ii KATOLIŠK CERKVEN LIST. »Danica« izf a \sak p»:«k ra <♦!■ p \. • p::, t* «... .... :» l . . : t k» . -.ur • f: I rt V tiskarni *prc?jtniana 7« ct-Ji. 1h»» :.»:! r(> k.- -a »tal p. M'kr..ri» • '. • r uk< J., i ; r.» r. .k n.:. »har 'i »»• Tečaj Lil. \ Ljubljani. IT. manvja !-i 1» List II. Češčena si Marija. Speval F. S Kinžgar. Sveta Marija, mati bcž;a. Od Adama prič»nši in od Eve Prelista j skibno sveto pismo celo. Preberi knjig posvetnih mi krdelo, Značnjev čistih išči v njih odseve' Zastonj! Prehodi dvore vse kraljeve, Pod streho nrga stopi preperelo — Povsi d oh madež bo oko zadelo. Ob madež, ki je pečat grešne reve Le jedna streha zvtzdo zlato skriva, Ki z leskom mnogo lepšim je odeta, Kot. solnce božje nam ga izžariva Le Njej potekla su prečista leta, Le Ona je svetomt repremagljiva Le Ona — zvana Mati Božja sveta Jezus Kristus pravi Bog. III. Čudeži. D. Jezusove vstajenje in vnebohed. Vsa Jezusova čudovita dela in vse nadnaravne dogodke v njegovem življenju presezata glede na sijajnost in važnost posebno dya čudeža. s katerima je Jezus Kristus naposled po-veličal svojo lastim človeško naravo. Ta čudeža sta: Jezusovo čnstitljm^v^ta jen je in njegov eudovit^vnolmliod. S tema čudoma je Od-rešeni k človeškega rodu pritisnil pečat neovt žne • pristnosti vsem drugim dokazom svojega božjega * poslanstva in svoje božje narave. 1.) Da j«' Jezus Kristus resnično od mrtvili v s ta i, za to imamo neovržnih dokazov. Prvi dokaz je praznovanje nedelje in vel1 k • > n <»e nega praznika. NVdi-ljo j«* postavili -v. katoliška cerkev /.e v apostolskih časih kot (iovpiidov dan v spomin na Kristusovo vsta-jenje namestu sobote. ki se je |»razn«»vala v starem zakonu. \ isti spomin se obhaja v sv. katoliški eerkvi tudi že od apostolskih < asov velikonočni praznik, katerega so praznovali sieer tudi 'udje v starem zakonu, a v drugačnem pomenu. 1 >ruuri dokaz je soglasno pričevanje apostolov in evangelistov, katerim se je Jezus po svojem vstajenju večkrat prikazal, in kateri so z nmoeniško smrtjo potrdili resničnost svojega pričevanja. I^rctji dokaz pa je vedenje Jezusovih sovražnikov, kateri so Jezusa na očitnem kraju vpričo obilne množici umorili in njegov grob zastražili. potem pa. ko so izvedeli ..d straže, da je Jezus vstal, in ko so apostoli razglasili in jeli oznanje\ati njegovo vstajenje. — postali so hipoma obupni in vsi zmedeni. Zahtevali so od apostolov, naj molče •• celi stvari. A v tem jim apostoli niso mogli in tudi niso smeli Liti pokorni. Kako važno da je Kristusovo v stajenje za krščansko vero. določno poudarja sv. apostol Pavel, pišoč: ..Ako pa Kristus ni vstal, tedaj je prazno naše oznanjevanje. prazna je tudi va>a vera*4. I. K«»r. 1."». 1 11. Zares. k<» l*i Kristus ne bil vstal, potem bi mogli trditi njegovi sovražniki, da so <«a naposled voudj^rlo oni prenmgidi. in mi '»i morali dvomiti o veljavnosti vseli drugih dokazov za njegovo božanstvo. Tako pa uprav ta dokaz vse druge potrjuje in primerno završuje. Vstajenje (Jospodovo je prvič izpolnitev prorok o va n j. Ze promki starega zakona so S^i r t y OB nu])nvametna_je tajrditev, raz-vidimo jasno, ako premislimo vse okoliščine, kakor jih soglasno poročajo evangelisti. Jezusovo trpljenje je bilo tohko in tako mnogovrstno, da niti za trenutek ne moremo dvomiti o njegovi resnični smrti, marveč se moramo le čuditi, da je^ tolikočasa živ ostal. Ze na Oljski gori je vsled dušnih bolečin krvavi pot potil. Kako grozno je bilo bičan je, potem trn jeva krona in pot na Golgoto! Kaj čuda, da je na poti oma-goval pod težo križa! Na Golgoti so Mu z žreblji prebodli roke in noge; tedaj je prelil zopet veliko krvi ter moral občutiti neizrekljive bolečine. Po triurnem smrtnem boju je zaklical slednjič: „0 e v tvoje roke izročam svojo dušo", — in je glavo nagnil ter dušo izdihnil. — Vsi navzočni so bili prepričani o njegovi smrti. Jožef iz Arimateje je prosil Pilata