go dar i / b r t n šk 3 F S i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 14- januarja 1863. Gospodarske stvar Al ena iskra je dosti, da se streha užge končá celo hišo ? ki j O" ? zato pazimo še zmiraj zvesto in ne- hako Gospodarjem govejo kugo nadalje. našim kteri so še uojjuuaij\jjiii íiaoiui y ivivn ov ou zïïlirftj v uavi mi zavoljo grozne bolezni, povemo po obljubi svoji, kako skrbi prenehamo, da odvrnemo nesrećo. Na S t a j a r s k e m pa v sevniškem kantonu je po oslednjih naznanilih gotovo ? da imajo pravo govejo nadalje stoji s kugo govejo tovo, ker teče iz gotovih virov. Kar jim povemo, je go- ugo, henberku tera se je 22. dne unega mesca začela v Raj- ? 26. mesca. v S e d ú n u, v Gorici pa4. dne tega vseh teh treh krajih skupaj je 311 goved, C. kr. deželno glavno poveljstvo v Zagrebu je med temi jih je zbolelo (do 6. dne t. m zadnje dni preteklega leta iz Bosne zvedilo, d a'goveja kuga, ki je ondi iz začetka sila huda bila, očitno po- li ako 26 7 poginilo y 15 bolnih in 16 sumljivih so pa brž pobili, da se zatare kuga. Kuga je bila na Stajarsko Je moč m zlasti hvala Borá — v tistih kraiih, ki so zanesena po prešičih hrvaških 9. dné unega mesca O cl ^ _ V • V J • T I • • i I vi • % 1*1 . 7 hrvaški meji. Najhuje gnjezdo njeno je zdaj v notranjih krajih Bosne: v Sarajevu, Travniku, J aj č ah in pa okoli Livna in Glamoča. še ko meja štajarska proti meji hrvaški ni bila zaprta, ker se takrat še ni znalo za kugo. Vse, kar postava veléva AI še bolj tolažljivo je to, kar trdi zivinozdravnik ki je bil iz Ilrvaškega v kužne kraje Bosnjakov poslan namreč da ondašnja kuga ni prava izhodnja goveja kuga HT v / 1 • v • • ^ i • j 1 # # • ampak Milzbrand, Anthrax ? ? ? \J UtAíXVACllU K>\J Hi ZJ11MJV ZJCAÍ UU^Ut T OV, iVCIA jk/ \J KJ Cd V (Aj V ÍJUJ v c* , e bilo zdaj brž storjeno in vsi omenjeni trije kužni raj 1 so popolnoma zaprti. živine na novo zbolelo. Zdaj že več dni ni nic črm (ali vran čni pri s ad ali metljaji, kaj sumljivega prikaže pri Čujte zdaj, gospodarji bližnji, da brž brž ? vaši živini ? ko se ? znan j nam vsako ki Je tudi pri nas predobro c. k. gosposki! naznanite to svoji in najraje poleti veliko živme Ravnokar smo přejeli od si. c. k. okrajne gosposke pomori in nam davi ravno zdaj tudi prešiče Turska v Kozjem na Stajarskem oklic od dné t. m. s vlada pa je zlo nečimerna in tudi Bosnjaki so nemarni ? ni tedaj čuda, ker se huda bolezen ne zatiruje 7 da se zlo razširja. Omenjeni zdravnik pripoveduje da ne- prosnjo, naj ga razglasimo po „Novicah", da se zv svetu. Glasi se ta oklic tako-le: Zavoljo goveje kuge na Hrvaškem in v Rajhen- čimernost turške vlade sega tako deleč da na nekem burgu in Šedunu na Stajarskem so vsled ukaza viso- sejmu v Kijuču je bil vol mesom, očitno v mesnici na 7 kupovali meni nič tebi nič. Následek tega pa daje veliko ljudi nevarno zbolelo in veliko kužnine pod kožo m in Bosniaki so meso * bil, tudi e ker so se okužili s takim mesom. hitro mrli. otekali jale -n, oxeKuii po životu, crne piKe so se jim naxe-in res ni čuda bilo, da se je (kakor so tudi crne pike Ljudje so so se jim nare- cega c. k. deželnega poglavarstva graškega od 31. dec. 1862 za zdaj