: 1. stopnjo odgovornosti tistih, ki morajo posredovati ta material in stopnjo odgovornosti tistih, ki morajo sprejemati ta material; 2. najti obliko najbolj dostopnega razpravljanja, ki daje možnost vsakemu članu naše delovne skupnosti, da dotični material razume, ga spozna, na njega lahko daje svoje pripombe in končno, da ugotovi smoter tega, za kaj gremo v sprejemanje takšnega akta; (Dalje m B. strana) PROBLEMATIKA Zunanja trgovina je vedno bistveni odraz stopnje gospodarstva določene dežele, odraz teženj in hotenj v gospodarstvu. Velike spremembe v nacionalnem gospodarstvu se vedno in intenzivno odražajo tudi v politiki zunanje trgovine. Zaradi tega je razumljivo, da dbsega naša gospodarska reforma v naši zunanji trgovini tudi reformo. Kakor v našem gospodarstvu nasploh, tako predstavlja gospodarska refoT-ma tudi v naši zunanji trgovini kvalitetno prelomnico in je torej nujno, da obravnavamo obe obdobji — pred in po reformi, ločeno. Osnovna značilnost položaja jugoslovanskih železarn v naši zunanji trgovini je bila pred reformo predvsem v tem, da je železarnam priznan status neizvoz-ne panoge. Pred reformo je to pomenilo, da je osnovna naloga železarn, da oskrbujejo domače tržišče. Železarne so sicer bile zadolžene za izvoz, vendar so bile sankcije v primeru neizvrševanlja izvoznih obveznosti neefikasne. Piri internem .razdeljevanju izvoznih obveznosti med posamezne železarne pa so bili upoštevani razni objektivni izgovori kot tehnična zastarelost, neprimeren proizvodni asortiman, prevelika domača potreba in podobno. Zaradi tega smo lahko delili železarne pred reformo na tiste, ki sploh ne izvažajo ali pa minimalno, dalje na tiste, ki izvažajo le na področja z nekonvertibilnimi plačilnimi sredstvi — v to grupo prištevamo tudi našo železarno — in končno še na tistih nekaj železarn, ki 73 73 >73 > 1966 43 9 6 1967 58 6 3 196? 53 2 3 1968 81 2 4 1969 (vpis 66/67) 40 2 5 1970 — — 1 Skupaj 222 19 19 Torej z zaposlitvijo tega kadra bi se struktura popravila, vendar je tu glavna ovira, da nimamo prostih delovnih mest za vse štipendiste, ker te zasedajo delavci z večletno prakso, nimajo pa potrebne šolske izobrazbe. Kader, ki je štipendiran, je predvsem predviden z ozirom na razširitev proizvodne in druge dejavnosti podjetja ter da zamenja del kadra, ki bo pri prihodnih letih odšel iz podjetja. Strukturo bomo izboljšali tudi s kadrom, ki že izredno študira, saj po naši evidenci izredno študira na raznih šolah 62 članov kolektiva, od tega jim 27 podjetje pomaga s plačilom šolnine, prostim časom in podobno. Poleg tega računamo še na kader, ki je sicer trenutno odsoten zaradi odsluženja vojaškega roka ali drugo in sicer: Problematično je izobraževanje poklicnega kadra (IV. stopnje) metalurške stroke, ker poklicne šole tega ne izobražujejo in bomo morali najti rešitev med ŠIKC in podjetjem, sicer bomo v bodoče deficitni s tem kadrom. Pričakujemo pa, da morebitno pomanjkanje srednje, višje in visoko strokovnega kadra bomo lahko pridobili s pomočjo Zavoda za zaposlovanje, v kolikor bo finančna stimulacija tega kadra tudi njihovemu prispevku v podjetju primerna. Ugotavljamo, da tudi štipendiranje ne daje prav nobene garancije, da si bo podjetje zagotovilo kader s tem. To utemeljujemo z dejstvom, da je naše podjetje v preteklih dvanajstih letih štipendiralo 136 dijakov in študentov (tu niso všteti učenci poklicnih šol) in je od teh sedaj v podjetju le 69 ali 50,8 %. Vsi o-stali so odpadli ali med študijem, največ pa potem v času zaposlitve. Obstoječa strokovnost, tam kjer je pomanjkljiva, je brez dvoma defna ovira za hitrejši razvoj in še uspešnejše delo, čeprav pretežni del tega kadra daje vse od sebe, da bi čimboljše opravili svoje delo. Ker ni teoretične širine, po navadi tudi ni napredka in zaostaja za tempom tehničnega in splošnega razvoja. Uverjeni smo tudi, da vsi tisti delavci, ki sicer imajo- strokovno znanje, pa ne dajejo vedno vse od sebe, oziroma da svojemu znanju primerno zadosti in prispevajo k uspešnejšemu delu v podjetju. V precejšnji meri pa prihaja do izraza premalo posredovanje strokovne pomoči kadru, ki je na osnovi svoje prakse zasedel ključna in zahtevnejša delovna mesta. Ker je odstopanje od strukture po zahtevah delovnih me; t približno enako tako v stro :ovno administrativnih, vzdrževalnih in proizvodnih enotah, nastopajo povsod približno enaki problemi, da kader, ki nima potrebnega znanja, uporabi veliko več č. sa za svoje delo, kakor bi normalno, če bi posedoval več znanja, torej počasneje se rešujejo naloge in zahteve večje število zaposlenih. Slabo strukturo kadra imamo skoraj v vseh strokovno administrativnih službah. Pomanjkanje ekonomistov z visoko ali višjo šolsko izobrazbo, tako v ko aerei-ali, kakor v finančnem, oziroma plansko analitskem sektorju dejavnosti nadomeščajo oszbe s srednjo ali celo nižjo šolsko izobrazbo. Potrebe bomo lahko krili s štipendisti, saj jih štipendiramo 5 na visoki šoli. Ker -nam n; uspelo doštipendirati študentov elek-tro in predvsem strojne široke, nam bo primanjkovalo tega kadra v prihodnjih letih, nima ;io pa informacije, da bi sedaj pr malikovalo tega kadra. Poman kanje pa že občutimo pri delovo iskeia kadru v proizvodnih obrati i, ker ti kadri morajo imeti, poleg strokovnega, tudi znanje s po iročja organizacije dela in psihe legije dela, ker šole ne dajejo in bomo morali v prihodnje poskrbeti za izobrazbo tega kadra prav s tega področja. Tugomer 'l oga NOVE OSNOVE DE Skoro na vseh sestankih družbeno političnih organizacij pa tudi samoupravnih organov v ekonomskih enotah je največ govora o delu samoupravnih organov, o njihovih odločitvah, realnosti teh odločitev, o uspešnosti razprav v organih samoupravljanja in koliko so spióni upoštevane odločitve in sugestij#, ki jih delovni sveti /It sprejemajo in po-srèdujèjó dalje. Doèìi kritike je čuti'na ta račun in la kritika je umestna. Predlogi in sklepi teh DS niso upoštevani, včasih ne dobe ‘niti pritrdilnega, niti odklonilnega odgovora, še več, predlogov niti ne posredujejo naprej na UO in 'CDŠ, temveč se porazgube v predalih za to odgovornih službah. Delo DSÉE zato izgublja na svojem bistvu, interes delavcev DS pa pada. Če anctftiiremr,i nespremenjeni količini proizvodnje, -kljub znižanju produktivnosti za 1 %. Nobena izmed livarn -ne predvideva povečanja števila zaposlenih. Obe bosta spremenili le režim dela, tako, -da bosta kljub skrajšanem delovnem času z istim, številom ljudi povečali -proizvodnjo in storilnost -dela. Livarna -sive litine naj bi -povečala proizvodnjo za ca. 100 to-n in zvišala produktivnost od 14,4 kg/h -na 18,4 kg/h, ‘ livarna valjev pa proizvodnjo za 500 ton in produktivnost od 48-kg/h na 59,3 kg/h. Posebno vprašanje predstavlja šamotarna. Možnosti -povečanja proizvodnje ima. Ne bi potrebo- vala več kot 4. nove delavce, vendar bi z ozi-rom na odločbo inšpektorata za -del-o morala namesto povečati, zmanjševati eno in drugo. V načrtu za prehod pa je komisija upoštevala -njeno -sanacijo, ki je .predvidena z -družbenim planom, čeprav je -ta -dolgoročnejša i-n ne bo mogla biti izvršena do -predvidenega prehoda. To -pa ne bi -povzročilo večjih motenj pri doseganju predvidenih uspehov celotnega p-od-jetja. -Nimam -namena spuščati se v podrobnejšo analiz-o po posameznih enotah, -temveč se nekoliko zadržati na karakterističnih podatkih ekonomskega učinka po prehodu in okvirni rekapitulaciji obvez za -dosego predvide-nih ciljev. Tako je predvideno, da bi se fizični obseg proizvodnje povečal za 8. 283 tone (6 %), število zaposlenih za 167 ljudi (8 %). Lepše bi se slišalo, da bi se število zaposlenih povečalo za enak %, torej 6 % kakor proizvodnja, kar bi morda lahko -dosegli s polnim izkoriščanjem v-seh možnosti organizacijskih ukrepov in delovnega časa v celem podjetju. S-kupn-o naj ibi se povečal -dohodek za 564,854.000 S-din produktivnosti, merjena z obsegom proizvodnje na delavca, bi se zmanjšala od 63,4 t/za-poslenega -na 62,4 t/zaposle-ne-ga, produktivnost merjena -s štev. efektnih ur, pa povečala od 30,4 kg/t na 34,2 kg/t. Poleg -splošnih -obvez, kot so: -pravočasna oskrba -s kvalitetnim materialom, zmanjšanje izmečka, izpolnjevanje rokov -dobav, znižanje stroškov proizvodnje, -skrb za zmanjšanje -izgube časa zaradi bolezni im nezgod, znižanje števila nadur i-n podobno, je prav gotovo med .najvažnejšimi tudi širjenje dela še ,na področja, -kjer norme še inis-o- -uvedene in po možnosti teka organizacija dela v mehanični in obdelovalmci valjev, -da zaradi -odnosov med delovnim časom ne bi stroji mirovali. Izboljšanje organizacije remontov :iij -velikih popravil, nadzor i-n sikr-b, da se bo-d-o upoštevali vsi predpisi varnosti -pri delu im stalno izpopolnjevanje organizacije -dela. Prav tako spada med važnejše -naloge sprememba sklepa o dopustih. V -letošnjem -let-u -smo bili mar-sifcje precej širokogrudni z dodeljevanjem dopustov, predvsem s tistim dalo-m, katerega so urejevali obrati sami. Saj smo s -tem prekoračili lanskoletni fond dni -kar za. 4000 -delov-nih dni. S -skrajšanim -delovnim časom bo -prosti čas mo-čn-o narastel in smatramo, da -je absolutno nujno, da to do razumne mere upoštevamo -pri dopustih v-saj v -planu za naslednje leto, pri -izrednih dopustih -pa znižamo odsotnost na najmanjše mogoče število delovnih dni. Istočasno ibi morali zavzeti stališče, da prosti dan, ki pade v času dopusta, -se šteje -kot delovni dan in -se ga -vračuna v dopust, -da bi tako vsaj omilili A (Dalje na 14. strani) j Uvajanje 42-urnega ♦ j delovnega tedna RAJANJE 42-ORNEGA DELOVNEGA TEDNA (Nadaljevanje s 13. str.) pretirano odsotnost z tdela. Prav taiko ne smemo pozabiti, da pričakujemo mnogo koristi od prehoda na mehanografsko obdelavo podatkov in reorganizacije po programu . pogodbe z Inštitutom za sociologijo, čeprav spada oboje v programu dolgoročnih ukrepov. Se nekaj o razporeditvi delovnega časa po prehodu. Za vse tiste, -ki bodo delali v 4. izmenah, je v načrtu predlagano, da vsaka izmena dela 6 dni in dva dni počiva. V dveh mesecih, pravzaprav v 8 tednih, bi imela vsaka izmena po 336 ur ali 