dovoljenja, da bi smel pokopati Jezusa. Pilat je poklical stotnika, ki je nadzoroval križanje, in ko je zvedel od njega, da je Jezus res mrtev, podaril je truplo Jožefu. Na v«*eer so pristopili vojaki, da bi križanim kosti polomili. A ko so prišli do Jezusa, spoznali so. kateri se trd« »vratno ustavljajo. Zakaj pa so Kristus, ako jo resnično od mrtvili vstal, ni prikazal tudi svojim sovražnikom in vsemu ljudstvu? — Odjfovur: Ako bi tudi no vedeli za to nobenega vzroka, morali bi v j>onižnosti moliti Odrešenikovo božjo modrost, katera neskončno presejra omejeno človeško raz-iiiiinost. Moremo pa trditi sledeče: Jezus Kristus se )><> svojem vstajenju zato ni prikazal svojim sovražnikom in vsemu ljudstvu, ker tejra niso bili vredni, in ker to ni bilo potrebno. — Jezusovi sovražniki so videli nun^u čudežev. j »a vendar niso verovali. Ker so zavrjfli t«»lik«» milostij božjih, niso- bili vredni nove milosti, da bi bili gledali poveličanejra <»«>-s|H»da: in t<» tem manj. ker bi jih tndi ta milost ne bila spreobrnila. Ako so hoteli spoznati resnieo. imeli so nepristransko pričevanje straže. ki je prišla od Jezusovega uroba: zato ni bilo potrebno, da bi se jim bil Jezus sam neposredno razodel in prikazal. — Tudi meni milostij. namenjenih judovske m u ljudstvu. bila je napolnjena. Nehvaležno je zavrelo to ljudstvo sv«>j« Lra Mesijo : s tem se je nevredno storilo, da bi (jra bilo neposredno gledalo v nje-irovem velieastvu. To pa tudi potrebno ni bilo. zakaj, kdor je hotel spoznati in vsprcjet: resnieo. temu so jo oznanjali apostoli, kateri so resničnost svojega pričevanja tudi s čudeži jHdrjevali. '2 Prav tako, kakor vstajenje, dokazuje tudi Jezusov čudoviti vneboliod njegovo božje ^)oshin>tvo in božanstvo. Štirideset dnij po svojem vstajenju se je prikazal Jezus p« »slednji krat v Jeruzalemu zbranim apostolom, jjovoril jim je še o ..kraljestvu božjem" ter obljubil, da jim pošlje sv. Dulia. Pot« m pa jili je peljal v Betanijo na Oljski jfori, in tamkaj se je z lastno močjo dvignil proti nebu. Kmalu (ia je zakril svetel oblak ? apost«»l«»ni. i! leda j« »čim za Njim. Luk. *24. 4H si. : — De j. ap. 1. 1 si J. To je čudovit in jedino primeren sklop nje* r jn»ve«ra vidnega delovanja tukaj na zemlji. Z (M rešeni koni so šle v nebesa tudi duše pravičnikov starega zakona, ki so pred pokloni čakale odrešenja. .Jiredoč na višavo je ujete s seboj pel jal u jetnike", i Kt. 4. 8). Pro/. >tr. ['m Svetita. i Dalje prihodnjič, i Sveti Jožef. Vsem Jo8ipom-Daničarjem za god. Sveti Jožef, slava Tebi! Ti uzorni naš očak. Milo zri na nas v potrebi. Kdo li tebi je enak? rMož pravilen", solnčno čist Bil si — pravi sveti list. Ko Mesija hoče priti. Božj Deve blažni Cvet, Dal ti Čast je Vekoviti Stvarnik, ki je nima svet: Ženina Mariji zbral. Jezusa ti v varstvo dal. Ti za Dete. Mater sveto Po očetovsko skrbiš. Pred Heroda ioko kleto Z Njima v dalnji sv£t bežiš. Lajšaš Njuni žalni stan. Delaš pridno. Bogu vdan Črni ko uinr«'» sovragi, Angeljski ko kiic dubiš, Proti domovini dragi Se veselo napotiš; Mesto mil» Nazaret. Te v obročje .sprejme spet Srečen! - Jezus. Deva sveta Sta pri delu Ti ročno, Ko steko se Tvoja leta, Sta ob strani Ti ljubo: Sladko mirno Jožef mre. Jezus mu oči zapre — Sveti J. žef! v rajski slavi B »di vernim priprofcnjik. Božji Cerkvi ta v niža vi Pa velobni pumočn»k Zlasti naš s ovenski rod Varuj, Jožef, vseh nezgod. /{adoslao Silctš'er. Družabni pomen prvega dela žalostnega rožnega venca. „Xi je za nas krvavi pot potil". Sv. cerkev navaja vernike v sv. postnem Času k premišljevanju Kristusovega trpljenja. Gotovo bodemo uspešneje premišljevali, ako se nekoliko pripravimo. Zato te hočem popeljati, dragi bralec, že danes na Oljsko goro. kjpr začne naš Izveličar trpeti. Jezus zapusti s svojimi učenci obednico, kjer je bil obhajal zadnjo večerjo in postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa in daroval