prepovedani sejmi v Podčetrtku, 01 i m j a h, pri sv. M i k 1 a v ž u n a polji, pri sv. Petru pod sv. gorami, v Pod brdu, Koprivnici, Kozjem, Pil s tan u, Planini in Dob ji kantona Kozjega Ta prepoved sejmov veljá tako dolgo, dokler nevarnost žuga, in se ne prekliče očitno. da v „Novice" v zadnjem listu omenile) hrup zahnal, — - 0 - . - , ... -, , . . . Bosni rnrjó ljudje za kugo, izhodnji ali orientaljski kugi Se nektere (lOOrOVOljIie IMSll 0 pOljOdelStVU- podobno, in da se je zaprla Bošnjakom tuđi pot čez av- O važnosti gnojne moči človeškega blata, mokrice strijansko mejo. Zdaj pa je v tište kraje poslani vojaški in kosti je potrebno še povedati, kar imenitni kemikar J « I - • JV V tiotv IVI Ci J v> [/UOiam r VJ WN/A^J, m AW^UX J V » vvituvj. j ^vvvi. zdravnik se prepriča!, da ona bolezen ni kuga, in od- dr. Liefcig o tej zadevi pravi. On govori to-le: pria se je popolnama nesumljivim Ijudém spet meja 7 iz Bosne v Hrvaško se tiče kužne živine. Bolezni se ogniti, ktera evropejske ljudstva zatira 7 toliko je še zaprta ostala 7 kar in raba pravih sredstev je težka reč 7 ker bolnik ne verjame, da je bolan. Ljudstva so enake jetičnim, kteri Prava goveja kuga je v krajih Vojaške Granice gledaje se v zerkalu se mislijo zdravi, in pijejo kozarec dosihmal se prikazala v ogulinske m (kjer je do 27. za kozarcom oživljivega vinca v v ces dec. poginiîo da jih krepčá go ve <1 7 so jih pobili), otočan- skem (kjer je poginilo 1), sluïnskem (kjer jih je poginilo 7), in v grof Jellačičevem 1. graničarskem polku r±\JA pa le tište tvarine porabijo za-se , ktere rastline last iz polja za živež dobivajo, izmetuje človeško in tudi naredbe skozi vse stopnj ta namen naj imajo pravico , da bodo svoje rševale mmm "" — * ----7 —------J ~ * ^ —** TUU B«V|tuiv iiiviogvaio , tO 16 , U.Č1 UUUU živalsko truplo večidel iz sebe. Ako se ti izpahnjeni smele dolžnikom, ki svoje dolžnosti proti občini ne iz- da bodo polnij t premaklino rubiti, in rublj javni dražbi ostanki rastlin ne povračujejo polju, mora birati, rast-linam pa potrebni živež sčasoma primanj kovati. Vidite, dragi poljodelci, to je krivo, da so pridelki skiii zapoveci ne sposrujejo, Kaznovati, in to: z unu,iji čedalje manji in slabší. Toraj mora biti prva skrb kme- (globo) do 15 gold, ali z ječo do 3 dni ali z občinskim tovavcova, svoje zemljišce vedno pri dobri moči prihra- delom do prodati. Potem, da bodo imele oblast tište, ki občin dnarj skill apoved ne spoštujejo, kaznovati in to dni lUVaV^VMOi J u T UJV V J V T vuuv ! X11VVJ. UUIUIU UU U U11I y XI1 V tlO tili jj niti, da mu z gnojem vse tište tvarine po vrač uje, ki nenski zakon telesno kazen dop in v tistih primerih, v kterih kaz s bjem ali palicami do 10 udarce v pod tistimi pogoji Da se vendai teh rečeh so jih zeljiša povžile. Meščani povžijejo veliko od blizo in deleč priti- ranih pridelkov; na prašanje pa, s čem povračujejo to izobraženih županih odkloni vsaka zla raba, zemljiščem? moramo reči, da večidel z nobeno stvarjo, redbe , po kterih se ima kdo kaznovati ali komu kai m m 1 ft • * 1 1 » 1 • 1 • 1 if \/ • 1 vyl • -1 • -lia mm _ t/ pri naših, ne selej dosti , naj se na- keiv izpahnjeni otrebki splavajo po vodi oljarij pa naj več gré v ptuje dežele. y kosti y preš iz na dražbi prodat ? delaj vselej zboru župana dveh Meščani, gorjé vam bo, če boste še za naprej tako naj se držite dve knjigi odbornikov, ki so vsi trije za naredbo odgovorni; potem slabo in kakor mačoha povračevali iz dežele dobivani živež ! 