42 delovnih dni, kar odgovarja 42-urnemu delavniku. Prepušča- se pa možnost in ni izključeno, da bodo morda posamezne enote predvidele drugačen, zanje boljši rezultat oziroma razpored izmen od navedenega v. načrtu. Ne bti bilo pa priporočljivo, da bi uravnavanje 42-urni. delovni teden raztegnili na daljše obdobje od 8 tednov, kakor je v načrtu predvideno. Idealno bi morda bilo, da se predvidni čas izravnava v 4 tednih. - Vse enote, kjer ni kontinuiranega dela bi imeli v 4 tednih po 3 proste sobote (mogoč je tudi 7-u :ii delavnik). Te enote morajo sev ida urediti režim dela tako, da : ni o vsa delavci prosti iisto soboto. Zaradi proste sobote ne sme biti zastojev pri vzdrževanju, niti pii'službah, katerih deilo j è povez ono z delom obratov, ki delajo kontinuirano. Smatramo, da pre dnje kot informacija zadostuje, ker je (podrobnejši program itak v razpravi. Vendar menim, da je prav, če ob koncu opozorim še naslednje: Pri vseh razpravah delovne organizacije za prehod na 42-umi delovni teden mora sodelovati v čim večji mèri in čim neposredne j e vsak član'delovne skupnosti, -da bi organi delovne organizacije učinkovito rešili to zahtevno odgovornost 'in družbeno pomembno nalogo. Razumljivo, ‘da pri tej misli želimo posebej opozoriti člane ZK in druge odgovorne osebe v podjetju, da na njih leži polna odgovornost, najprej na aktivnem sodelovanju pri sestavi dokončnega programa za prehod in potem pri doslednem izvajanju vseh ukrepov, 'ki bodo v programu predvideni za uspešno delo med pTehodom in po prehodu na. skrajšan delovni čas. Dokaj radi se zanašamo na to, da bo vse to nekdo drugi naredil. Če kdaj prav v tem primeru ne more .priti do izraza »prenesti breme na drugega« ter stati ob strani in le kritizirati, če kaj ne gre. Opustiti moramo to metodo, ker nihče nam ne bo nobene stvari boljše napravil, -kakor sami in zato smo tudi vsi in vsak •posamezen odgovoren. Če se celotni kolektiv ne bo resno in disciplinirano zavzel za izpolnitev pogojev za prehdd na skrajšan delovni čas, bomo primorani,. da se vrnemo na 48-urmi delavnik, kar bi prav tako negativno vplivalo na razpoloženje ljudi lin na ekonomski uspeh. Če v. zakonskem roku ne izpeljemo skrajšanega delovnega časa, je sankcija, prisilna uprava. Upamo, da ,je kolektiv dovolj zrel in naša Zveza dovolj močna, da ne bodo potrebni koraki nazaj. Pri raziskavah pogojev možnosti za prehod smo povsod ugotavljali, da obrati zaposlujejo tudi precejšnje število invalidov in delovno manj zmožnih ter zdravstveno ogroženih' delavcev. Povsem razumljivo je, da moramo tudi v vsem tem ljudem, ki so več ali manj tovarni žrtvovali svoje zdravje, svoje ustvarjalne sile in delovno moč, nuditi delo in odgovarjajoče osebne dohodke. Toda iskati je treba zato najprimernejšo obliko, zato je med priporočili komisije za skrajšan delovni čas priporočilo, da poseben team- strokovnjakov prouči . možnosti koristne zaposlitve teh ali v samih obratih ali pa v posebni stranski dejavnosti. Torej smo si verjetno enotni, da. tudi strokovni tim ne bo mogel delati čudežev, saj rešitev, tega vprašanja je lahko sestavni del programa v vseh enotah in . prav v tem vidimo določeno rezervo delovne sile. Upoštevati moramo, da' vsaka primerna zaposlitev invalida ali osebe, ki je celo nesposobna -zaradi zdravstvenih motenj, zmanjša število novih zaposlitev. Upoštevati moramo tudi, da 167 novih delavcev ni majhno število in da tudi nova zaposlitev čeprav zdravega delavca, precej stane podjetje, pri tem pa ostane morda nerešeno ali rešeno in ne prilagojeno vprašanje zdravstveno prizadete osebe. Reševanje tega, za naše podjetje perečega vprašanja, morajmo usmeriti predvsem v adaptacijo posameznih delovnih mest, ' in prilagoditev teh mest delu prizadete osebe. Za sredstva v ta namen nam ne sme biti žal, sicer pa lahko pričakujemo pomoč za adaptacijo in prekvalifikacijo ali usposobitev osebe od Zavoda za rehabilitacijo invalidov, česar smo se dosedaj le malo ali skoraj nič posluževali. Taka rešitev ne bi bila samo ekonomsko utemeljena im upravičena, ampak tudi humana gesta v odnosu do prizadete osebe, ki hi se tako počutile enakovredne člane delovne skupnosti v katerem so pustile ded svojega zdravja. Zafo ne rešujemo tega vprašanja le formalno 'in u-poštevajmo, da so pri tem udeleženi člani naše delovne skupnosti ket humana bitja. V načrtu predlagani termini za prehod so čistu blizu, saj je pred- log, da bi nekateri obrati prešli že s 1. julijem. V zvezi s tem je nastalo vprašanje, ali bo možno do tega časa usposobiti potrebno novo delovno silo. Iz analize potreb po delovni sili je razvidno, da je v večini primerov potrebna le pčiučitev. Ker pridobitev pa tudi priučitev novih ljudi zahteva svoj čas, smo se odločili, da predlagamo za obirate, ki rabijo večje število novih delavcev, rok za prehod 1. oktober tega leta. Obrati oziroma enote same pa naj presodijo kateri rok bi bil najbolj primeren in ugoden za ■prehod. Z upoštevanjem naših pripomb lin priporočil predlagamo, da enote v càsu razprave o načrtu pregledajo in resno pretehtajo tudi možnosti, 'kje bi bilo mogoče število delavcev,- pod pogojem boljše organizacije dela, zmanjšati. Prepričani smo, da take rezerve obstojajo, le priznati jih je treba. Če bi odkrili take rezerve, bi lahko te ljudi porazdelili v enote, ki ne morejo delati -brez 4. izmene in ,s tem zmanjšali potrebo po novi delovni sili od zunaj. Naloga n.i lahka, zato predlagam, da konferenca sprejme ‘kot sklep, če .soglaša z ugotovitvami grupe, ki je izdelala to izlaganje, da je vsak član ZK odgovoren: 1. da sprovaja v življenje priporočila, ki so navedena v izlaganju: 2. da sam aktivno dela v svoji enoti in v organih upravljanja v nakazanfsmeri za sestavo načrta prehoda v 42-urni delovni tednik; 3. da da vse od sebe za uresničitev cilju prehoda na skrajšani delovni čas; 4. da za 'Sodelovanje pritegne sodelavce, in da je tolmač obvez, ki ga člani delovne škupnoisti sprejemajo v tej odgovorim im družbeno pomembni, nalogi. TUDI TO JE NAŠE Že od jeseni čaka, da jo bo kdo popravil. Mogoče se bo pa kdo le našel. Foto': Š. Krumpak Ograja, na desni je sicer že popravljena. Kaj pa izgled? / V starem zakonu o delovnih razmerjih je bil za delo preko polnega delovnega časa udomačen izraz’ »nadurno delo«. Med nadurnim delom«-- :po starem zakonu in »delom preko polnega delovnega časa« po Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih ni razlika samo v nazivu, temveč pojmovna razlika, zaradi katere je delo preko polnega delovnega časa nekaj bistvenega, vsebinsko drugega kot pa nadurno delo. Ne gre torej samo za spremembo izraza, ampak za spremembo vsebine, s katero hoče zakon opredeliti nov pojem. • Star zakon o delovnih razmer-. jih je za nadurno delo štel vsako delo nad polnim delovnim časom in ga ni omejeval z navajanjem primerov tar pogojev, kdaj se nadurno delo lahko vpelje, temveč je prepuščal delovni organizaciji, da se s 'Splošnim aktom oziroma s sklepom delavskega sveta določila, -v katerih primerih in pogojih se sme vpeljati nadurno delo in koliko'časa traja. Pri tem se je omejeval samo na to, da sme nadurno delo trajati največ 8 ur na teden oziroma 4 ure na dan. Po novem zakonu pa moramo - dobro ločiti primere, al ko je delavec dolžan delati dalj kot znaša polni 'delovni čas in ko so v zakonu oziroma statutu, vpisani in taksativno našteti^ oid primerov; b) ko deiavec želi delati preko polnega delovnega časa, ker hoče več zaslužiti, ali ker to želi delovna skupnost. Ad. a) Ustava priznava delavcu pravico do delovnega časa 42 oziroma 48 ur v tedinu. To ustavno pravico povzema in konkretizira Temeljni zakon o delovnih razmerjih v 36. členu. Zakon namreč ne more 'omejevati te delavčeve . ustavne pravice. Prav zato pojmuje zakon delo nad polnim delovnim časom, ki pomeni omejitev delavčeve pravice do - ome-aj enega delovnega časa 42 oziroma 48 ur v tednu, le kot zelo redko izjemo in hoče kot polni delovni čas. Deiavec je dolžan delati dalj ’ kot polni delovni čas v zakonu taksativno naštetih primerih, ki jih zakon istočasno omejuje na toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo človeška življenja ali obvarujejo materialna sredstva. Kadar zadene delovno organizacijo nesreča ali še taka nesreča neposredno pričakuje (primeri višje sile) in v primerih, ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da b;i se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev ;bi povzročila precejšnjo materialno škodo, ali, da se. z delom prepreči kvarjenje - surovin in materiala ali pa, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih. V teh primerih sme delo čez, polni delovni čas trajati samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali ' preprečijo škodljive posledice. PRAVNA TOLMAČENJA DELO PREKO POLNEGA DELOVNEGA CASA — NADURNO DELO Zakon pooblašča delovno skupnost, da lahko konkretno opiše primere in pogoje, kdaj je delavec dolžan delati dalj kot polni 'delovni čas, ker lahko sicer delavec odkloni -vsako delo čez polni delovni čas, ki ni predvideno v statutu delovne organizacije. Iz tega sledi,' da lahko delovna skupnost v statutu določi razen - zakonitih tudi druge primere, kdaj je delavec dolžan delati dalj kot polni delovni čas (npr. ob priliki remontov, .izdelave zaključnega računa .. .). Vsi ti primeri spadajo -v delavčeve delovne dolžnosti. Ce torej delavec v tefK primerih odkloni delo (razen kadar je z zakonom prepovedano delo nad polnim delovnim časom za posamezne kategorije delavcev, npr. za nosečnice, .delavce mlajše kot 18 let in drugo) stori s tem-težjo kršitev delovne .dolžnosti, enako 'kot v vseh .drugih primerih, ko ne izpolnjuje svoje delovne dolžnosti, predvidene v statutu ali splošnem aktu. Praviloma bo. lahko kršitev težjega značaja, ker se delo nad polnim delovnim časom uvede samo v primerih, ko je res nujno potrebno, da bi se odvrnile ali preprečile ; škodljive posledice. Delavec krši delovno 'dolžnost in stari tudi kaznivo de-' janje, če v primerih nesreče ne .pomaga reševati človeška življenja ali materialna sredstva. Prav tako bo delavec v primeru, če