prvikrat daritev sv. maše. Ko pride na pristavo Getzemani, pravi svojim učencem: »Sedite tukaj, da grem tje in molim". Vzame seboj Petra. Janeza in Jakoba ter jim reče: »Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte". Odtegne se od njih za lučaj kamena; in pade na kolena in moli Prikaže se mu angelj iz nebes, ki ga potrdi. In ko ga obidejo smrtne težave, še dalje in prisrčneje moli. .Njegov pot pa je bil, kakor krvave kaplje tekoče na zemljo", tako pristavlja sv. Lukež. In kedar je od molitve vstal, in k svojim učencem prišel, našel jih je speče žalosti in jim rekel: Kaj spite? Vstanite, molite, da ne padete v skušnjavo. In zopet je šel in molil, pritakne drug evangelist. Tako popisujejo sv. evangelisti Gospodov smrtni hoj na Oljski gori. Gotovo si že opazil, dragi bralec, da posebno povdarjajo več kratno Gospjdovo molitev. Izveličar poti krvavi pot in — moli. Prav v tem je družabn' pomen prvega dela žalostnega rožnega venca. Jezus Kristus uM, da moramo v težavah in nadlogah moliti. Moliti morajo družine, narodi in ljudstva k svnj?mu Stvarniku v časnih nesrečah in potrebah. V molitvi se ponižamo pred nebeškim Očetom, ki rosi na nas svoj blagoslov. Molitev nas spaja z Bogom, ki je vir vsega življenja Kdor ne moli, je torej mrtev. Slabo živi, kd^r slabo moli Gospod sam nam kaže s svojim izgledom nujno potrebo molitve Dandanes se splošno toži. da prooada človeška družba Gotovo je glavni vzrok v tem. k^r ne zna več moliti. Brezverski voditelji so iztrgali ljudstvu vero iz srca in narodi so se odvadili moliti. Jedino delo more osrečiti človeka, tako trdijo dandanes. Zavrgli so geslo krščansko: „m o 1 i i n del a j". Splošni revščini in bedi ne iščejo reveži pomoči v molitvi sila jih neuči moliti, ampak krasti, ropati, moriti. Rajnki sv. o*e Pij IX so večkrat ponavljali besede: .Dijte mi četo moiiicev*. Iste be sede so se že večkrat ponavljale in imajo vender še zmiraj svojo moč in veljavo Dajte mi četo molilcev. tako lahko kličejo boritelji za krščansko življenje — in zmagali bodemo brezverske čete socialistov. Ako družba zopet prične moliti svojega Stvarnika, bode ozdravela. Brez vere, ki se kaže uprav v molitvi, je nemogoč obstoj in sreča narodov. Gospod na o govori na Oljski gori, kakor nekoč Marti: Marta. Marta, skrbna si in si veliko prizadevaš, pa le jedno je potrebno"' — molitev ! T. Naši nekdanji misijoni v Afriki, od leta 1848 do leta 1857.11 Dne 3 septembra 1896 premagala j* angleško-egipčanska vojska M*hdiste pri K^reii Ondurman ter je popolnoma razpršila Torej ie sedaj zopet mogoče v Sudanu nadaljevati misijonsko delo. ktero je bilo pretrgano po zmagi Mahlijevi dae 26. janusrija i885, nad eginčansko armado. Tu je gotovo umestno, da se ozremo v zgodovino tega misijona od 1.1848 naprej; zlasti ker je bilo več misijonarjev naših kranjskih rojakov. Že od starodavnih časov je bil Sudan pod oblastjo egipčanske vlade. Večkrat se je poskušalo ondi vpebati in širiti katoliško vero. Prvi apostoljski vikarij bil je ondi P. Ryllo S. J. ki pa je kraalo zamrl Drugi bil je naš rojak Ign. Knoblehar, ki je spremljeval P. Rylla. Knoblehar bil je rojen dne G. julija 1826 v Št. Kocijanu na Dolenskem -) Pripravljal se ie za mi sijon v Rimu ter se šolal v propagandi. Izučil se je ') Zanimal bode gotovo ta spis starejše bralce »Daničine«, ki so bili pred 40 leti priča navdušenja Slovencev za Afrikanski misijon in za svoje vrle. pogumne apostoljske misijonarje-rojake- Sicer pa hvaležni gojenec sostavi prav kmalu obširnejo zgodovino naših slovenskih misijonarjev v Afriki« »Danica" Jo bo potem priobčevala dalj časa. Vred. *) Ondi so mu v župni cerkvi spominjsko ploščo vzidali. tu tudi naravoslovja, risanja in slikarstva1). V mašnika je bil posvečen dne 9. marcija 1845 ter 1 1846 vsprejet v misijon, dne 12 febru^rija 184S je došel v Chartum. Tovariš mu je bil g Martin Dovjak, rojen dne 30. januarija 1821 