1 y jed za izvrhe Vi in kmetovavci se bližate stradežu, sebi in kmetijstvu ? v ktero se ima kazen ali izvrha ; drug za stranke in razlog na kratko vpisati ter y potem ime po županu in » x m iviuui/vtw» vi ^ v v> ^ — / u « xv i auvu y^ioau j AUptliiU 1 spodkopujete blagostan Î Predramite se, in saj toliko prisednih dveh odbornikih podpisati. Ako kteri odboi mislite na uboge kmetovavce, da jim priložnost daste, nik v kazen ali prodaj nazaj dobivati ne kai vi od vam pritiranega živeža izpa- da ni přivolil, kar ga od\ privoli y naj po dp dodá ilcl^aj UU'71 V ail y IVUl > JL vva » will MUX. ? v^mi ti hujete in zametujete ! Napravljajte pripravne zbiralnice za izpahnjence in orabiti v krepčanje H^l akor po drugih mestih; osnovajte fabrike za napravo koščene moke itd. Tako se bode pridobil zaslužek ne- premožnim, se bode odpravljala gnjusoba po ulicah in tekoče vode namenjene za vžitek ljudem in živali! Za- od odgovornosti Ako y M se kaka kazen ali izvrha v knjigo ne bi vpisala, ali ko bi kmetovavcom priložnost, jih se kdo iz hudobije obsodil, naj se župan in s o krivi pri-Delajte mešanco (kompost), sedniki kaznijo. Tako naj iz vršu] e občina tudi poravnave, ki se pri naredijo. Da bo pa občina imela potrebne organe ali orodje nJeJ za vest y da si in poljodelstva sploh, JA 11 i 11C*| IV J/U Y 1 ZJCA trud in stroške; vrh tega bo pa tudi kmetovavec veselo s takim početjem utemeljijo blagor lastni oje opravila, naj si drži vsaka svojega pisarj ali jnn bode najlepše povračilo za oroženi biti tajnika, potem po jednega ali več panduro y ki smeio povračeval stroške s kupovanjem gnojnine. Nadalje naj bodo občinskim županom žandarji ne- Razlicne stvari. Dr. O. posredno poslužni; tudi naj jim bo dopuščeno devati svoje kažnjenike v ječo okrajne gosposke, kjer jih Mako uravnamo nase nove obeine ali soseske? Spisal Podmorski. (Konec.) Nove obeine moramo tedaj drugače osnovati, namen bi jaz nasvetoval tako-le : ta m o ž n e. Občine naj se naredé do volj velike in pre- Zunaj posebnih in nepremagljivih okolišin y okrajni ječar prevzame, in redi kakor druge jetnike. Zunaj tega naj bo vsaki občinec pod kazen vezan na županov poklic občini za vzdržanje javnega reda in varnosti na pomoč biti. Ker naši ljudje dozdaj niso imeli ne vaje ne poduka v občinskih rečéh, naj dá deželni zbor po odboru na deželne stroške izdelati knjigo o občinski upravi, v kteri se razloži po domače vse, kar je ob-činconi in občinskim upravnikom vediti treba. Potem naj se u občinsko upravo vpelje javnost kjer lega in daljava drugače ne dop usca naj nima no- (očitnost) v najobširnejši meri. Javnost naj bo učite bena občina manj od 4000 (štirih tisoč) duš. Združijo ljica in nadgledovavka občinskega življenja.