je zaradi : njegove odklonitve dela v podaljšanem delovnem času nastala za podjetje materialna škoda, odgovarjal za povzročeno škodo po splošnih, predpisih o odgovornosti delavca za povzročeno materialno škodo. To bo največkrat v primerih, kijer se dolžnost delavca, da dela dalj kot polni delovni čas, predvideva za primere, ko je tako delo neob-hoidno, da bi se preprečila ali odklonila škoda, ki bi nastala delovni organizaciji in 'ki bo gotovo nastala, če delavec odkloni delo. Ad. b) Po novem zakonu, ki sicer nikjer ne-govori o delu čez potni delovni čas v primerih, ko delayer: to sam želi, pa po našem mnenju ni nobene ovire, da ne bi delavec delal dalj kot poln delovni čds tudi v tistih primerih, ki v zakonu niso navedeni. Omejitve .obstojijo le za noseče delavke oziroma za matere z otroki do .1 leta starosti, za delavce, ki še.niso dapolniJli 18 let starosti in za delavce, 'ki bi jim po zdravniškem izvidu tako delo lahko o-grožalo zdravje. Ker pa se tako delo nad trim delovnim časom horforira višje kot pa delo v rednem delovnem času, vpliva tako delo tudi na delitev dohodka v gospo- darski organizaciji, zato mora o opravljanju takega deia sprejeti .sklep organ upravljanja, ki je pristojen za ugotavljanje in razdeljevanje sredstev za osebne dohodke, .s čimer bo hkrati ugotovil upravičenost ter .ekonomičnost takega dela. Prav tako se delo nad polnim delovnim časom Upošteva tudi pri določanju dolžine letnega dopusta. Ker je delovna skupnost-samostojna pni določanju dolžine letnega dopusta tudi po tej osnovi, lahko določi, da se za določeno dolžino dela 'daljšega od polnega delovnega časa, delavcu podaljša letni dopust za določeno število delovnih dni. Druge delavčeve pravice (razen letnega dopusta in osebnega dohodka), ki izhajajo iz dela nad polnim 'delovnim časom, z zakonom niso direktno omenjene, temveč je. rečeno samo, da se delo nad polnim delovnim časom upošteva pri merilih, po katerih se odmerjajo pravice, odvisne od dolžine delovnega časa. Ker je delo.nad polnim delovnim časom posebni delovni pogoj in ena-od osnov za delitev sredstev za osebne dohodke, ima po merilu za to osnovo izračunani prejemek značaj osebnega dohodka. Kot tak se všteva tudi v .osnovo — za izračun nadomestila osebnega dohodka v primeru bolezni ali delovne nezgode po noveliranem zakonu o zdravstvenem zavarovanju, ki določa, da je osnova za to nadomestilo osebni dohodek -po vseh osnovah in merilih za deMtev .sredstev za osebne dohodke; —- za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje. V zvezi z gornjimi izvajanji naj povem še /to, da pri nas v Že- lezarni delo nad polnim delovnim časom, v primerih ko delavec želi delati, še ni. urejeno oziroma še ni isprejet pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih,. ki bo naštel tista dela, ki se -lahko o-pravljajo v /podaljšanem delovnem času. Kakor že rečeno, ni časovne omejitve, kako dolgo se lahko opravlja delo v podaljšanem delovnem času, razen tiste, ki pravi, da mora delovna skupnost zagotoviti delavcu nepretrgan dnevni počitek najmanj 12 ur. I:z tega sledi, da sme delati delavec vsak dan 4 me v podaljšanem delovnem času, če je- tako delo predvideno v splošnem aktu, ali če je najvišji organ samoupravljanja sprejel sklep, da se določeno delo lahko opravlja v podaljšanem delovnem času. Morda se bo kdo vprašal, kako da še.nismo sprejeli pravilnika o, medsebojnih delovnih, razmerjih in statuta, da bii imeli vprašanje dela nad polnim delovnim časom urejeno. Zvezni izvršni svet je namreč pripravil predlog sprememb Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki bo-vsak-čas sprejet in ki bo prinesel nekatere pravno-tehnične spremembe pri uporabi zakona, med njimi tudi s področja »dela nad pod/ndrn .delovnim časom«, in sicer v tem smislu, ’da delovna skupnost ne bo - mogla več sama v statutu predvideti primere, kdaj mora delavec delati dalj časa kot polni delovni čaš, razen seveda tistih, ki so določeni v zakonu. Po drugi strani pa se v -spremembah zakona predvideva, da se delo v podaljšanem delovnem času v premerih višje sile ne bo štelo kot posebni delovni pogoj, cb upoštevanju, • da je delavec kot- vsak občan, po posebnih predpisih, dolžan pomagati v nesreči, 'ki grozi podjetju ali sodelavcem. Zato je potrebno izključita, .vrednotenje • takega dela in postaviti delavca v -enak položaj kot vsakega Občana. Dipl. ing. 'Marinšek Marjan Stanovanjski blok, kL ga građi Železarna v Šentjurju Foto: Jože Mastnak \ Pešec v prometu / V nekaj nadaljevanjih bomo v našem glasilu objavljali navodila in pravila, ki zadevajo pešce. Zaradi boljše razumljivosti bomo posamezna temeljna pravila o vedenju pešcev prikazali v sliki in besedi. V naselju (vasi ali mestu) mora pešec hoditi po pločniku ali dru-’ gi površini, ki je za to določena. Pri tem mora biti obziren, da ne spravlja v nevarnost drugih. — Nevarno je hoditi po robu pločnika tik ob vozišču. Mimo vozeče vozilo lahko pešca zadene. Nepotrebno zadrževanje na robu pločnika je nevarno, posebno pred križišči, kjer pešec zastira pregled križišča, lahko ga pa tudi zadene vozilo, ki zavija. Vsako zadrževanje na vozišču je prepovedano. Pešec mora vozišče (ulico) prečkati hitro na zaznamovanih prehodih, če pa teh ni, pa po najkrajši poti pred križiščem. Ko se na semaforju prižge zelena luč ali da prometnik ustrezen znak, ima pešec na takem prehodu prednost pred vozili. Na križišču, kjer utripa na semaforju rumena luč, sme pešec prečkati vozišče pred križiščem šele takrat, ko se prepriča, da se iz neposredne bližine ne približuje nobeno vozilo. ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Zastarelost posameznih obratov v podjetju An ir očno delo sta vzrok, da imamo vedno večje število zdravstveno prizadetih članov našega kolektiva. Zato se. nam vse češće pojavlja vprašanje nove razporeditve prizadetih delavcev na primerna delovna mesta. Da bi bilo to delo čimbolj uspešno, je bila v podjetju imenovana skupina strokovnih delavcev, ki sistematično ureja vprašanje invalidnih in drugače zdravstveno prizadetih delavcev :na delovnih mestih. Poleg skupine na tem področju mnogo doprinašata (tudi socialna in HTV služba, ki z raznimi sistematskimi pregledi in razgovori z delavci odkrivata že začetne oblike obolenj, preko zdravstvene oziroma invalidske komisije dolbimo oceno preostale delazmožnosti* :im tako skušamo .te delavce zaposliti na ustreznih .delovnih mestih. Pri .zaposlovanju invalidov jim moramo najti v podjetju tako delovno mesto, kjer bodo dosegli enake delovne uspehe kot njihovi sodelavci — neinvalidi. Pri tem ne gre samo za ekonomski cilj, ampak v prvi vrsti za uveljavitev človeka. Ljudje dobimo že pri majhnih telesnih pomanjkljivostih občutek manjvrednosti. Če tudi okolica ne ve za to pomanjkljivost, imamo občutek manjvrednosti vedno pred očmi, če pa je pomanjkljivost taka, da človeka ovir^ pri delu in uveljavljanju .na katerem koli področju, je občutek manjvrednosti še mnogo močnejši. Prav zato moramo skrbeti, da bo invalid dobil tako delovno mesto, na katerem bo lahko učinkovit ter na katerem se bo polno uveljavil. Uveljavitev pri delu lahko delavcu toliko pomeni, da v veliki meri odtehta vse druge težave. -V vsakem podjetju imamo možnosti, ida zaposlimo invalide vseh vrst. Cim bolj pa je podjetje urejeno, čim bolje je delo de- ljeno, in čim bolje je podjetje tehnično obremenjeno, tem več je 'ustreznih delovnih mest, ki so primerna za razne vrste invalidov. Prav je, da poznamo tudi delovna mesta, katera je možno adaptirati z raznimi .tehničnimi ali drugimi spremembami oz. dodatki v talki meri, da bi lahko delo ppravlljal invalid. Pri invalidih ni .dovolj, da vemo kaj je invalid zgubil, katerih sposobnosti nima, ampak je enako ali še bolj pomembno, da vemo katere sposobnosti so invalidu ostale. Zato moramo invalida zdravstveno in .psihološko temeljito pregledati in njegove spoisobnosti primerjati z zahtevami delovnega mesta. Pri ufcsiajevanju moramo, kolikor je le mogoče upoštevati tudi delavčeve želje, interes in predhodno usposoblj anj e. Ko smo za invalida našli ustrezno mesto in ko smo ga priučili delu, moramo imeti do njega enak odnos kot .do vseh drugih delavcev. Invalid, ki se je uspešno uveljavil pri delu, ne .mara ,p o milj ev anj a lin noče, da bi ga imeli za izjemen primer, želi pa kakor vsak človek, da dahi zasluženo priznanje. V normalnih pogojih s.i človek zavestno ali podzavestno prizadeva fcompezirati prirojeni ali pridobljeni .defekt. .Mnogi ljudje dosegajo .nadpovprečne uspehe na raznih področjih udej.stvova-. nja ravno zaradi svojih pomanjkljivosti. V tej človeški lastnosti najdemo razlago za mnogo primerov, ko iso invalidi v podjetju, kjer so dobili pravo delovno mesto, uspešnejši kot zdravi delavci. Če ipa invalidu ne .omogočimo, da bi se polno in enakovredno uveljavil pri delu, se rado zgodi, da bo kompenzacija negativna. V naši ureditvi se invalidi lahko uspešno' uveljavijo ne samo kot enakovredni proizvajalci, temveč tudi uprav.ljalci, zato ne zamujajmo teh možnosti. P. S. KAKO PREPREČITI POŽARE KI SE POJAVLJAJO PRI AVTOGENEM VARJENJU? Pri pregledu analize o vzrokih požarov ugotavljamo tudi več primerov, predvsem začetnih požarov, ki so nastali pri avtogenem varjenju. Ljudje,.ki so osumljeni, da so z avtogenim varjenjem povzročili požar se.navadno izgovarjajo, da niso s plamenom rezali kovin, ikar povzroča ploho isker, ampak samo varili. Pri tem pa res ne nastaja toliko isker, kot pri rezanju. Toda kljub temu kot bomo videli tudi varjenje lahko povzroči požar, če prizadeti opustijo potrebne varnostne ukrepe. Pri varjenju se lahko vnamejo gorljive isnovd ne glede na fizikalne' in kemične procese zlasti iz treh razlogov: 1. zaradi dotika s plamenom 2. zaradi prevajanja toplote 3. zaradi kapljic raztaljene kovine (iskre) 1 stva, če se mora tako delo vršiti v izredno nevarni okolici. Če je treba variti posode z vnetljivimi tekočinami, se naj po možnosti varjenje nadomesti z manj nevarnimi postopki nipr. z uporabo vijakov titd. Če je to nemogoče storiti, je treba na drug način onemogočiti nevarnost požara.. To