v Št. Jerneju, v mašnika posvečen dne 2. avgusta 1846, v misijon stopil dne 12. avgusta 1851 ter v Chartum dospel 27. decembra lt>51 — Omeniti mi je še gospoda Ivana Kocijančiča, -i ki je bil roj^n dne 3. maja 1826 v Mošnjah, mašnik postal 30 julija 1850 misijonar 12 avgusta 1851. v Chartum prišel dn- 29 marcija 1^52 Pozabiti ne smemo gosp. Mateja Milharčiča, (rojen 20. septembra l 1812 v Slavini. v mašnika posvečen 12. avgusta 183«, misijonar postal 24 avgusta 1851. v Chartum došel dne 27 decembra 1>51> Tje ie tudi šel g. Lap. bivši kaplan v Doba Ti trije so umrli v Afriki kmalu pot.era ku so tje prišli Ondofnegi pol nebja. ki je radi mrzlice in driska jako nezdravo, niso mogli prenesti. Knobl -har ie umrl v Neaooli. V Afriko se je tuli podal pjk »ini „Diničaru g Luka Jeran. Ker mu ni ugtjal vroči zrak. moral se je vrniti v domovino; pa je pripeljal seboj nektere zam »rske dečke. Leta 1S52 s<» rud1 on li misijonar li sledeči gospodje duhovniki: Jernej Mv.gm iz Koroške Kaple; Oton Trab^nt iz P šec na Štajarskem: P. Emanuel Pedemonte S. J, ki se je 55 let s»ar podal v misijon. ;a je b'l |>otem odpoklic in o 1 svojih prednikov; Angelo Vmco in P Kajetan Jož-f Žira S J. oba iz Benetek Razun *eh se ie posvetila misijonskemu poklicu mnog» lajikov. ki so izvrševali razna ročna dela; med njimi bil je Aotoo Knavs iz Osilnice in g. Kobilica iz Lubljan** Apost »l jski vikar Knoblehar je znal navdušiti za svoj misijon ne le duhovnike, ampak tudi verne katoličane obširne Avstrije, ki so tekmovali s prispevki za. ta „sl o venski mi sijon". Iz poročila Marijine družbe r.\ 1 18"j2 ki mi je. pri roki, je razvidno, da je ta družba mil j larov za leto 1852 lepo svoto «4 _97 gl 1 16 4 kr. konv. denarja si nabrala ter porabila za misijon Pokojni „Daničar raons'gnore Jeran. ki je bil sam t iko navdušen misijonar, je tudi Slovence jako vn onal za ta misijon, ker je iz lastne skušinje poznal kraje in misijonske odnošaje. A žal. veliko veliko prezgodaj je umrl slovenski apostol me 1 zamorci: Knoblehar. m veliko prezgodaj so opevali njegovi sotru iniki v misijonskem delu: zdaj počivajo pokopani ob reki Nilu. Knobleharjev naslednik bil je škof Daniel Com-boni. ki je oskrboval z nekterimi sotru iniki ta su danski misijon. Leta 1874 je egipčanski polkralj Iz mael Paša prodrl s svojimi četami noter do ravnika, ter si prisvojil deželo ki meri 35 ()(J0 milj in ima do 40 milijonov stanovnikov. Zdaj je bilo uoati, da O Sudansko deželo je tako izvrstno popisal, da je popis baje neki Anglež hotel s zlatom odkupiti, oziroma odtehtati njegove spise. Hog zna, kam so ti spisi prešli. -i Hil je veščak v ročnih delili, kar je bilo n.isijonu v veliko korist — Bojen je bil že v taki hiši, na Črnivci pri Mošnjah, po domače »pri Lorenci«, gor. »Vorenci«. Oče. kamenosek, je bil ob enem imeniten lovec. Triglavovo pogorje mu je bilo udomačeno poprišče. Kraljeval je med obtriglavskimi lovci. V priročnem gorskem obuvalu, lepo vezenih višnjevih nogovicah in večkrat puško na rami si ga ugledal, če te je pot vedla memo njegova domačije. Tu pri očetu se je misijonar Ivan mnogega za praktično živenje izučil lahko. Pi*. in 'Vr»/. se bode tndi krščanstvo še bolj širilo in utrdilo med splcb ni na svetu. V knjigi pa manjka kraljestva, Kamovim redom. Pa ta nada se ni izpolnila. Kajti nekaj let pozneje je neki zamorski, prav za prav arabski poveljnik Mabdi, kalif, jel nabirati vojskine trume ter je, kakor smo 2e gori omenili, s svojo vojsko dne 26 januvarja 1885 premagal egipčansko vojsko pod poveljstvom Gordon Paše in mesto Cbartum razdjal Pri tej priliki je bil tudi vrli avstrijski konzul Hanzal ubit. Nekaj redovnic je bilo ujetih, ktere je pa Kičener Paša po svoji zmagi dne 3. septembra 1898 oprostil. In sedaj imamo upanje, da se v Sudanu zopet ponovi sv. misijon. ki sta ga utemeljila P Ryllo in Knoblehar. Torej utegne ta vojska Angležev in Egipčanov pot