Listek. Vroče poletje. Kakor lastavice spomlad, tako dijaki naznanjaio vro6e poletje. Kadar zapustijo dijaki mestne zidove ter odrinejo k svoiim roditeljem, da pri njih izkašljajo debeli šolski prah, takrat se za6ne vro6e poletje. Vro6e poletje pri 6loveštvu ni priljubljeno. JNjegova najslabša lastnost, zaradi katere se ravno tako iskreno sovraži, je vročina. Vročina je neprijetna pridnemu in lenemu 61oveku. Pridnega zadržuje v delu, lenega pa vznemirja v lenobi. V poletju ima 6loveštvo naenkrat druge nazore. V zimi, spomladi in jeseni se 6lovek boji mrzlote, sedaj jo ljubi nad vse. Ogiblje se vode, sedai ti6i v njej kakor raca in goska. S solncem si je najve6ji prijatelj, sedaj se skriva pred njim kakor hudodelnik pred svetno pravico. Solnce pa se v poletju res tudi precej spremeni. V zimi komaj izide, že zopet zatone. Sedaj pa že na vse zgodaj prisveti skozi okna, da se Se 6lovek prav naspati ne utegne. Po dnevu siplje vso svojo toploto na zemljo, kakor da bi drugi dan ne namenilo ve6 priti.JZve6er pa se ne more posloviti od zemlje. Samoumevno, da si s takim ravnanjem solnce ne pridobiva naše naklonjenosti. Poletne no6i so navadno zelo krasne. Vsaj pesniki trdijo tako, ki razvijajo svoje delovanje najrajši po no6i. Toda razven pesnikov menda nikdo ni prijatelj poletnih no6i, ker so prekratke. Noči niso za pesnikovanje, ampak za spanje. V spomladi napolnjuie zrak prijetna vonjava pestrih cvetlic, v poletju pa bren6anje živahnih muh, koraarov in brenceljev. Ljudje se v vro6em poletju le malo ženijo. Bojijo se, da bi jih že kar v za6etku njih zakona ne nadlegovale razli6ne sitne muhe, komari in brencelji. Toda v zakonu neki te žuželke tudi po zimi ne nastopijo rade zimskega spanja. Mestjanom se porodi v vročem poletju v njihovem srcu nova ljubezen, katere v zirai, spomladi in jeseni ne poznajo, Ijubezen do dežele Prej bi jih za celi svet ne izvabil iz mesta, sedaj silijo sami ven ter še postajajo s svojo vsiljivostjo marsikateremu deželanu prav sitni. Poljedelci in vinogradniki v vro6em poletju nikdar niso dobre volje. Vsak oblak jih vznemirja, kajti kdo ve, ali ni v njem to6e? Ni straSnejše kazni iz neba za poljedelce in vinogradnike nego je to6a. V par minotah jim uni6i celoletni trud njihovih rok. Le vo- jaki na manevrih bi se dali v nekoliko primerjati s to6o. Tudi oni poteptajo v par minotah zopet vse isto v zemljo, kar je prirastlo iz nje. Jedini stan, ki je bržkone vsaj nekoliko zadovoljen z vro6im poletjem, je krcmarski stan. Z vro6ino poletja raste tudi žeja 6loveStva. In 6loveštvo je sedaj že bolj vajeno, da si ugaša svojo žejo pri kr6marjih nego pri hladnih studencih. Navadno je tudi vseiedno, ali gre 6lovek k studencu ali kr6marju. Povsod dobi vodo. Žganjepivci so v vro6em poletju vsaj jedne skrbi rešeni. Ni se jim treba bati, da bi zmrznili. V 6asnikih pa v poletju vsled tega izostaja stalna novica o zmrzlih žganjepivcih pod naslovom: «Čujte, 6ujte, kaj žganje dela!» Politika v vro6em poletju vkljub veliki vro6ini navadno v vseh državah zmrzne. To je neizre6ena nezgoda za resnicoljubne 6asnikarje. Lagati si ne upajo, resni6nega pa nimajo ničesar poro6ati. Da pa resnicoljubni 6asnikarji vendar napolnijo predale svojih listov, zato priob6ujejo spise svojih lažnjivih tovarišev. Glovek si mora znati pomagati tudi v vro6em poletju. V vro6em poletju utihnejo tudi vsako leto naši dopisniki in poro6evalci. Ker so ludi letos usahnili, zato vam