je: temeljito isprati posodo, napolniti z vodo, isprati s C02, postaviti dežurstvo itd. 2. Vžig zaradi prevajanja toplote. Zaradi varilnih del pri raznih cevovodih dostikrat začne goreti. Cevovodi so speljani skozi stene in strope. Kovine iz katerih so izdelane cevi so dobri prevodniki toplote, kii se .razširja po cevi od zvarka dalje. V stenah in stropih so dostikrat gorljivi predmeti, ki so zakriti z ometom. Ravno pri NEVARNOST PRI VARJENJU. Pri varjenju v nadstropju lahko padajoče iskre in plamen povzročijo požar v drugih nadstropjih. Pod je treba izolirati in odprtine zapreti (slika desno) 1. Vžig zaradi varilnega plamena. Meritve temperature varilnega plamena pri Drägerjevih gorilnikih številka 3, 4, 5 in 7 so pri pritisku kisika 2:kp/cm2 in dis-sous plina 0,5 fcg/cm2 pokazale višino do 1300° C. Takšne temperature so ugotovljene pri razdalji 10—20 cm od gorilnika do vnetljive snovi. Plamen ogroža zlasti gorljive stavbne konstrukcije in obloge v neposredni bližini zvarka. Vendar se masivni stavbni deli ne vžgejo takoj prvi trenutek. Samo lahko vnetljive obloge in podobne snovi bi mogle takoj vzplamteti. Vesten varilec zavaruje gorljive stavbne dele z azbestnimi. ploščicami, pločevino, močenjem itd. V kolikor se vrši ' varjenje v. prostoru, kjer je večja nevarnost za vžig, se mora to delo opravljati pod nadzorstvom' gasilca. Vsekakor morajo biti pripravljena ustrezna gasilna sred- 270° C, pri tej temperaturi pa se vžge smrekov les. Če se vari ali prereže cev pred ometom, se dvigne pod ometom v razdalji 2,5 m toplota cevi v štirih minu- tatoli skritih predmetih je že večkrat začelo goreti. Da bi natančneje pojasnili vžig teh predmetov zaradi varjenja, navajamo .naslednji primer: pri cevi 3/8" se je opravljalo varjenje z gorilnikom številka 4, obenem pa merila toplota cevi v razdaljah 2.5, 5, 7.5 in 10 cm od zvarka. Poskus je dokazal, da se je cev v razdalji 5 cm v dveh minutah segrela več kot šna nevarna iskra oziroma kapljica raztaljene kovine. Zgodilo se je že, da je padla iskra skozi cev, ki so jo rezali na podstrešju v klet in tam vžgala vnetljive « Pravilno (levo) in nepravilno (desno) varjenje in Iotanje. Vrata in leseno steno je treba pred varjenjem ali lotanjem zavarovati s pločevino tah visoko nad 270° C. Čisto gotovo se v takih primerih vžgejo pod ometom leseni deli konstrukcije. Ognja pa varilec sam ne opazi, ker se gorilni plini izgubljajo v votlinah med konstrukcijo. - Ker ogenj v stenski konstrukciji nima dovolj zraka, v začetku samo tli. Čez kakšne pol ure ali pa tudi najkasneje čez 6 ur izbruhne na plan. Tedaj ipa varilec navadno ni več na mestu in se ogenj bliskovito razširi. Zato je treba okolico kritičnih zvarkov večkrat celo po 6 urah vestno pregledati. 3. Vžig zaradi kapljic raztopljene kovine. . Kot že rečeno je pri rezanju kovin z avtogenim plamenom več isker kot pri varjenju, vendar so tudi iskre zaradi varjenja že večkrat povzročile požar. Tak požar pa ne nastane pri zvarku, temveč v manjši ali večji razdalji od njega, kamor pač pade kak- Raedalja padanja isker pri avtogenem rezanju snovi. Kapljice .raztaljene kovine lahko zažgejo vnetljive snovi tako, lahko pa pride^do vžiga šele po neopaženem tlenju. Po katerih naukih naj se torej ravnamo, da ne bo prišlo do požarov zaradi avtogenega varjenja in rezanja: — pred delom vestno preglejmo prostor, odstranimo kolikor je mogoče iz bližine vnetljive snovi DOPISUJTE v svoje glasilo! oziroma jih pokrijmo z azbestom ali pločevino, to predvsem tiste predmete, ki jih ne moremo odstraniti; • —- postavimo v bližino gasilne pripomočke v bolj nevarnih primerih tudi gasilsko stražo; — po opravljenem delu natančno preglejmo okolico, vsaj 10 m naokoli, pa tudi prostore, ki ležijo pod prostori, kjer smo varili; — preglejmo vse prizadete prostore Večkrat, najkasneje pa po 6 do 7 uirafy — red in .snaga pri orodju in v okolici sta najboljši preventivni ukrep. Novi strokovni sodelavci prihajajo Tudi pri teoretičnem pouku v razrednika tov. Sruka Ladislava, šolskem industrijsko-kOVinar- ki je tudi tokrat uporabil vse ekem centru, ki je toil opravljen svoje pedagoške sposobnosti in v dveh izmenah po tri mesece, so se, tako kot inštruktor praktične- kandidabi dosegali zelo dobre ga pouka tov. Čehovin Jurij, ves je pib zaključku šolanja izjavil: Zaključuje se pouk na poklicnih, srednjih strokovnih, višjih in visokih šolah, delovne organizacije, zavodi in ustanove bodo prejele nove poklicne in strokovne sodelavce. Tudi v našo delovno skupnost se bodo vključili novi sodelavci vseh strok in poklicev. Od naših štipendistov naj bi letos dokončali šolanje: 6 visolkošolcev 9 srednješolcev in 1 'absolventka dveletne administrativne šole, kovinarskih poklicev pa se bo letos izučilo predvidoma 4! absolventov na ŠIKC v Štorah 7 absolventov pa naj bi prišlo predvidoma ,iz elektrogospodarske šole v Mariboru. Poleg skrbi,' kje zaposliti te mlade poklicne in strokovne delavce, pa se postavlja pred nas še eno vprašanje, ki ga često spregledamo, kako se 'bomo posvetili uvajanju novih sodelavcev na delovnih Prešitih. Ali jim bomo dali čutiti, da smo jim zato pomagali pri šolanju, ker so nam kot poklicni delavci, oziroma strokövni sodelavci potrebni. Jim bomo pomagali z nasveti pri dedu, jih uvajali v delovni red, jih poučili o delovni disciplini, jim bomo pomagali itn svetovali pri urejanju stanovamjiškega vprašanja, jih to,orno uvajali v mašedruž-beno in društveno življenje, v Športno udejstvovanje, v sodelovanje pri Ljudski tehniki, pri DPD Svobodi? Potrudimo se in poskrbimo, ikakor in kjer se da, da se bodo ti mladi-sodelavci lažje in čim prej' vživeli v novo Okolje; v nove razmere in delo, da bodo povečali .svojo storilnost, se veselili svojih uspehov in napredka in se tako vse bolj navezali na kolektiv. Po triletnem, točneje dve in polletnem šolanju smo dobili 13 novih sodelavcev — livarjev, ki so se v jeseni 1963 odločili, da zapustijo dotedanja delovna mesta in se posvetijo livarskemu poklicu. Na razpis Izobraževalnega centra za talko šolanje odraslih, se je prijavilo 21 kandidatov. V mesecu oktobru 1963 je pričel trimesečni uvajalni seminar v šolskem induštri jsko-fcavinar- skem centru v Štorah, saj je bilo treba kandidate z različno šolsko predizobrazbo pripraviti za poklicno šolanje, dati jim potrebno, predizobrazbo za pričetek resnega šolanja. Pripravljalni seminar je potekal po delu, v popoldanskem času. Ob zaključku tega tečaja je bila izvršena še selekcija in 1. aprila 1964 je pričetek praktičnega pouka s 16 kandidati. Kdo bi popisal vse težave, bi so spremljale pouk, od opremljanja -delavnice z delovnimi mizami priskočila v pomoč z vsem razumevanjem ■ industrijska šola v Štorah, — pa .preko tesnih prostorov, tesne delovne površine v bivši vajeniški delavnici, kjer- je večjno prostora zavzela izmena strojnega ohlikovanja. Pogoji dela torej niso bili idealni. Z naraščanjem znanja in strokovnosti učencev pa je postajal delovni prostor vse foollj pretesen. In našli so in si uredili delovni prostor v spodnjih prostorih prejšnje cevne livarne, pozneje pa so se še enkrat preselili in sicer v zgolmje prostore bivše cevne livarne. Tu so dokončali praktični pouk. Med praktičnim poukom so delali včasih tudi pomešani s kvalificiranimi livarji, opravljal so dela za -Stvarao sive litine in tam pokazali potrebno mero resnosti in odgovornosti, saj so dela opravljali zadovoljivo, na najprimernejši način so se torej-uvajali v svoj novi poklic. Izbira kandidatov je bita posrečena, isaj so bili med Učertci resini delavci v starosti 24 do 40 let, torej ljudje, iki so vzeli šolanje resno. S svojim trudom so dosegali pri praktičnem pouku tudi zelo -zadovoljive finančne uspehe, saj so se takorekoč sami vzdrževali. V prvem šolskem letu so že izdelali 5.708 komadov strojnih iri sfetroiitmh ulitkov v skupni teži 18.338 Ikg, v drugem šolskem .letu pa že 8.595 kom v skupni teži 74.594 kg ulitkov za ptoda- uspehe, saj je izdelalo razred 13 učencev, ibi so opravili tudi zaključili izpit in sicer 1 učenec z odličnim uspehom 3 s prav dobrim in 10 učencev z dobrim uspehom. Tu ne smemo prezreti izredne -posvetil temu razredu livarjev. Uspeh skupnih naporov je res zadovoljiv. Zadovoljen je razrednik in predavatelj strokovnega računstva, ki se je ob vsaki priliki, vkljub neštetim težavam, vedno pohvalil s svojimi učenci, zadovoljen je inštruktor praktičnega pouka, ki »Zelo sem zadovoljen z delom in uspehom absolventov livarske šole, ki so z uspelim zaključnim izpitom dokazali, da -je ta način šolanja odraslih primeren in da se da z dobro voljo in pravilno delovno vnemo in zayestjö prebroditi vse težave in doseči za-željen usipeh. Seveda pa se ne smemo s tem uspehom uspavati. Še vedno bodo mašim novim poklicnim livarjem — kaluparjem potrebni nasveti in strokovna pomoč, česar se tudi sami zavedajo, ka jti razvoj livarstva napreduje z veliko brzino in zato se bo treba nenehno izpopolnjevati. »Vsem, iki so kakorkoli pripomogli k izvajanju vzgoje novega livarskega kadra, se majlspše zahvaljujem,« 'Prepričani smo, da nas dosedanje izkušnje z novimi delavci že izučile, kako je z njimi pO'Stopati im da me bomo naleteli na brezbrižen, netovariškii odnos do novih poklicnih in strokovnih sodelavcev, ker ‘bi ma ta način lahko izgubili marsikaterega dobrega člana naše delovne skupnosti. Naš cilj pa je, da si pridobimo din obdržimo čim več dobrih sodelavcev in upravljalcev. Vsem sodelavcem, ki so letos uspešno dokončali šolanje, naše iskrene čestitke! prizadevnosti inštruktorja prak-in potrebnim orodjem, — kjer je tičnega pouka in predavateljev U. R. Po enoletnem tekmovanju telesno vzgojnih društev Partizan je naše društvo osvojilo I. mesto v skupini, ki imajo osnovne pogoje za redno dejavnost. Do sedaj je naše društvo že- dvakrat zaporedoma prejelo pokal za osvojeno II. mesto v Sloveniji. Za osvojeno I. mesto bo društvo prejelo pokal in nagrado 150.000 S dinarjev. POKAL »DELA« NAŠEMU PAUTIZLUJ Posebna komisija izvršnega odbora Partizana Slovenije je v tekmovalnem letu, ki je trajalo od 31. marca 1965 do 1. aprila 1966 ocenjevala s točkami povečanje števila članstva, urejenost nn i • \/ • lehnicm jRjomisij-a za izume in: tehnične izboljšave prt DSP Železarne. Štore .sporoča: Na podlagi člena. 