^ Zatoraj naj naj se pa v jedno občino take soseske, ki so po legi, se vsaka občinska seja naprej oznani celi občini po cestali in vodah, po vkupnih zadevah, tudi cerk-venih, in po svoji naravi zvezane in sorodne. samo odbornikom, in sej ni dan naj se ustanovi tako, da y Ta so- ljudstvo lahko zraven pojde. stava občin je po mojem prevažna ne samo , ker krije v sebi njih materialno moč, ampak tudi ima potem za temelj služiti višjim sodnim in politiškim osnovám. Za- umevnem pisi sejah naj se obravnuje vselej v jeziku ljudstvu v tem jeziku naj bivajo tudi vsi zapisi, do-razglasi itd. Zatoraj naj se že v občinski y odpisi to raj naj se ona ne prepušča samerau naključju y niti marvec postavi ustanovi, da je opravilni jezik v občinali Zakaj tisti x ««.««v. -, ™ ^ r — -----j ---- . ki ie većini prebivavçov mater ni. in marsikter naj se ne daje kantonskim gosposkam v roke; naj jo uredi deželni zbor sam po svojem odboru, ali po brez te ustanove javnost ne pomaga nič, posebnih, v ta namen sostavljenih komisijah in zaupnih pošten in previđen odbornik bi v seji moral molčati in možeh. Pri tem naj se ne gleda na sedanje okrajne ali , temveč naj se občine sestavijo brez kantonske dolgi čas m ej e y ter prodajati, ker tujega jezika ne bi razumel. Imajo se osnovati okrajne občine (Bezirks- gemeinden), ki bodo določevale o zadevah, ki obzira na kantone. Zakaj ti tako niso stanovitni jih bo prihodnja organizacija gotovo spet spreniinjala. več občin jednega okraja ali jedne strani, na priliko, o Bolje je tedaj, pa tudi naravneje, da se kantoni ravnaj o cestali, mostovih, obeekoristnih napravah itd. To je tem po občinali, ko občine po kantonih. potrebneje, ker bi morale drugače kantonske gosposke Al da se pri tej centralizacii samostojnost doseda- te opravila prevzeti, pa bi jele kmalo v občinsko auto- njih katastralskih občin — ktere bi jez imenoval so- îiomijo segati, ter jo spodkopavati. seske— popolnama ne zatare, naj se občinski odborniki Posebno pa se ima okrajnim občinam izročiti vodba izberó tako, da bo imela vsaka veča soseska po jed- volitve za deželni zbor. Vsaka taka občina naj bode nega svojega, ki naj se imenuje s posebnim imenom, volitna okolica za jednega ali več deželnih poslan- na priliko m/ j axa iiti i uu linuli uju kJ ^/uuv yj nnn iiiiviiviii j v j. -ft. u xx iai \s v i j. v w " j ^ * ~ ~----------- starašina. Tako bo župan glava občini, cov; njega poglavarstvo pa bi ravnalo volitev. Zakaj starašina pa soseski. Ta bo županove povelja izvr- dokler se bo vlada po svojih možéh v volitve mešala ustava ne postane resnica. Kajti ustava ima ta pomen ■ ■ HH ■■ H ■ I ševal, in ob enem na posebne soseskine zadeve pazil. y y Občinam naj se dá dovoljna izvršilna ob- da se postavodavstvo deli med vlado in narod tako r da je ravnovažje njune moči pravi uzor ustavnega živ tožil ? gr aj al m tirj al ljenja® národna Al če iz volitev dej možje, ki niso prava trden stebr narodnosti , in.ne zastonj, da bodo postali ne národni izraz ? národni zastopniki ? postavodavnima močema in drugi strani in gotov je prasamo v • ZJ bodo med dvema _ y nase ; tako gotovo Je y da tako važna rec ne nastane čez noč in tudi ne čez leto in ker v začetku vsaka človeška reč je nepopolna. dan i ravnovažje mea uvema ««m, v ^«a^tivu vsču^u uiovesKa rec je ne Temveč bi vlada