je napisal mladi urednikovi6 takrat podlistek o vro6em poletju. V vro6em poletju je rado suhoparno. Podlistki mladega urednikovi6a se v tem gotovo ne razlo6ujejo od vročega poletja. Maron, mladi spoznovalec z Libanona. (Povest. — Prevel A. J.) (Dalje.) Nato Maron pogumno nadaljuje: «Moi mladi gospod, Ali, sin nadrauftija v Sidonu, želi nekaj mrzlega mleka v okrep6avo. Pot od Sidona do tu ga je utrudil.» Ko Druzi slišijo, da je Ali sin veljavnega muftija, sko6ijo po koncu in ga prijazno pozdravijo. To da Aliju pogum in on re6e: cHvala lepa, moji prijatelji! Le sedite, kajti gotovo ste zmu6eni od boja in težavnega potovanja. Nato da pastirju, ki jima ni prav zaupal cekin in reče: «Daj naraa hitro nekaj mleka in kruha, druga6e obnemoreva.> Zdaj se tudi pastir globoko prikloni pred radodarnim mladim gospodom in gre naglo po kruh in mleko. Eden izmed Druzov pa je dobro vedel, da je sidonski mufti zelo bogat in da vodi vstajo Druzov, zato vpraša za6udeno: »Oprostite, gospod! Ali sami in peS potujete skoz strmo gorovje?* Ali ne ve odgovora. Maron spozna nje- govo zadrego in naglo re6e: «Moj mladi gospod je svoje spremljevalce pustil tam gori pri gore6em gozdu.» «Mi jim ponesemo kruha in vina, ako želite,* pravi Druz. «Hvala,» odgovori Ali. «Moji spremljevalci bodo gotovo kmalu prišli v dolino.» Dalje ne more govoriti. On ne ve, kako bi se znebil Druzov in izpeljal svoj rešilni na6rt. Zato poprime zopet Maron besedo: »Mojemu mlademu gospodu lehko storite ve6jo uslugo, ako hitro nesete svojemu poglavarju pri Djecinu neko naro6ilo.» «Da, da,» reče zdaj Ali in da vsakemu Druzu majhen cekin, «Moj služabnik ima prav. Jaz sem preve6 utrujen in ne morem danes več prinesti naznanila pred Djecin. Vendar pa je naznanilo zelo važno in nujno. Pojdite torei k svojemu poglavarju in mu izro6ite moje povelje, da naj s svojimi bojevniki ostane pri Djecinu, dokler jaz sam ne pridem tje in mu ne izro6im tajnih ukazov.» «Gospod,» odgovori Druz, «jaz, tvoj služabnik bodem šel. Moja dva tovariša pa lahko tukaj ostaneta, da te strežeta in tudi varujeta.» Ali ne ve, kaj bi rekel na to. Maron pa rau pomaga in re6e: «Moj gospod, dovoli mi majhno opombo.* »Poslanstvo ie zelo važao. Tega Druza bi med potom skriti Maroniti lahko napadli in umorili. Bolje je torej, da gredo vsi trije.» «Da, da,» mu pade Ali v besedo. «Moj služabnik ima prav. Pot je za Vas nevarna, pojdite torej vsi trije, pa naglo.» «Gospod,» odgovori Druz vesel, «ti si pameten in skrbiš za nas. Mi smo ti pokorni.* In Druzi vzamejo svoie puške in se odpravijo takoj na pot. Maron jim še re6e pri odhodu: «Ko vas moj mladi gospod zopet najde pri Djecinu, Vas bode bogato obdaroval.* (Dalje prih.) Iz boja za sv. vero. Bil }e meglen jesenski dan. Nebo je bilo polno oblakov, iz katerih je vedno rosilo. Ves dan se solnce ni prikazalo, da bi razsvetlilo veliko ravnino, na kateri so bile zbrane hrabre 6ete bolgarskih vojakov v najve6jem miru in tihoti. V jednem vojaških šotorov, v sredi svojih vojakov sedi mlad častnik Nikolajev. Že večkrat je povzdignit svojo glavo in gledal na ravnino, po kateri se je vlekla megla; bilo je videti, da nekoga pri6akuje. Ker nikogar ni zagledal, je zopet sklonil glavo med roke in premišljeval o žalostnih časih svojega naroda. Hrabri Bolgari so neštevilnokrat bili prisiljeni, braniti se proti divjim Turkom, ki so jim hoteli vzeti vse, kar jim je še ostalo, namre6 sveto vero in zlato svobodo. Bolgarski