56. Pr-avilra'ka o liztgnih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih sporoča-. m-qlc. da je na predlog -Komisije upravni odbor podjetja na svoji II. seji dne 25. in 26. maja tega leta sklenil; da se predlog tehnične izboljšave to_v. Gorjanc Franca un ito v. Logar Zdravka nagradi in za ;prvo 'leto izplača nagrada v skupnem znesku 6.080 N-din. Predložena tehniična .izboljšava obravnava povečanje vzdržnosti oboka SM peči. Ugotovljeni prihranek v letu 1965 znaša 800.000,-N-din. Nagrada se ipo .pravilniku izplačuje itefcom treh let z upoštevanjem vsakoletnega finančnega efekta in sicer prvo leto v višini 100 %, drugo leto v viišni 80 % dn tretje leto v višini 50 % ■ Predlagatelja si nagrado delita v razmerju 50:50. Na podlagi člena 56. Pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah r.n koristnih .predlogih sporočamo, da je na predlog Komisije, upravni odbor podjetja na svoji PRAVNA POMOČ V zadnjem času je vse več . primérov, ko delavci iščejo pravno pomoč .za uveljavljanje svojih praVic iz delovnega razmerja in socialno-zdravstvenega varstva, vendar doslej ni bilo organizirane ustrezne službe, ki bi lahko tem delavcem nudila potrebno pravno pomoč. Zaradi tega je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta razpravljalo o organiziranju službe pravne pomoči pri sindikatu in sklenilo, da se ta tudi organizira. Namen .pravne službe je nuditi vsem delavcem - članom .sindikata, ki iščejo .pravice iz .delovnega razmerja in socialno-zdravstvenega varstva brezplačne pravne nasvete in dajati napotke za reševanje sporov, ki bi iz o-rhenj enega nastali. Služba .pravne pomoči je že' pričela ž delom v prostorih občinskega sindikalnega sveta Celje, Gledališka ulica..2, II. nadstropje desno, soba. 46, ter bo delovala dvakrat tedensko,' in sicer ob torkih jn petkih od 17. do 19. ure. 25, .seji dne 16. aprila tega teta sklenil, da se .predlog . tehnične izboljšave tov. Matovšek Franca nagradi in .izplača za vsa tri leta enkratna nagrada v .skupnem ..znesku 910,25 N-din. . Predložena tehnična izboljšava obravnava pripravo pr.igrageno normalni stružnici, ki omogoča struženje poševnih ravnin. Ugotovljeni prihranek obdelave za v letošnjem letu naročenih 1000 kolutov znaša 4.995 N-din. Tov Blatovšek se je odločil za enkratno izplačilo nagrade, ker mu je upravni odbor podjetja odobril .pod pogojem, da v kolikor ne bii bilo letno obdelanih predvidenih 1000 komadov, kolutov, vrne na neizvršeni del odpadajoči del nagrade. Sodelovali bodo na gasilski olimpijadi Mednarodna komisija- za gasilstvo .organizira v Karlovcu 3. mednarodno gasilsko olimpiado. Ta manifestacija gasilstva, na kateri bo sodelovalo 23 prijavljenih držav z preko 100 tekmovalnimi ekipami, bo v času od 3. do 10. septembra pod pokroviteljstvom ‘predsednika republike. Na republiškem izbirnem tekmovanju, .ki je bilo 12. .junija v Kozjem, je mladinska gasilska ekipa Železarne Štore osvojila I. mesto in s terÄ že drugič naslov najboljše ekipe v Sloveniji, S tem si je pridobila pravico nastopati na zveznem izbirnem tekmovanju, ki bo 2. in 3. julija v Karlovcu. V .kolikor nam uspe na tem tekmovanju doseči v zveznem merilu I. .oziroma II. mesto, bodo naši mladinci nastopili-tudi na zgoraj omenjeni olimpiadi. Prav tako bo na tej olimpiadi nastopala tudi naša pionirska ekipa, ki .se bo borila za naslov najboljše pionirske ekipe. Vsekakor je to .največje priznanje naši organizaciji -za dosedanje uspehe. Pred obe ekipi pa je postavljena naloga, da se za ta nastop, temeljito .pripravita in da bosta častno nastopali jugoslovansko gasilsko mladino na tej olimpiadi. Mi vsi pa želimo, da bi pri tem dosegli najboljše uspehe. splošne telesne kulture, rekreacijo, športno dejavnost, telesno kulturne manifestacije, dejavnost strokovnih kadrov in propagandno dejavnost. Vrstni red v prvi skupini je naslednji: 1. Štore 4695 točk 2. Maribor 4628 točk 3. Medvode 4164 točk 4. Murska Sobota 4126 točk 5. Ljubljana — Narodni dom 3443 točk itd. Predsednik našega društva tovariš KAVKA Franc je ob podelitvi podal naslednjo izjavo: Veseli smo, da smo po dveh zaporednih osvojitvah drugega mesta osvojili prvo mesto v tako pomembnem tekmovanju. To priznanje nam bo drag spomin in obenem spodbuda za še uspešnejše delo. Naše društvo ima v svojih vrstah skoraj šeststo aktivnih članov, ki so vključeni v sedem sekcij. Ti člani si po napornem delu v tovarni, po šolskem pouku in delu na polju najdejo razvedrilo v našem društvu. Pri tem pa gledamo tudi na kvaliteto našega dela, tako, da sodelujemo na vseh občinskih prvenstvih, pa tudi na republiških in zveznih tekmovanjih. Naš cilj je, zajeti čimveč mladine v rekreativni šport. Zato se ne ženemo za vrhunskimi rezultati, kajti to bi vsekakor vplivalo na osnovno dejavnost našega društva. Preteklo leto je bilo eno najuspešnejših, saj smo organizirali vrsto množičnih tekmovanj, s podporo delovnega kolektiva Železarne Štore, ŠIKC Štore, omov-ne šole in ljudske tehnike pa smo z udarniškim delom zgradil* smučarsko vlečnico na Svetini. Iako nam manjka samo še plavalni bazen, saj je v Štorah ogromne število otrok, ki ne znajo plavati. Poudariti moramo, da je t : uspeh plod dosetletnega dela, io je od ustanovitve Partizana v Štorah. Zato je to tudi priznanje vsem neumornim funkciona jem, vodnikom in drugim za doseženi uspeh. Pri uresničevanju naših nalog nam je v veliko oporo kolektiv Železarne Štore. S. O. Šport v čast dneva mladosti Mladina metalurško 'kemične industrije Cinkarne Celje je v čast dneva mladosti od 17. do 21. maja priredila v Celju tekmovanje v malem nogometu, rokometu, namizne tenisu im streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip: Cinkarna Celje, IFA-Celje, EMO-Celje, Termoelektro Beograd, Ingrad Celje in Železarna Štore. Največ športnih uspehov je dosegla mladina Železarne Štore, saj je osvojila tri prva mesta v posameznih disciplinah (rokomet, streljanje, namizni tenis) .in prejela pokale po disciplinah in za skupni plasman v trajno last. Organizacija je bila odlična in tekmovanje je potekalo v vzdušju mladih. Takšna srečanja bi bila še velikokrat zaželjena, kajti ne samo, da je zanimanje mladine ogromno, sl na takih in podobnih srečanjih mladina lahko, izmenja izkušnje delovanja posameznih aktivov, v tovarnah ali podjetjih, (kjer je zaposlena. Rokomet: V finalni del tekmovanja se je uvrstila Cinkarna iz Celja in Železarna Štore, ki sta premagali vse svoje nasprotnike v svojih skupinah. Vrstni red: 1. Železarna Štore 2. Cinkarna Celje 3. IFA Celje 4. Ingrad Celje 5. EMO Celje 6. Termoelektro Beograd Mali nogomet: V finale sta se uvrstili Cinkarna Celje in EMO Celje. Vrstni red: 1. EMO Celje 2. Cinkarna Celje 3. Ingrad Celje 4. Železarna Štore 5. IFA Celje 6. Termoelektro Beograd Namizni tenis: V finalni del tekmovanja sta se uvrstili Železarna štore in Cinkarna Celje. Vrstni red: 1. Železarna Štore 2. Cinkarna Celje 3. IFA Celje 4. Ingrad Celje 5. EMO Celje 6. Termoelektro Beograd PRVO MESTO v skupnem plasmaju in tri prva mesta v posameznih disciplinah so lep uspeh naših mladincev (Foto: Šentjurc) Streljanje z zračno puško — možnih 600 krogov: krogov 1. Železarna Štore 507 2. EMO Celje 478 3. IFA Celje. 353 4. Cinkarna Celje 347 Od posameznikov je bil najboljši strelec Železarne Štore Dečman V-i 1 i, saj je od 200 možnih dosegel 174 krogov. Kuj an Laslo Rokomet — Cinkarna : Štore 11:14 Naši so večkrat oblegali nasprotnikova vrata. (Foto: ŠentjtUrc) Končni vrstni red ekip v generalnem plasmanu točk 1. Železarna štore 9 2. Cinkarna Celje 6 3. EMO Celje 5 4. IFA Celje 3 5. Ingrad Celje 1 6. Termoelektro Beograd 0 Valjarji na morju Pod geslom »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil«, smo se valjarji izmene Trafela odločili, za daljši izlet v Hrvatsko primorje. Čeprav so bili nekateri mnenja, da je izlet v nekoliko oddaljene kraje utrujajoč ter da delavec najde svoje razvedrilo le pri polnem kozarcu, sem prepričan, kar je tubi mnenje vseh udeležencev naše skupine, da je takšna miselnost zgrešena. Tudi mi imamo oči za opazovanje naših naravnih lepot, saj ise kar nismo mogli načuditi mogočnim kočevskim gozdovom, tej naravni trdnjavi naših partizanov. Občudovali smo .. Kraševce kako z ljubeznijo obdelujejo svojo skopo zemljo. Navdušenje je prevzelo vse, ko so se po avtobusu razlegli klici »morje«, morje«. Nepozabna je vožnja ob slikoviti obali od Reke do Selc. V Kraljeviči smo postali redki turisti z dinarsko valuto. Čeprav je bilo morje bolj hladno, smo junaško poskakali v vodo in še naš upokojenec Joža se je navdušeno udeležil igre z žogo. Uprizorili mo tudi prave veslaške tekme in ko je več čolnov veslalo skupaj, smo tudi zapeli. Mislim, da s takimi izleti dvigujemo delavcem moralo ter predlagam, da odgovorni tovariši razmislijo, kako omogočiti, da bi se lahko čimveč delavcev z nizkimi prejemki udeležilo takšnih izletov. Prepričan sem, da bi .se sredstva vložena v takšne izlete bogato obrestovala. Na Reki smo si ogledali pristanišče in marsikoga je zamikalo, potovanje s »Partizanko«. O kakšni utrujenosti ni bilo sledu, samo pevci so za kakšen ton nižje peli. Na Gomilsfcem nam je naš vodja izleta pripravil okusno zakusko, tako da je dobra volja dosegla višek. Vsi smo se vrnili domov dobre volje s sklepom, da drugo leto obiščemo še Istrsko obalo. V imenu izletnikov, vsem, ki so pomagali organizirati ta izlet, najlepša hvala. Ob vsem lepem nas je motila samo ena stvar in sicer to, da je Turistično podjetje Izletnik iz Celja poslalo namesto naročenega 42-.sedežnega avtobusa, takšnega s 36 sedeži. Priporočamo, da tisti, ki avtobus naroča, opozori na doslednost v tej stvari, saj je neugodno na tako dolgi relaciji sedeti na priklopnem sedežu. Kovačič Karl PRED ZAKLJUČKOM PRVENSTVA V NOGOMETU Do konca prvenstva nas loči samo še eno kolo tekmovanja, v katerem se naše moštvo sestane na domačem igrišču z .prvakom skupine NK