bila na jedni Da so pa naši deželni štatuti poprave potrebni ustavni absolutizem Vladi sami, ako želi po veli naše prve volitve niso bile posebno srečne ? in da znamo večidel po viaui sami, čuvu z.cn pravo ustavnost, kar po veli- znamo. Dosti lepih govorov, nekaj prepirov in zani- kodušni obljubi Njih Veličanstva ni najmanj dvomiti, mivih pomenkov smemo pričakovati, — koliko pa prida Ar, +nr,n ku; ^o co T^crm'î li »to vri p o-« vivliPnífi za narod in dežele. bomo vidili. Tnboi ™ lí^. ci™___ mora do tega biti se pogoji ustavnega življenja m kr epk ne okrepi Avstrij tx , ua j^b^J^ tno razvij o, zakaj ustava na videz Tukaj To so moje misli, kako bi se z ozirom na osnovo y po državnem svetovavstvu izdelano, m na občinski zakon . TT . Slovenci pazite! Vsa dežela, ves narod se mora dušno udeleže-vati razprav deželnih zborov. Prebirajte, poslušajte in nasvete zborov; primerjajte jih z vašimi last- sklep nimi mnenji in z odkritimi željami naroda; posebno od 17. marca 1849 dale napraviti samostojne in za de- pazite na posamesne odbornike lovanj pripravne občine. Ňe zamujajmo zdaj lepe pri- njih glasovanje, da bote znali ; na na like, ki daje lep kos nase prihodnje osode v naše roke nesti v vseh rečéh, na koga le v nekterih, in kdo s< ni skazal vreden vašega zaupanja. Tako bodo odbor kog íjih zahtevanj kog pa na se smete za- Zakaj take prenapi se ne delaj vsako leto Ne v nekterih, in kdo se strašimo se, če Prihodnost nan bodo prav stroški za zdaj nekoliko veči. niki bolj skrbeli za narod, ko bodo čutili, da narod jih besede; narod pa bo v prihodnjih volitvah jih, ako Bog dá, dvoje in troj povrne pazi na našili rokah je zdaj prvi začetek samopravnega živ- e se vedel, in volil moze, o kterih znanosti trdnem ljenja bratov ču ti Zatoraj si živo predočimo pregovor svojih južnih možtvu in Ijubezni do domovine je djansko prepričan ..........' * ' in ne samo iz besedi pri veselih priložnostih rečenih Bog k pomozi si sam, i j pomoći." Takih zvestih mož imamo veliko v narodu Slovenci pozor ? deželnih zborih Ce pa, Slovenci, prihodnj malo sedí, skoraj da jih v biti — ' —— 7 p&ZltC y cio uu \j *** WM.VXX xxx jjilučiivuvčtu , ua ga Douo pri- srečno novo leto nam je nastopilo. Držé se stare na- hodnji deželni zbori popravili, vendar mogoče bo veliko toliko vžil in več za národno reč unetih mož postaviti v zbore • TT "1 t a i ____1 vade, nai prijatlu, kterega Ijubezni sem ....... — .. kteremu bom zvesto udan do črnega groba, vošim to Vem kar mu bo srečo da pri prihodnjih deželnih zborih Slovenci doneslo: naj izrečem slovenskemu na- nikakor ne bodo rok križem držali; pa bolj kakor v rodu kratko vošilo: Slovenci pozor Te besedi vam bi sicer vsaki na posebno zdaj o novem letu se mi zdi pravi čas za \ m čas ------VIA^IAXJL *J Mi 1VU1VU1 Y drugih rečéh se mora ravno v političnih zadevah kakor smel oklicovati; pred mogoče skrbeti < % * ^ m m a i* to. Državni zbor se je po dolgem trudném delovanji, ijito, ravná se poč ne samo za bližnjo, temuč tudi za bolj oddaljeno prihodnost. Kar če biti stalno in teme- a s i, tedaj se mora neutegama začeti po tolikem imenitnem besedovanji mirno razšel; o tem in doganjati brez