pripraviti v to deželo za evropejsko kulturo in sv. Kristovo vero. Saj razvidimoiz svetovne zgodovine, zlasti novejših časov, kako se je Božja previdnost posluževala evropejskih velesil za razširjenje božjega kraljestva na zemlji. Te velesile so namreč prodirale v ptuje dežele, deloma zato. da bi si je prilastile, deloma radi kupčije. Ko so bile javne zadeve kolikor toliko vrejene. prišli so za njimi misijonarji.1) ki so paganom sedečim v tmi in v smrtni senci luč sv. vere prižigali. A s kakimi težavami „hodijo in jokajo, kteri svoje seme sejejo, pridejo pa z veseljem, ter nesejo svoje snope". V novejšem času prodirajo krščanske države po otocih tihega morja, oklepajo se kitajske države; Afriko2) so si celo razdelile Vsaka od druge strani hočejo vanjo prodreti, ter se na vse mogoče načine glede kupčije in posestva okoristiti. A prav za prav pa le pot pripravljajo sv. katoliški veri in cerkvi, ki naj se širi mtd vsemi narodi. Vsega tega gibanja se roslužuje božia previdnost v svoje vzvišene namene; kajti ona z mečjo sega od kraja do kraja in vse prijetno urejuje Zato ie tudi že rekel škof Emanuel Ketteler pomenljive besede: „Vsako politično vprašanje temelji na verski podlagi*. In tako upamo, da se bliža čas. ko fcode sv. evangelij oznanovan vsem narodom, torej tudi nesrečnemu Kamovemu rodu. /upnik Alojzij Kutnmer Razgled po svetu. Italija Veliko hrupa je povzročila v Italiji papeževa bolezen Ni ga mesta kjer bi se ne bilo govorilo. ni ga bilo skoro človeka, ki bi ne bil ugibal o stvari, seveda vsak po svoje, kakor pravi narodni pregovor. Med tem ko je pobožni kristijan a strahom poslušal in prebiral novice o bolezni in prosil Boga, naj bi nam še dolgo ohranil modrega Leva XIII., med tem ko so ga škofje in duhovniki goreče pripo-ročevali svojim vernikom v molitev, shajali so se neprijatelji in prostozidarji po gostilnah, v večjih mestih celo na javnem trgu ter sanjarili o novem papeži. Da med temi ni mogel zaostati laški državni zbor. ki bi najraje papeža zbacnil iz liima. umevno je samo ob sebi. Precej, ko so gospodje spoznali, da preti nevarnost, že so vprašali vlado, kaj misli storiti ob času katastrofe. Odgovoril jim je pa drug poslanec. da ni umestno obravnavati o smrti največjega ') Misijonarjev je sedaj nad 18.000 m so podrejeni propagandi; tudi 52.000 redovnic raznih vrst nahajamo pri misijonih. -> V Afriki prodirajo Angleži. Francozi. Nemci. Italijani in Portugalci. sovražnika vlade, dokler je ta še živ. Res govoriti o njegovej smrti, bi bilo neumestno. Papeža, ki ga ljubi in čisla ves svet vsled njegove modrosti, nam Bog gotovo tako kmalu ne vzame Saj je sam upajoč govoril; „Da se uresničijo moje namere, treba mi še deset let". Bog mu jih podeli še več! Originalen se mi pa zdi pristavek, ki ga omenjeni poslanec pridevlje papežu: „največji sovražnik vladin" Hm, vse kaže, da ne more iti tako dalje, da bo morala laška vlada preje ali sleje dati slovo Rimu. Sam lisjak Crispi je nekoč govoril tele pomenljive besede: „Če smo vzeli papežu svetno vlado — nič novega; v 80 letih se je to štirikrat zgodilo; v 80 letih sitorej papež zopet lahko štirikrat pridobi Rim". Naravnost grozljive pa so besede poslanca Civininija: Zasedba Rima nam bo prinesla strašnih vojska; biti se nam bo prej ali slej; a biti se bomo morali. Ne vem sicer s kom, a vem zakaj. Taka prorokovanja straše Lahe in radi bi izgnali iz svoje srede sv. Očeta, še raje bi pa papeštvo popolnoma zatrli Odtod toliko cerkvi nasprotnih postav. odtod sovražtvo in strah pred vsim, kar je katoliško, od todi pa tudi revščina in propalost Italije. Ko je bil sv. Oče bolan, naznanjalo je vže liberalno časopisie križem sveta papeževo smrt. In vlada ga ni zaplenila. Naj bi bil pa kak katoliški list grajal ravnanje proti sv. Stolici. naj bi bil le črhnil besedico o pičlih dohodkih duhovnikov, takoj z listom v koš, z vrednikom pa v zapor. To vam je svobodna vera v svobodnej državi. Sploh je pa papeževa bolezen pokazala v pravi luči. koliko spoštovanja vživa ubogi vatikanski jetnik tudi pri višjih krogih Komaj se je izvedelo, da je bolan — že so mu brzojavno voščili skoro vsi vladarji. naj bi kmalu zopet okreval. Brzojavk je prihajalo vsak dan na tisoče tako. da so morali v Vatikanu znatno pomnožiti število uradnikov. Da je prvi ob času bolezni brzojavil papežu naš mili avstrijski cesar, se lahko sklepa, vsaj je pri vsaki priliki pokazal udanost do sv. Stolice. Turin. — BogoA. Josip Ltlen. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec marcij 1899. 'Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Krščansko prenašanje trpljenja. V začetku 18. stoletja je izšel v Niirnbergu na povelje nemškega cesarja tako imenovani atlant ali velika knjiga z zemljevidi; v tej knjigi je bil tudi natančen zemljevid dežele, ki so jo sicer že dolgo iskali, toda jo doslej še niso mogli najti; tiste dežele namreč, kjer kraljuje neprestano veselo življenje, igranje in ples, sladka brezdelica in prijetno spre-hajenje; kjer se vsi dolgovi sami plačujejo, kjer se vsaka pravda dobi, kjer so vse jetnišnice le zabavna razvedrišča, — to je, deveta dežela. Pisatelj ki nam to pripoveduje, je mnenja, da bi zemljepisec pač lažje narisal deželo, katera mu je znana, kakor pa tako, katero pozna komaj po bajkah, in katere katero zemljepisca najbrže ni ravno posebno veselilo, — to kraljestvo je prezrl in najbrže namenoma prezrl, — veliko kraljestvo, obsežno kraljestvo trpljenja. — — To deželo poznamo vsi iz lastne skušinje. in morda smo prehodili po nji že dolgo, težavno pot. Gospod Bog sam nas je poslal vanjo, ko je pregnal naše prve stariše iz raja na trnjevo, s prodetstvom obteženo zemljo in jim zapovedal. da naj si služijo kruh v potu svojega obraza. „Mnogo stisk je odločeno vsem ljudem", pravi sv. Duh; „težak jarem leži na vseh Adamovih otrokih, od tistega dne, ko jih je mati rodila, pa do dne, ko jih pokopljejo v zemljo, vašo skupno mater, — tako se godi temu, ki sedi na sijajnem prestolu, kakor onemu, ki je ponižan v prah" (Sir 40. 1.) „Včasih te Bog zapusti večkrat te muči tvoj bližnji, in, kar je še več, dostikrat postaneš tudi sam sebi nadležen.- (Hoja za Kristom".) — V paganstvu je bilo potovanje po kraljestvu trpljenja slično potovanju po pusti, suhi puščavi v temni mračni noči, ko ne blišči, na nebu nobena zvezda, da bi razsvet-Ijavala pot, ko je prepreženo vse nebo s črnimi gostimi oblaki. Kajti paganstvo je moralo tLpeti brez tolažbe, ker ni vedelo o nobeni Previdnosti. Paganski učenjaki so učili, da vodi vse slepa usoda, katera ima veselje nad tem. da muči ljudi, in kateri se moramo prepustiti, da ravna z nami dobro ali hudo, kakor se ji zljubi. Tudi v krščanstvu je trpljenje bridko in trdo in polno skrivnostij: Čemu toliko trpljenja? Zakaj morajo ravno najboljši ljudje največ trpeti, tiste pa, ki se prav malo brigajo za ljubega Boga. muči trpljenje le redkokedaj ali celo sploh nikoli? Zakaj nas pusti Beg dostikrat tako dolgo prenašati križe, zakaj se ne zmeni za nas, kakor bi ne slišal naših klicev po oslobojenju? — Tako poprašujemo in si ne vemo nobenega odgovora in se moramo tolažiti s tem, da so srečni oni, ki ne vidijo in vender verujejo. Ob jednem pa vemo, da ie onim, ki Boga ljubijo, vse v zasluženje. in zvezda jv. vere rezsvet-ljujejo tako jasno pot našega trpljenja, da nam ni treba več trpljenja kar na slepo prenašati, temveč, da se moremo učiti trpljenlje krščansko prenašati. S tem je povedano troje. Prvič pomeni „troljenje krščansko prena Sati* toliko, kakor — trpljenje prenašati kakor je je prenašal Krist, t. j ne le potrpežljivo in stanovitno, temveč s prepričanjem, da je v njem velika milostna moč in skrito bo gastvo. Kakor nam je pridobila Jezusova smrt na križu naše izveličanje, tako skriva v sebi tudi vsako trpljenje, katero prav razumevamo