PARTIZAN — LJUBNO. . Naše moštvo zavzema razmeroma dobro mesto, saj se je uvrstilo na četrto mesto, katerega bo tudi po vsej verjetnosti do kqnca prvenstva obdržalo. Ce primerjamo uvrstitev našega moštva danes in ob koncu jesenskega dela .prvenstva, ugotavljamo velik napredek, saj je öb koncu jesenskega tekmovanja zavzelo skromno sedmo mesto, v lestvici z minimalnim številom tačk 7 in količnikom v prejetih in danih golih 24:14 v našo korist. Danes ugotavljamo, da v spomladanskem delu 'tekmovanja nismo izgubili nobenega srečanja in od .sedmih srečanj iztržili 12 tačk ter dosegli zelo pozitivno razliko v prejetih in datih golih 24:7. Za tako lep uspeh gre zahvala vodstvu sekcije, ki je s svojo temeljito reorganizacijo v sestavi moštva dosegla zaželijeni uspeh. Pri tej reorganizaoijski .sprememba pa je Oipustila misel, češ, da brez starih — bivših in izkušenih igralcev ni mogoče uspešno nastopati. Razen dveh veteranov (ki in predsednika .registracijske komisije tov. ROPOŠA Boriis, predsednika NO tov. OZEK Martina in člana IO tov. VREČKO Bor-kota. Razen tega še predsednika trenerske organizacije tov. TR-NOVŠEK Ivana. Vodstvo sökoiije se je odločilo, da bo v jesenskem delu tekmovanja nastopalo poleg prvega moštva .tudi z mladino v novo formirani skupini mladinskega tekmovanja v kateri bi predvidoma nastopali: KLADI VAR Celje, OLIMP Celje, RUDAR Trbovlje, RUDAR Velenje, PAPIRNIC AR Radeče, STEKLAR Rog. Slatina, USNJAR Šoštanj, PARTIZAN Žalec, PARTI-, ZAN Gotov lj e in PARTIZAN-KO-VINAR Štore. Ta skupina too formirana zaradi tega, ker too moštvo SML razfor-miramo in se bodo ustanovile štiri teritorialne Skupine in to: celjska, ljubljanska, mariborska in primorska. Vodstvo nogometne «ekcije se je sicer odločilo za navedeno tekmovanje, vendar bo potrebno v ta namen oskrbeti finančna sred- sto. Lahko ipa smo zadovoljni tudi z doseženim drugim mestom v tako močni konkurenci pionirskih moštev z dolgoletnimi izkušnjami. Pričakujemo, da bodo pod vodstvom prizadevnega trenerja tov. BOKŠAN Draga in ob zdravi politiki vodstva sekcije naši naj- mlajši v bodoče dosegali še lepše uspehe in se tako povzpeli na vrh 'tega tekmovanja. Z ozirom na vse te uspehe pa lahko brez pesimizma trdimo, da nogometna tradicija v Štorah ponovno raste ili mora v prihodnosti opravičiti vsa naša kolektivna prizadevanja. G. I. TEKMOVANJE za dan mladosti TVD Partizan-Kovinar Star,e 'je za dan mladosti organiziral za vse svoje člane in ostalo mladino atletski miting in tekmovanje v spomladanskem krosu. Tekmovanja so se udeležili predvsem pionirji dočim je bila pri starejših udeležba precej skromna. Met krogle — pionirji: 1. mesto Sivika Danilo 9,30 m 2. mesto Pišek Andrej 8,85 m 3. mesto Lončar Branko 7,92 m Skok v daljino Skok v višino mladinci: 1. mesto Gorišek Peter 12,45 m 2. mesto Gozdnikar Mirko 11,75 m 3. mesto Metličar Zvone 11,67 m mlajši pionirji: 1. mesto Kavka Aleš 3,25 m 2. mesto Lubej Zoran 3,25 m. 3. mesto Klinar Gojko 3,25 m mladinke: 1. mesto Gabršek Milka 3,70 m 2. mesto Potočnik Darinka 3,70 m 3. mesto Gračner Nežika 3,65 m mladinci: 1. mesto Razboršek Milko 5,65 m 2. mesto Prodnik Stanko 5,00 m 3. mesto -Pinter Marjan 4,87 m starejši pionirji: 1. mesto Pišek Andrej 1,35 cm 2. mesto Jeršič Metod 1,35 cm 3. mesto Cmok Zlatko 1,20 cm noisita levji delež v prvenstvu) je moštvo sestavljeno predvsem iz mladinskih vrst, ki se res srčno bore iln v pravem smislu zastopajo barve našega društva. Oto koncu jesenskega dela tekmovanja je sekcijo zapustil takratni trener I. moštva tov. EK-SELENSKI Milko. Te dolžnosti je za spomladanski del tekmovanja prevzel naš bivši aktivni igralec tov. GOLOB Jože, ki je pokazal veliko volje do dela z mladino ta. kot vidimo uspeh ni izostal. Treninge obiskuje povrepčno 16 igralcev, ki se ob strokovnem vodstvu pridno pripravljaj o za nadaljnja tekmovanja. V sekciji imamo tudi na novo izprašanega nogometnega sodnika tov. ŠEŠKO Karla, ki je razen tega tudi dober odbornik. Razen tega imamo novo izvoljene zastopnike v Celjski nogometni poidevezi in sicer kot sekretarja sitva, .saj ne razpolagamo z odgovarjajočim: rekviziti, katere moramo nabaviti pred samim tekmo- vanjem. Končna lestvica pionirskega tekmovanja: 1. ŽNK — Celje 17 točk 2. KOVINAR — Štore 14 „ 3. KLADIVAR — Celje H „ 4. PARTIZAN — Vojni’? 9 „ 5. OLIMP — Qedje 5 „ 6. PIVOVAR — Laško 4 „ Tako kot prvo moštvo so zelo slabo .nastopali tudi v jesenskem delu tekmovanja, tako, da so od petih odigranih tekem izbojevali le 5 točk, medtem ko so v spomladanskem delu pobrali vseh 10 možnih točk ali dosegli 100 % uspeh. Glede na sposohnsot našega pionirskega moštva ter masovnosti (40 pionirjev) bi upravičeno lahko zavzeli celo prvo me- Tek i00 m Tak (Da Tek 60 m Kros mladinci: 1. mesto Pinter Marjan 12,? 2. mesto Prodnik Stanko 13,0 3. mesto Petrovšič Srečko 14,1' starejši pionirji: 1. mesto Pišek Andrej 12,4' 2. mesto Krmuzelj Marjan 12,5 3. mesto šlatav Mojci T2jS mlajši pionirji: 1. mesto Macfcovšek Bojan 9,6 2. mesto Zoran Lubej 9,8 3. mesto Kavka Aleš 10,1] starejši pionirji'600 m 1. mesto Sivka Danilo 1,63 2. mesto Pišek Andrej 2,03 3. mesto Cmok Zlatko 2,15 Kros mlajši pionirji 500 m . 1. mesto Kavka Aleš 1,51 2. mesto Kores Janez 1,52 3. mesto Klinar Gojko 2,00 V vseh disciplinah je nastopilo preko 200 tekmovalcev. Tine Veber Republiško sindikalno prvenstvo v šahu V dneh od 2. do 5. junija tega leta je bilo v 'Portorožu ekipno sindikalno prvenstvo v šahu. Ta prireditev še vrši sedaj že več kot deset Tet in zbere za šahovskimi deskami najboljše šahiste iz tovarn, podjetij in ustanov v naši republiki. Kako množična je udeležba v tekmovanju za najboljšo sindikalno šahovsko ekipo kaže podatek, da se je v letošnjem letu udeležilo predtekmovanj preko 200 ekip ali naj- manj 1200 -šahistov. Finale teh tekmovanj, 'ki poteka po principu 'izločilnih občinskih in medobčinskih turnirjev, je bil torej letošnje leto v Portorožu. Ekipa Železarne Štore s.i je pridobila pravico do udeležbe z osvojitvijo II. mesta na medobčinskem prvenstvu v Dobrni. Skupno se je zbralo v Portorožu 14 ekip od šestnajstih, ki so imele pravico nastopanja. Za prvo mesto sta se borili predvsem ekipa Zaključna slavnost za dan mladosti Ob zaključkih slovesnosti v počastitev dneva mladosti in 25-letnici JNA je mladina Železarne Štore s pripadniki JNA orga- ‘ nizirala zbor mladih. Na tem zboru je bil kulturno zabavni in -športni program, po katerem so nastopili pripadniki JNA, mladinke Tovarne perila Celjeiin mladina Železarne Store.' V športnem programu, in sicer v nogometu, rokometu, namiznem tenisu in streljanju z zračno pu-~ško. Po športnem programu je bil zabavni večer s plesom in posameznimi točkami kjer so predvsem prednjačili pripadniki JNA. TK ZMS Železarne Štore je tudi vse pohvaljene pogostil s skromno zakusko. Vzdušje je bilo ob prav dobri organizaciji več kot zadovoljivo. Seveda je bilo tudi spodrsljajev, - vendar moramo upoštevati, da • nam je to prvo srečanje'na tako širokem polju, zato menim, da posameznih napak ne bi smeli tako ostro ocenjevati. Mladina Železarne Štore je za takšna ali podobna srečanja vedno pripravljena, z dobro voljo prispevati svoj delež vsaj z organizacijo in moralno pomočjo. V ( imenu TK ZMS Železarne Štore bi se ob tej priliki zahvalil za ves trud in pomoč starejšim in bolj izkušenim članom ZKJ Železarne Štore, starešinam JNA in ZMS — Občinski komite Celje, ki so nam jo nudili ob priliki te prireditve. Kuj an Laslo Prvo mesto za naše kegljače Na kegljaškem prvenstvu sindikalnih športnih igrah delovnih kolektivov občine Celje so naši kegljači v treh nastopih v borbenih partijah 6 mož osvojili 1. mesto med 17. ekipami. Rezultatih itd. 1. mesto Železarna Štore 2. mesto AERO *1. ekipa 3. mesto Elektro Celje 4. mesto Kovinotehna I: ekipa 5. mesto Ingrad I. ekipa 6. mesto Celjski tisk Cèlje 7. mesto UNZ ;— Celje 8. mesto Libela Celje 9. mesto Vodna skupnost Celje 10.. mesto Kovinotehna II. ekipa 1.502 podrtih 1.429 podrtih 1.416 podrtih 1.408 podrtih 1.406 podrtih 1.400 podrtih 1.300 podrtih 1.286 podrtih 1.241 podrtih 1.179 podrtih kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev. kegljev ; kegljev kegljev Izvršnega sveta z dvema mojstroma in dvema mojstrskima kandidatoma v svojem sestavu in Železarna Jesenice z izredno izenačeno ekipo prvokategornikov. Končni vrstni red je bil naslednji: točk 1. Železarna Jesenice 59 2. Izvršni svet 57 3. Ingrad Celje 52,5 4. Železarna Ravne . 50,5 5. Elekt-roprojekt Lj ubij aria 50 6. Litostroj Ljubljana 45,5 7. Železničar Ljubljana 34,5 8. Železarna Štore 32 9. Tekstilin-dus Kranj 32 10. Tovarna 'dušika Ruše 30,5 11. Prosveta Novo mesto 30 12. Celuloza Vi-dem-Krško 29,5 13. Brest Cerknica 25 14. Tomos Koper 18 Kljub enakemu številu točk se je Železarna Štore uvrstila pred ekipo Tekstilindus a dz Kranja, ker je imela več zmag in je zmagala tudi v medsebojnem srečanju. Igralo se je po Ševeniškem sistemu, pri polurnem času na padec zastavice. ' Železarna Štore se je uvrstila za mesto ali dve pod pričakovanjem. Razlog je iskati v dejstvu, da nekaterim članom ekipe ne ustreza hitri način igre na pol ure. Poleg tega se je tudi na izbirnem turnirju za sestavo reprezentance igralo na normalni in ne na pospešeni čas. Ker-se na vseh srečanjih vedno bolj uveljavlja hitri način igre na padec zastavice, je nauk za v bodoče, da bo treba tudi pri naših domačih turnirjih preiti na tak način . igre z namenom, da se zbere reprezentanca šahist-ov, katerim hitre partije bolj ustrezajo. Najboljši mož v ekipi je bil tov. Karel Janežič, ki je igarl na prvi deski iin zbral 8,5 točke od 13 možnih in je med drugim premagal tudi mojstra ing. Pretnfal- I ka, ki je igral za Izvršni svet. Zelo Visoko se je uvrstila eki- a pa Ingrada, ki je v letošnjem le- j tu z vključitvijo novih igralcev S pokazala velik napredek. ing. Boris Nečemar Obvestilo članom Prešernove družbe Vsi naši tekmovalci so v vseh treh nastopih odlično igrali, med Najboljšimi pa je bil ing. Starc Milko. Tine Veber Glavni odbor Prešernove družbe v Ljubljani se je odločil za posebno