preneha. — Pazite, Slovenci, da se pa, kar nam je pridobil in kořistil, bo govorila ali mol- upeljajo da w^xjojv, vi«, oc utrdiju vase pravice, oa ki smete ne mrvice odstopiti. Kdor pozná pravico časa; zgodovina je pravična vse vase pravice čala zgodovina prihodnjega sodnica, ki je ne podkupi ne leva ne desna. bravec, pa nikakor niso obrzdane m ravno Misli premiš- od kterih ne J° čisla I^H^^BMB^BM IH m _ kdor in se za-njo poteguje, ne bo se mu kratila. Po y starem pravilu pa je to, kar je enemu pravica, drugemu ljevanju, k bistri presoji dosedanjega djanja naših dr- je dolžnost; ako tedaj jez svoje pravice ne rabim in jo žavnih poslancov bi vas vábil in prosil, ponovite si v opuščam; manjša se na drugi strani dolžnost in spre meni se nazadnje v pravico. Tako bo z nami Slovenci kratko zgodovino prvega državnega zbora; vze- spomin mite si iz nje dobre koristne nauke, in zraven lastnih misel in utrjenih skušinj v važni dobi, izpelj /C^ai U Ki \ J X VLt ~ -----------J ~ » JL Cvlv \J MV jU llCillil U1U V^Jl^l^ rabite te nauke ako se trdno ne poprimemo svojih pravic in njih čiste terjamo. Začelo bi ktera bo ravnokar nastopila za naš narod. Deželne preklicano ravnanje 5 zbornice so se zopet odprle poslancom narodov av- predrzn naše H sopet staro, po ustavi podkopovale bi se bolj vidno, bolj strijanskih. Obravnovale se bodo zopet važne zadeve na zemlji slovenski v raznih zborih, pravice, na noge bodo zopet s kterimi smo protniki, krotkost jemati nam, kar smo že imeli jim bo dala topili naši pogum, odrekati ? y obrekovali nas bodo obilno obdarovaní. Akoravno smo v vrsti manjih na- zopet in trobili po svetu, da so naše tirjatve rodov bile izmis Avstrije, imamo za Nemci največ mnogojezicne ^, , deželnih zborov, in smeli bi iz tega pričakovati, da se bodo v toliko zbornicah naše Ijene nenárodne, in da so nekteri izmed nas samo zmes njave dělali in občni mir države kaliti želeli. Nezadol pretresovale, dobro spoznale, kterih ne bode krivica godila. potrebe gotovo natanko žena nesreča se lahko pretrpi, ako se pa pridoblj in da se nam vsaj v ne- m obup lastno nemarnostjo zaigrá, taka nesreča je grenka ivdor se na morji resiti želi, ne caka da Mi, ki smo v nekdanjih dobah od Hunov đo Ava- 111 VWU^llW« llCi J11U1J1 l^Oltl j Jlv j VA CL pricle po-ni trdna mogočna barka, ampak oklene se prve rov od Frankov do Turkov in od Turkov do. Fran- deske zlomljene barke. Več kakor to pa so JL vy Y j VU 1 1 ílllivu V UU X 111 J\U V 111 vu -M- U1 xvv/ Y UU . x cozov precej več trpěli kakor mnogi drugi narodi deželni ? bi morali zdaj enkrat V ze nadjati se vsaj tolike sreče y zbori šena ? kakor drugi narodi. Ce to ravno tukaj rečem, ne mislim naše zbore oni so odri začetih bark, na kterih nam bo re-odnost in popolna pravica. Spoštovati moramo 5 z zaupanjem nje ozirati V se : in čeravno na predlanske deželne zbore, ker ti so bili kratki in temu in unemu možu ne zaupamo2 njih poglavitni namen ni bil, temeljito pečati se z de- v peti, če nam bati se ga ne smemo Ljudj Je ? in še želnimi potřebami. Oziram se v bolj pozno prihodnost značaji, se preminjajo na seje deželnih zborov, ko se bodo poverniki sovraštvo in žalost se skadi tudi trn hitreje