vojaki so bili vsled tega vedno v bojih. Nikdo jih ni v njihovih stiskah podpiral, le nebesa so se večkrat ozrla milostno na hrabre trpine. Ve6krat so pridobili slavno zmago na o6itno priprošnjo božje Porodnice Marije. Vojskovali so se vsakokrat brez strahu in navdušeno za sveto vero, za katero so že njih o6etje veliko krvi prelili, borili so se brez strahu za presveto Mater vsega krš6anstva — za pomo6nico kristijanov. Zadnja voiska je že trajala tri dni. — Turki so vedno z novo pomo6jo napadali pogumne bolgarske vojake, med katerimi je plapolala lepa zastava, na zastavi pa podoba Matere božje. Boj je bil dolg in dolgo ni prišlo do zmage. Vojskovali so se pozno v no6, me6i so v zraku šviglali, kakor strele, in divji krik se je razlegal daleč po planini. Na vse to je mislil Nikolajev, to vse se mu je v glavi vrtelo. Danes je moral priti odIo6ilen boj. Ves vojaški tabor, akoravno je bil videti tih in mrtev, vendar je bil za boj dobro pripravljen. Med tem, ko je Nikolajev tako premišljeval, vstopila je v vojaSki tabor stara ženica. Vojaki so jo peljali pred Nikolajeva. Ta je Se vedno nekaj premišljeval, vedno je pred seboj videl divje boje za vero in gledal hudo preganjanje in trpljenje kristjanov; naenkrat pa, ko sliSi korake, se vzdrarai in pogleda v stran, odkoder so prihajali. Komaj zagleda staro ženo, zakliče: «Mati, moja dobra mati!» in hiti proti nji, pritisne jo na svoje srce in poljubuje njeno 6elo. Potem se je vsedel pri ognju poleg svoje matere in si je brisal od veselja solzne o6i. «PrišIa sem,» rekla je starka s tihim glasom, <prišla sem, da tebe izročim Materi vseh kristijanov — božji Porodnici. Vem, da se ne bova ve6 videla,* je dalje govorila, in tiho jokala, <zato sem te hotela še zadnjekrat videti, hotela sem ti narediti še enkrat sv. križ na 6elo, kakor pridnemu sinu.> <Ljuba mati ne mislite na take rečirekel je poročnik «saj je božja pomo6 mogo6na.> «Vem, dragi sin» nadaljevala je mati «in se zahvalim Materi božji, da si Se ohranil take misli, katere sem ti vsadila v mladih letih v srce, veselim se, da še nisi pozabil na Boga. Le tudi za naprej misli vedno na Boga. Njegove svete zapovedi izpolnjuj, in njegova vsegamogo6na roka bode vedno s teboj. Obljubi mi, dragi sin, da boš vedno zvest ostal temu, 6esar te je tvoja mati u6ila, da bodeš vedno živel za Mater božjo, za katero je tudi tvoj o6e v boju padel.» (Konec prihodnji6.) Smešnice. Nek vinski brat, bolan na o6eh, pride k zdravniku iskat pomo6i. Zdravnik mu zapiše lek, a strogo mu prepove vino, sicer mu ni mogoče ozdraviti. Bolnik nekoliko premišliuje, potem pa se odreže reko6: Gospod doktor, iz tega ne bo ni6; videl sem že dosti na svetu, pil pa še nisem dosti«. Kosci se vsedejo k zajutreku. Ko gospodar sosednega travnika to vidi, re6e svojemu hlapcu: «Jaka, vsediva se še midva, bodo drugi mislili, da tudi zajutrekujeva.* Jaka uboga. Po kratkem odmoru zopet vstaneta, da gresta Ia6na — na delo. Toda premeteni Jaka zbije zdaj koso raz ro6nik ter z golim kosiš6em klati po travi, kakor da bi kosil. «Jaka,» zaupije iznenadeni gospodar, «kaj pa po6enjaS, raar si zblaznel?» «Ne,» odgovori hlapec, »klatim s kosiS6em, da bi drugi mislili, da kosim.» Jedina napaka. »Kako vam dišč klobase?« vpraša kr6mar gosta. — Gost: Ze, že, samo jedno napako imajo.« — Kr6mar: »No, katero?« — Gost: »Tega, kar bi moralo biti v klobasah, ni notri, to pa, kar je v klobasah, bi ne smelo notri biti.<