akcijo, katere namen je, pridobiti dosedanje člane Prešernove družbe za svoje stalne člane. V praksi bi to pomenilo, da bi vsak dosedanji ali pa bodoči član podpisal pristopno izjavo, da postane stalni član. Članstvo bi potem prenehalo le, če ga pismeno prekliče. Takšni 1 stalni člani ‘bodo prejemali poseben časopis, ki bo izhajal desetkrat letno (od septembra do junija na 12—16 straneh, formata kot ga ima npr. Ljubljanska dnevnik. Tri četrtine prostora bo namenjenega za objavljanje člankov o pisateljih, o njihovih delih, o književnih vprašanjih, razgledih po književnem svetu, o problemih našega založništva, knjižničarstva in podobno. V njem bodo objavljeni orisi posameznih obdobij iz slovenske in svetovne literarne zgodovine, poljudni prispevki s področja jezikoslovja in obsežnejši odlomki iz -najpomembnejših knjig, ki bodo ali so izšle na Slovenskem. Lisi h» verjetno o-bjavljal tudi povest v nadaljevanjih. Letos konec septembra bio izšla prva številka. Redni, stalni člani bodo lahko preko uprave Prešernove družbe nabavljali iz seznama 40—50 knjig literarne, poljudnoznanstvene in praktične 'vsebine, ki bo za 15% nižja od knjigotrške. Na seznamu knjig, ki jih bodo redni člani nabavljali s popustom, bodo samo nova dela, ki bodo izšla v tem času. Stalni člani bodo obenem tudi člani klubov Prešernove družbe; ti klubi bodo zanje organizirali literarne pogovore, srečanja s književniki, prirejali ustrezne filmske prireditve,- -razstave itd. Za vse navedene ugodnosti (prejemanje lista, možnost nabave knjig, klubsko članstvo) plačajo redni, stalni člani dodatno članarino 8 novih dinarjev. Poverjeniška služba Prešernove družbe v Železarni Štore bo pra-’ vočasno poskrbela, da se člani lahko odločijo za obliko rednega, stalnega članstva. Člani torej, ki bodo prejeli pristopne izjave, naj -na n-jih navedejo svojo odločitev. Ce še bod-d odločili -za -stalno obliko članstva, pristanejo s tem seveda tudi na dodatno članarino, ki j-o bodo plačali ali v enem obroku ahi pa -v dveh obrokih, kakor se bodo pač odločili, s tem pa seveda -postanejo deležni navedenih ugodnosti. Kakor -je sicer želja, da se vsi odločijo za stalno član- » stvo, je pa odločitev seveda popolnoma prostovoljna stvar vsakega posameznika. Kdor se za stalno članstvo ne bo odločil, bo lahko seveda 'kot -doslej članstvo za naslednje leto ob prejemu knjig obnovil ali pa članstva ne bo obnovil. Dodatne ugodnosti pa so seveda vezane na dodatno članarino. Prosim torej vse člane, da ob prejemu pristopnih izjav postopajo v smislu opisanega navodila Gl. poverjenik PD Jernejšek F. V \/ Železarna »tore RAZ Pl S IT J E za šolsko leto 1966/67 štipendije in vpis v poklicne šole za 1. 17 mest strojnega ključavničarja , 2. 10 mest kovinostrugarja 3. 9 mest električarja 4. 4 mesta modelnega mizarja Kandidati pod točko 1. in 2. naj vložijo prošnjo za štipendijo na kadroväki sektor podjetja do 15. julija 1966. Upoštevane bodo samo prošnje tistih, ki so se vpisali na Šolski industrij-sko-koviinarski center Štore. Kandidati pod točko 3. in 4. morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. z uspehom dokončan 8. razred osnovne šole 2. da je telesno in duševno zdrav 3. starost od, 14—17 let 4. stanujoč v bližini podjetja Za sprejem morajo kandidati predložiti: a) lastnoročno napisano s 50 starih diin ikolkovano prošnjo za sprejem z navedbo poklica, za katerega se želi izučiti b) spričevalo c) rojstni list d) potrdilo o premoženjskem stanju staršev e) lastnoročno napisan življenjepis Za poklice strojnega ključavničarja in kovinostrugarja se bodo šolali učenci, v ŠIKC Štore. Za električarja v EGŠC Maribor Za modelnega mizarja v Izobraževalnem centru Litostroja v Ljubljani. V vseh šolah je možno stanovati v internatu. KADROVSKI SEKTOR KNJIŽNI TRG Novosti v strokovni tehnični knjižnici Vse člane kolektiva, ljubitelje lepih knjig obveščam, da se lahko pod ugodnimi pogoji naročijo ha posamezne knljdge ali pa Zbirke knjig, izdaj Državne založbe Slovenije. Med oistaliimi so zlasti priporočljive naslednje: IZBRANA DELA Leva N. Tolstoja, v dvanajstih knjigah, cena N-din 480.—. ZGODOVINA ČLOVEŠTVA, v petnajstih knjigah. Delo je zasnovano v šestih zaokroženih ciklih: prazgodovina in začetki civilizacije — stari vek — narodi in kultura (od 1.500—1200) — Svet od 1200 do 1775 — devetnajsto stoletje — dvajseto stoletje. Letos izideta prvi dve knjigi zgodovine človeštva. , Cena za naročnike prviih dveh knjig je: • celo platno 100 N-din polusnje 120 N-din EDGAR WALLACE: Izbrana dela. Deset najpopularnejših del angleškega klasika detektivskih romanov. Cena vseh knjig N-din 85.—. Kurt Pollak: KAKO MEDICINA POMAGA, cena N-din 41,- SLOVENSKI PRAVOPIS, :i 1962, cena N-rl'n SO.— IVO ANDRIC: Zbrana dela, 10 knjig, N-din 240.— (platno) N-din 320.— polusnje). Podrobnejše informacije prejmejo .interesenti v strokovni tehnični knjižnici, tako glede naročila, izbire knjig in obročnega odplačevanja. Poverjenik Drž zal. Slov. F. J er ne j š ek FILMI v Štorah 25.-26. 6. 1966 »PET OSTRIŽENIH ŽENA« dtalijansko-ameriški film Julij 2.-3. 7. 1966 »LITO VALOVITO« jugoslovanski' film 9.—10. 7. 1966 »DVA TEDNA V DRUGEM MESTU« ameriški CS film 16,—17. 7. 1966 »MARŠ NA DRINO« jugoslovanski film — barvni 23.-24. 7. 1966 »30 LET SMEHA« ameriški film 30,—31. 7. 1966 » ČIO VEK IZ HRASTOVEGA GOZDA« r jugoslovanski film 1. Lexikon der Schmierungstechnik. Herausgegeben von G. Voegte. Franksche Verlagshandlung, Stuttgart 1964 sign. 1613. 2. Kleines Lexikon-Eisenwerkstoffe, DVA, Stuttgart, (cop) 1964 sign. 1614. 3. Pešić Miòdrag: Hladno izvlačenje žica, šipki i cevi. Izd. »Tehničke knjiga« Beograd 1965 sign,, 1615. 4. Timošenko N. N.: Kačestvo ki-slorodno-konvertornoj stali. Izd. »Metallurgia« 1965 sign. 1616. 5. Družinski I. A.: Metodi obrabot-ki složnih povrhnostei na metallore-žuščih stankah. Moskva 1961 sign. 1617. 6. Riđžanovič M., Dašič D., Pražič P.: Borba protiv elementarne stihije. Zagreb, 1965 sign. 1618. 7. Lück Wienfried: Feuchtigkeit-Grundlagen, Messen, Regeln; München, Wien 1964 sign. 1619. 8. Makurin P. I.: Tehnika bezopas-nosti v litejnih cehah. Spravočnik. Izd. »Mašinostrojenje« Moskva, 1965 sign. 1620. 9. Kalibrovka prokatnih valj kov. ' Izd. »Metallurgia« Moskva 1965 sign. 1621. 10. Seliškar F., Pivk N.: Obrabne trdnosti litin. Lj. 1965. Poročila metal. instituta sing. 3191. 11. Povišenije dolgovečnosti detalei mašin. izd. »Mašinostrojenje« Moskva 1965 sign. 1622. 12. Goleto N. L.rShvativanje v ma-šinah i metodi ego ustvarenija. Izd. »Tehnika« b. 1. sign. 1623. 13. Menh G.: Tehnika visoko vakuuma. Prevod s nemeckogo. »Energija« Moskva 1965 sign. 1624. 14. Prokatnoe proizvodstvo-naučni-je trudi. Isjd. »Metallurgia« 1965 sign. 1625. 15. Antikain P. A.: Metali ovedeni-je. Izd. »Metallurgia« Moskva 1965 sign. 1626. 16. Analiz cvetnih metallov i splavov. izdaj ateljstvo »Metallurgia« Moskva 1965 sign. 1627. 17. Issledovanija v oblasti izmere-nija vremeni i čisto ti. Vipusk 77, Mioskva 1965 sign. 2310. 18. Obrabotka metallov rezaniem i davleniem. izd. »Mašinostrojenje« Moskva 1965 sign. 1631. 19. WERKSTOFFHANDBUCH-Stahl und Eisen, Herausgegeben vom Verein Deutscher Eisenhüttenleute. Düsseldorf, 1965, sign. 1632. 20. Slovenska bibliografija. XVI. 1962. Izd. NUK, Ljubljana 1966. sign. 3193. 21. Metallovedenije svarki, stali i splavov titana. Izd. »Nauka« Moskva 1965 sign. 3194. 22. Energie und Exergie. VDI-Ver-lag, Düsseldorf 1965, sign. 1640. 23. Pečjak Vid: Poglavja iz psihologije. DZS, Lj. 1965, sign. 1641. 24. Rostohar Mihajlo: Osnove obče psihologije, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1964, sing. 2314. 25. Stahl im Hochbau.^ Handbuch füentwurf, Berechnung * . . Verlag Stahleisen, Düsseldorf (1959), sign. 2315. 26. Grundlagen der Feuerungstechr nik. Vorträge des Gaskurses, Karlsruhe 1964, sign. 1642. 27. Die Hebezeuge. Band I. Grundlagen und Bauteile. 7. Auflage, Braunschweig 1965, sign. 312/1. 28. Die Hebezeuge, Band II. Braunschweig 1964, sign. 3192/2. 29. Die Hebezeuge, Band III. Braunschweig 1964, sign. 3192/3. 30. Spalding D. B.: Grundlagen der technischen Thermodynamik, Braunschweig 1965, sign. 1630. 31. Kako prilagoditi rad čovjeku? »Panorama« Zagreb, 1965, sign. 1629. 32. Denisov P. S.: Dopuski i posadki. Spravočnik. Izd. »Ma|inostroje-nje« Moskva. 1965, sign. 0029. 33. 9ziha E. W.: Starkstomtechnik, Taschenbuch für Elektrotechniker. Band I, Berlin 1955, sign. 1636/1. 34. Rziha E. W.: Starkstromtechnik, Taschenbuch für Elektrotechniker, Band IL Berlin 1960, sign. 1636/11. 35. Hebemaschinen. Band II. Kran-Triebwerke. Georg Westermann Verlag, Braunschweig (1963), sign 1635. 36. Maynard H. B.: Unaprijed od-redjena vremena. Izd. »Panorama« Zagreb 1965, sign. 1634. 37. Moore Franklin G.^ Planiranje i kontrola proizvodnje. Izd. »Panorama« Zagreb, 1964, sign. 1637 38. Pavko D.: Toplotna provodnosl; domačih vatrostalnih materijala. Poročila metal. inšt. Lj. 1966, sign. 3196. 39. Umstellung auf Erdgas. Verlag Stahleisen, Düsseldorf (Co. 1964), sign. 3195. 40. Zarostojkie pokritja. Trudi seminara 1964. Izd. »Nauka« Moskva 1965, sign. 1633. 41. Gans S. N.: Antifrikcijonnie hi-mičeskie stojkie materijali v maši-nostrojenji. Izd. »Mašinostrojenje« Moskva 1965, sign. 2312. 42. Gospodarska matematika. Četrta knjiga. Finančna matematika. DZS Ljubljana 1965, sign. 2312. 43. Uobičajene greške kod projektiranja razmeštaja tvornice. Zavod za unapredj. produkt, rada, Zgb. 1965,' sign. 3201. 44. Metode i tehnike planiranja, izgradnje i rekonstrukcije tvornice. Zavod za unapredj. produkt, rada, Zgb. 1965, sign. 3201/1. 45. Metode i tehnike planiranja, izgradnje i rekonstrukcije tvornice. Zgb. 1965, III., sign. 3201/3. 46. Metode i tehnike planiranja, izgradnje i rekonstrukcije. Zgb. 1965. IV, sign. 3201/4. 47. Marčeš M.: Določevanje cera in lantana v litini. III. del. Poročila metalurškega instituta Lj. 1966, sign. 3197. 48. Muster J.: Centralna kontrola ognjavarnega materiala za 1. 1965. Poročila metal. inšt. Lj. 1966, sign. 3198/a. 49. Muster J.: Centralna kontrola ognjavarnega materiala za 1. 