in prav prenašamo. — blagoslov in rešitev. Trpljenje so dobre, zaslužene vice, v katerih moremo sedaj v kratkem času in razmeroma lahko poplačati Bogu dolg. za kateri bi se morali pokoriti v drugem življenju z dolgimi in gozno hudimi mukami „S hipnim, pregrešnim smehom, pravi sv. Peter Domijan, si pripravimo večen jok, in s kratkim, časnim jokom si pripravimo večno veselje." Trpljenje je šola, v kateri je sam Gospod Bog naš učitelj, ki nas vzgaja k vsem čednostim, k ponižnosti, pokorščini, ljubezni in dr. Brez križa ni Čednosti, brez čednosti ni nebes, brez nebes ni Boga, brez Boga ni — izveličanja. Dobri, plemeniti ljudje se s tem zboljšajo in pridejo k še višji popolnosti: lahkomiselne, površne duše se pa vsaj predramijo in spreobrnejo. Trpljenje je najgotovejša, najkrajša; najlažja pot, vodeča nara vnos t v nebeško kraljestvo Sveti o. Baltazar Al vareč imenuje pot trpljenja poštno pot v nebesa, in bridkosti imenuje hitre poštne konje, ki so sicer nekoliko okorni, toda tem krepkejši, in kateri \lečejo voz lahko po razkavi gorski cesti Kdor ostane brez vsega trpljenja, mora dobro gledati, če ni zašel z nebeške poti. Trpljenje nas odtrga od zemlje in nas razsvetli, da spoznamo, kako malo je vredna Časnost, in kolike vrednosti je vecaott. Zato pravimo po krščanski navadi tako lepo, kogar tlačijo bridkosti, da ga je „Bog obiskal". Bog nas tako rekoč poišče, da nas vede domov, v večno domačijo. Kakor vleče magnet k sebi železo, tako vleče ljubi Bog duše z močjo križa k sebi. Trpljenje je bogat vir zasluženja: vsaka solza postane potrpežljivemu človeku biser, ki mu bode nekoč krasila njegovo nebeško krono, vsak vzdih se mu spremeni nekoč v veselje in zmagoslavni spev. Drugič „prenaša trpljenje krščansko", kdor je nosi s Kristom. Krist je šel s svojim križem pred nami; mi moramo stopati za njim in se vspodbujati po njegovem vzgledu „Ker zato ste bili poklicani, ker je tudi Krist trpel za nas, zapu-stivši vam vzgled, da sledite njegovim stopinjam." (1. Petr. 2 21.) Vrli nadvojvoda avstrijski Maksi-miljan d'Este. veliki mojster nemškega viteškega reda, je opazoval nekoč Krista, nosečega križ na ramah, v podobi nekega vojskovodje, kateri hoče ravnokar osvojiti neko trdnjavo. Misil si je goro Kalvarijo kot močan grad. iz katerega hoče Gospod Krist pregnati svojega nasprotnika, satana, in križ si je mislil kot meč, s katerim si dela pot sredi med med sovražniki. Primerjal je potem, kaka podoba da bi bila to, ako bi on. Kristov vojak, prav prijetno živel in se ustrašil vsacega trpljenja Pisal je o tem v svoj dnevnik: tudi njega čaka naskok na sovražno trdnjavo, toda naprej bode stopal Krist, Gospod in Kralj „Ko se pa bliža On s svojimi zvestimi vojaki napadu, pokliče me neki nesramnež na stran in mi pravi: „Pojdi, midva nečeva biti norca, da bi prelivala kri in puščala svoje življenje ob obzidju. Ostaniva rajši v varnosti in imejva se dobro: noč je, gospod naju ne bode opazil, nihče naju ne vidi. Ko bode trdnjava osvojena, bodeva šla z vsemi drugimi kot zmagalca vanjo, okrasila še bodeva z lavorikami, radovala se, uživala slavo in delila plen, pa naj se udeleživa naskoka ali ne.~ O strašljivosti! (Vrli najdvojvoda je celo rekel: propali nesramnež!i — Moj Kralj, moj Gospod, moj dobri ljubeznivi Gospod naskakuje, ves ranjen, in jaz, hlapec njegov, ki mora biti zvest in udan, naj bi sedaj v varnosti lenobo pasel in prijetno živel! Ne, kakor gotovo Go spod živi, tega ne prenese moje srce. Naprej, k naskoku! z Gospodom v nevarnost! Na njegovi strani krvaveti, vse z njim deliti, z njimi se boriti, pri njegovi zastavi vztrajati!" -V. (Konec prihodnjič.) b) Posebni nameni: 10.) Praznik sv. 5 ran N\ G. Jezusa Krista. Povrnitev trpečega človeštva k milostnim virom katoliške cerkve. Misijon v Sudanu. 