1965. Poročila metal. inšt. Lj. 1966, sign. 3198/b. 50. Katalog tekuče. strane priodike u bibliotekama Jugoslavije 1962-1964. JBI, Bgd. 1966, sign. 3199. 51. Podina maitenovskoj peči. Izd. »Metallurg! j a« Moskva 1965, sign. 1639. 52. Nemetalni uključi u čelicima jugoslovenske proizvodnje. Poročila metal, inštituta. Li. 1966, sign. 3200/a; 53. Nemetalni uključci u čelicima jugoslovenske proizvodnje. Poročila metal, inštituta, Lj. 1966, sign. '3200/b. 54. Spravočnik metallista. Izd. »Mašinostrojenje« Moskva 1965, tom 1, sign. 1628/1. 55. Spravočnik metallista. Izd. »Mašinostrojenje« Moskva 1965, torn 2 sign. 1628/2. 56. Gostev V. I.: Statističeskii kon-trolj kačestva produkciji. Izd. »Mašinostrojenje« Moskva 1965, sign. 1638. 57. World Power Conference, A 1, Bgd. 1957, sign. 2311/1. 60. World Power Conference, B2-2, Beograd, 1957, sign. 2311/3. 61. World Power Conference, B4-1, 58. World Power Conference Bl-1 Bgd. 1957, sign. 2311/2. Bgd. 1957, sign. 2311/4. 62. Babat G. I.: Indukcijonnii na-grev metallov i ego promišlecnoe pri-lhennenie. »Energija«, 1965, Moskva, sign. 1648. 63. Voprossi proizvodstva stali. Vipusk 10, Kiev, Izd. »Naukova dumka« 1965, sign. 1647. 64. Makovski V. A.: Kohtrolj i automatičeskoe reguliróvanje v čer-noj metallurghi. Izd. »Metallurgia« Msk. 1965, sign. 1646. 65. Visokopročnaja stal j. Izd. »Metallurgia«, sign. 1644. 66. Balabič V. V.: Izgotovijennije derevjanih modelei v litejnom pro-> izvodstve, Moskva 1965, sign. 1645. 67. Redkoz.emeljnije metalli. »Metallurgia«, Moskva 1965, sign. 1649. 68. Dolotov G. P.: Konstrukcija i rasčet zavodskih pečej i sušil. Izd. »Mašinostrojenje« Moskva 1965, sign. 1643. 69. III kongres livaca Jugoslavije. Sarajevo, 8. do 13. maja 1966. Zbornik referata, Bgd. 1966, UJL, sign. 3203. 70. Poročilo o raziskavah delovanja plamenice II po rekonstrukciji, Železarna Store, razv. odd. 1966, sign. 3202. V MESECU MAJU 1966 Novi člani delovne skupnosti Frece Janeza Ivan iz Skarnic, delavec na prometu. Žaberl Henrika Silvester iz Dolge gore pri Ponikvi, delavec na prometu. Povh Alojza Alojz doma iz Celja, Cesta na grad, delavec na elektroplavžu. Arzenšek Ivana Franc iz Gori-.ce pri Slivnici, (delavec na elektroplavžu. Štancer Franca Franc iz Gro-belc pri Slivnici, delavec na elektroplavžu. Korez Jakoba Leopold iz Kočič, Žetale pri Ptuju, delavec v valj arai. Žgajner Jožefe Jožefa iz Vojnika, uslužbenka, sprejeta za določen čas v finančni sektor, materialno knjigovodstvo. Plevnik Franca Franc iz Sotpote pri Podčetrtku, delavec, livarna sive litine. Topolovec Filipa Janez iz Pol-žanske gorce pri Šmarju, delavec, jeklarna. Kocman Mirka Vladimir iz Brez nad Laškem, delavec, elektro-pilavž. (Koprivc Jožeta Primož iz Loke pri Planini, delavec, valjarna. Muželin Franca Franc iz Rakovca — Grobelno,«delavec, jeklarna. Tovornik Jožeta Jože iz Brda pni Planini, delavec, valjarna. Arzenšek Jožefa Vladimir iz Kamenika pri Šmarju, delavec, elefctroplavž. Lesjak Franca Franc iz Pečovnika, Celje, delavec, jeklarna. Blaca Ramadana Idriz iz Prištine, delavec, valjarna. Verdinek Antona Janez iz Kom-pol, delavec, jeklarna. Reberšak Janeza' Amalija iz Prožinske vasi, delavka v komunali. Belej Franca Anton iz Vodruž, delavec, valjarna. Niso več člani naše delovne skupnosti Križnik Martin, 'vratičar v valjarai, je samovoljno zapustil de- lo. Ceraj Karl, strugar v mehanik ni delavnici, je odšel sporazumno, oziroma po lastni želji. Brkič Anton, topilniški pomočnik v jeklarni, je odšel sporazumno s podjetjem. Nikolič Đorđe, materialni knjigovodja v finančnem sektorju, je odšel po lastni želji. Veber Jakob, strojnik v valjarni, nastopil zaporno kazen. Teršek Anton, livar IV na elektroplavžu, odšel po lastni želji. Hladnik Janko, strugar v mehanični delavnici, je odšel po lastni želji. Upokojeni zaradi invalidnosti Jesenek Franc, star 59 let, je bil zaposlen v Železarni Štore preko 26 let, nazadnje razporejen na delovnem mestu mazač strojev v .obratu valjarna. Žnidar Alojz, star 56 let, v Železarni je bil zaposlen preko 21 let, na delovnem mestu kovač v Obratu jeklarna. Mraz Jakob, star 54 let, v tem podjetju je bil zaposlen 19 let, nazadnje kot kurjač v energetskem obratu. Mastnak Valentin, star 54 let, v tem podjetju je bil zaposlen 20 let, na delovnem mestu (kovač v mehanični delaynici. Žnidarec Marija, stara 55 let, v (tem podjetju je bila zaposlena preko 10 let kot čistilka v komunalnem oddelku. Videnšek Jože, star 56 let, v tem podjetju je (bil zaposlen 5 let kot statističar v komercialnem sektorju. Redno je bil upokojen Fendre Ferdinand, star 55 let, v Železarni Štore je bil zaposlen 21 let, kot delovodja v elektro obratu. Na novi življenjski poti želimo obilo sreče Mastnak Anici iz OUS, Skale Leopoldu iz 'livarne sive litine, Orožen Jožetu iz avtooddelka, Vrhovšek Ivanu iz mehanične delavnice, Lipovšek Jožetu iz livarne sive litine, Spolenak Jožetu iz razvojnega oddelka — kemičnega laboratorija in Čuješ Štefanu iz prometa. Naraščaj v družini so dobili Peter Anton iz livarne sive litine, Šešlko Jože iz varnostne službe, Selič Franc iz prometa, Seme Ivam iz valjarne, Vidic Milan iz livarne sive litine, Šturbej Milena iz jeklarne in ing. Šturbej •Alojz dz razvojnega oddelka — kemičnega laboratorija, Gajšek Stanko iz varnostne službe, Medved Marija iz finančnega sektorja (im Medved Ivan iz livarne valjev, Pestivšek Stanko iz valjarne, Omerza Franc iz direkcije, Kovač Janko dz elektro obrata, Zorko Kari iz jeklarne, Gajšek Stanko iz obdelovalnice valjev in Godicelj Anton iz obdelovalnice valjev. Čestit amo! Izostanki v mesecu aprilu Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2451 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 2742, zaradi izredno plačanega dopusta 208, zaradi opravičenih izostankov 8, zaradi neopravičenih (izostankov 16 in zaradi osthlih izostankov 627 delovni dni, torej skupaj 6052 delovnih dni. Popravek iz prejšnje številke Jazbec Jože, ki je bil redno upokojen, je bil zaposlen v Železarni Štore 32 let dn 2 meseca. Kršitve delovnih dolžnosti V mesecu maju 1966 so imele komisije za odobravanje kršitev delovne dolžnosti pri delavskih svetih enot tri zasedanja in so izrekle skupno 5 ukrepov, od tega 1 opomin, štiri javne opomine, v treh primerih pa so se komisije iz-rekle^za oprostitev, ker ni bila podana kršitev delovne dolžnosti. Delovno dolžnost so prekršili: ŠOLINC Jakob, iz jeklarne, je prišel dne 24. 4. 1966 vinjen na delo, zaradi česar ga je mojster poslal domov in mu pisal neopravičen izostanek javen opomin. LIPOVŠEK Jože, iz livarne sive litine, je dne 23. 5. 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin. JEROVšEK Stanko, iz livarne sive litine, je dne 23. 5. 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin. KORES Maks, iz prometa, s tem, ko dne 25. 4. 1966 na preglednem in nevarnem ovinku med kovačnico in mehanično delavnico ni postopal tako, kot je predpisano za premikače in ni šel pred lokomotivo v ovinek, kar je imelo za posledico, da je lokomotiva stisnila ob zid Toplak Ivana — javen opomin. V mesecu maju pa je postala pravo-močna tudi odločba o ukrepu zadnjega javnega opomina zoper JOŠT Rudolfa, nadpremikača iz prometa, ki je dne 28. 11. 1965 med delovnim časom igral karte in poslal premikača z normalno-timo lokomotivo, čeprav bi moral sam sodelovati pri premiku. Nezgode: VALJARNA Volavšek Stanko. Pri vlačenju valijnih palic z ravnadne klopi k Škarjam mu je spodrsnilo, da je padel in se udaril na laket leve roke. Pavlič Marjan je potiskal gredico proti Škarjam, medtem je pa prišla po valjčni« druga gredica in ga udarila v gleženj leve noge. Romih Martin je v garderobi prestavil klop od omare proti mizi. Pri tem mu je stisnilo kazalec desne roke med slabo pritrjen okvir in podstavek klopi. LIVARNA VALJEV Esih Ivan je z žerjavom prestavljal izpraznjeni vlivek, pri tem mu je kos železa, ki je ostal v vlivku padel na nart desne noge. Lešnik Edvard je hotel prižgati . plin v peči. Ko je približal bakljo k odprtini za prižiganje plina v plamenični peči je nastala v ; peči eksplozija ter ga je plamen opekel po licu, prsih in desnem : kom o-l cu. . LIVARNA SIVE LITINE Peter Štefan. Pri brušenju z ročnim brusilnim strojem mu je priletel drobec v oko. Planinšek Anton. Pri vlivanju mu je tekoče železo brizgnilo v čevelj in ga opeklo po nartu desne noge. Salezina Franc je obešal breme na žerjav. Medtem je pa začel žerjavovodja samovoljno dvigati kavelj, ter je stisnilo imenovanemu kazalec leve roke med verigo in »S« kljuko. Reciko Viktor. Pri zabijanju čepa na 'kalupnem Okvirju se je s kladivom udaril po četrtem prstu desne roke. PROMET Lončar Franc. Pri montaži lotkio-motivske vzmeti je vzvod, s katerim je držal vzmet, zdrsnil ter ga je konec vzvoda udaril po strani leve roke'. Lovrenčak Jože je odpeljal voziček odlokomotive, medtem, ko se je kompozicija samo še rahlo premikala. Med odpenjanjem mu je spodrsnilo na pesku in je zaradi tega prišel z roko v nevarno območje, kjer mu je stisnilo med odbojnik! tri prste na desni roki. j EKSPEDIT IN SKLADIŠČA Vidovič Milan. V čistilnici odlitkov v livarni sive litine je ho- . tel .priti med vozički na drugo stran proge ravno takrat, ko je premikač že dal signal za premik. Pri neprevidnem vstopu med vozičke ga je stisnilo med od-bojniki in mu poškodovalo koleno desne noge. Selih Franc. Pri praznjenju prekucnika v katerem je bila buča žlindre z elekitroplavža enostransko naložena, ga je rob prekucnika udaril po stegnu leve noge in ga poškodoval. Pušnik Martin. Med metanjem premoga z vagona v bunker, ga je sodelavec nehote z lopato u-daril po roki ter mu poškodoval mezinec na levi roki. Kokol Anton. Pri iztovoru surovega železa je štruca zdrsnila s kupa in mu stisnila četrti prst leve roke ob kos, ki ga je držal v roki. Na poti na delo sta se poškodovala: Gračner Anton iz valjarne: Po izstopu iz avtobusa je neprevidno prečkal cesto ter ga je podrl tovornjak in ga poškodoval po desni strani reber in po desnem stegnu. Debeljak Stanko s prometa je padel s kolesom na vlažni stezi ter si poškodoval podlaket leve roke.