1!. Sv. Kvlogij. Fazoroženje oboroženega miru. Obujenje 7 i ožjo milostjo oldarovanih pridigarjev in narodovih voditeljev. Volitev poklica, šolstvo. Vi Četrt* postna nedelja. Sv. (iieiror Veliki, papež. V« it.a udanost do namestnika Kristovega 13 i Sv. Nieelor Kazpuščenje škodljivih društev v mešfan-sk» m in kmetskem stanu Zabranitev nesrečnih zakonov. Nagli *zi m pijani. mu.eniki. Katoliška cerkev : a Kubi. Porlorika in Kilipimh. P.adi \ere preganjani. !.>.• lila/eni kh-men Naše delalske zveze. Čuječnost du-h«>v»-i.stvii tiiede r.<-. arr ostij. ki prete katoliškemu ljudstvu. 1*. > Sv. A^rapit »»dvrnitev nevarnosti. Pospeševanje prave kr^anske un -tno-'. Važne dušnepastirske zadeve. Nujne trgovske zadeve. Praznik «lrairoreiie krti X. .Uzu-a Ki ista Na- » ii:. kat^nm -»* sv kri/, še ni oznanoval Katoliška ctrkev* na Irskem i- -»v l ini Jeruzalemski, škofje. Katoličani v Palestini, ilaz-ir • n e katoliškega opi.>|a Prosilci služtb. 1!» • l il a iieib-lja. Sv. Jozet*. rednik .1»-/.usov. Združenje •.u V-an«>v za s«« aJn • preosnovo Ljiiijt. en in za panje k sv. Jo/.« li. •J«• sv. Volti a m. Pre<»snova šol v krščanske.", duliu. Po-v n • . ,::«/.ne Jezusove v Nemčijo. Pospeševalci molitvenega j I sv P»< n.-dikt. Iteu benediktincev. Katoliška cerkev :••» min t i; na-'ii nai Stanovitnost prekanjenih kristijanov na Kitaj-Keri:. >v. Katarina in la*a. vdovi. Nesrečne vdove. Uboge. . a| Uš«Viii -.r<>:»- ' ii>it»"i i in posamezne osebe v velikih stiskali. >v. I nniM-ncij. trgovec. Pu>peševanje krščanskih tr-j.ov-k* zve/. Katoli Ki otroci ki so v nevarnosti, da ,zgube SV.--.VfIO Lp Zahvala: ! : : ■t 1". usta »hanico« k Marij., sv Jo/efu in sv. Jiar-i >:* r i a a i-.,-an;t .>»*. k > e b»i oni 1<». list v ti-ku. Obupani o«"e • u:< - n pre.ri sv. zakramente- obljubljeno /ah\»io g i njen i m »'»■»n: izrekamo. točno ob T. uri zvečer v veliki dvorani n Katoliškega Doma". Igrali bodo: ,.Kje je meja?" izvirna igra spisal Ognnec; Dvoje prizorov: ..Deček in Fenica* in rSlovpnija in nje hčerka Slovenka", dalje lepo izvirno ctrrčjo igrico „0b materinem produ" in izvirno Aleševcevo igro rNerriškega ne znajo". Vstopnine: sedeži 20 kr. stojišča 10 kr. — prodaiajo se v prodajalnici pri Štefetu pred škofijo. — Nedeljo 26 t. m. predstavljala bode „Zveza" „Kristusovo trpljenje in smrt." Za to se delajo obširne pri prave. Š. Bismarkove Misli in spominie" je naročilo 318 000 svoiih mož odjemalcev. Tako«*«™^^^,-^. trudoljubive napore. V šktfa utonil Ana in Frančišek Wagner v Algers.iorfu sta pustila svojega utroka doma samega v postelji, misleča, da b» mirno dalje spal Ko se mati vrn». violi, da je postelja prazna, otrok pa da je utonil v škafu vode ki je stal p'»leg postelje. Otrok se ie bil namreč tzbudil in pal s postelje v škaf. — Starši — to je za Vas! /'. K Lastez. Razgled cc aomovmi C: prr«tel;skem rečem v ijutljanskem ,,Katoli-:ken Z cnu ie Po voril sredo, »s t. m. j: refekt Evgen I^ampe o s t are 111 in novem budhizmu. Zlasti v novejšem «'asu se j.< navljaje fu.e o budhizmu kot o -.vri i rih< on osti Američani in Angličani se še prav posebno tnidoo /arj. A krščanstvo je božanstvena vera in veia napredka, budbizem pa vera propada Krščanstvu se spi«, h n'kfgar in ničesar, samoumevno *udi tudiiiziiia ni lati — Budha. ustanovitelj te v. r *. je živel v Indiji nekako koncem 'i stoletja pred Kristom. Drobne novice. ljudsko predstavo priredi .Slovenska krščansko-sccijalna zveza" v Ljubljani prihodnjo nedeljo. 11» t. m. ker je k zadnji predstavi prihitelo toliko občinstva, da je bila dvorana premajhna. Začetek je 0 Lecna XIII ziravji nam je poročati istih ugodnosti kot zadnjič Mdcst. božja. tak.» se kaže, je namenjena Leona XIII. še ohraniti krščanstvu in svetu, ki tako zelo potrebuje nieg^ razsvitljene modrosti. A starost je. po latin-kern pregovoru. ar> zaukazal. ohraniti staroslovenski je/.ik v službi Božii tam. kjer in? je rabil d » sedaj in pa. ko je svojj okrožnico „Grande munus — veliko opr.;vilott odredil, da se naša apostola sv Ciril in Met<