naši MJL VA WVJ V VIV^^ VAXXÀJLJL U IV/ VX V T J JLVV7 ^ V îw v^ v/ Jj^s * ^/A iiix^A IliVFVJA zvesto poprijeli deželnih zadev, ko bodo prosto odkri- /jllřtv^ajx , oc VL\jj jji votv^ jvviictiiv ni v Ijubezni do pravega napredka jih presojujmo v naših ; saj imamo jezik zbori bodo v resnici postali pravi glas naroda, kteri bo ne za molčanje. Kar se bo dognalo med post za govorjenje m * 12 I ^J me ) ami danes, enkrat gotovo, in če smo marljivi, gotovo ne V važno gradivo bo za naše zbore ako ne 11 v rokopisu vide „Mittheil. des m len ni bil uneti Slovenec prepozno Zadnjič pazite , Slovenci, bil tudi hist. Ver." 1862) kar JJl ▼ i- f ^Vl/VT V UV 111 1U11 JULI Uli ^ UUUtl KJ1V/YU11UU JC Uli tUUl^ IV dl sg Y 114.1 IZá na občno omiko predgovora k slovnici, in ko bi druzega ne imel, on je vidi iz naroda, in pomnite, koliko imamo v ti reči zalitevati od spodbudil Vodnika; ko bi Markota ne bilo, javalne naših zborov. Omika ni podlaga samo blagostanja, temuč tudi prostosti; brez prostosti (svobodě) pa ne more raz- bi imeli Vodnika. Vsakemu s voie ! censis ■■PU ■■■pjoanes Vipa-kapucin na Križu pri Ipavi , okoli leta 1700; l11 uli jjl luou ^ ui ^luptuoii vuuuvy ^cu u\j uiuiu i 16 ? ako nam častiti naši dopisniki tudi iz drugih slo- prednje četrti po reči. bo venskih dežel ob kratkem naznanjajo imenitniše Društvo katoliških rokodelskih pomocnikov je v nedeljo popoldne v redu ti napravilo glediščno igro v nemškem jeziku pod naslovom: „Hochmuth vor dem Falle", pred ktero, ker se z igro zlo ujema, je kratko- ) 1280 kónj ad nj po 10 kr. ; lani so pokial 7 32 manj memo predlanskim ne ga časno pa obširno pesem iz vajšnice na Malavašičevo : „Kako se slamo pr pride dobro govoril g. Rus, znani daj Koroško. Iz Celovca. Po navadnem začetku dežel- so bili enaki predlogi vladni izro- pisniki prikla zbora, kteremu čeni, je obveljal sklep, naj se brzop 77 Klagenfurtarci" in vrh tega naj se napravi še 200 iztisov za službine potrebe. Poslanec g. Ěinšpiel slovenski govornik te družbe Tudi igr se je potegoval za slovensko prestavo in razpošiljanje je 15 družbe- županijam slovenskih krajev; al ni mu obveljalo Slo nikov prav dobro izpeljalo, in zlasti dva sta se vrlo vencom ni treba vediti, kaj se godi v zboru. Za to obnašala. Pa tudi s pesmami, slovenskimi in nemškimi, pravično zahtevo „Presse" po svoji navadi obrekuje vr- bili poslušavci prav zadovoljni, tako, da gre družbe so' nemu vodju gospoclu prof. dr. Vončin-u nova hvala, da To trudlj skrbi za duševne veselice Dvorana je bila pol in plosk jih ljudi ega Einšpielera pravice vsakemu narodu Je hvala, ako se terjajo t obilo. Počastili so to Kdor čaka, dočaka. Tudi po deželi se bodo veselico tudi Njih eksc. gosp c. svetli knezoškof in drugi spoštovani gospodj deželni pogl kmali vozili tišti vozovi, ki jih vodeni sopá AVXlltiAX v VLIIll tlWtX Y V/^U ¥ 1 J AVX Jlll Y VVIV111 OU^Ul ^Olll , razun železnice iz Maribora se pridno izdeluje železnica ker itd j d Na večer v nedeljo se je prvikrat odprla vélika med Beljakom in Celovcom Primorsko G in P sta se dne citavnice. Ker ni še vsa od 1 redjena, ni bila še tako olišp j kakor bi bilo treba do kraja t. m. začela deželna zbora; vlada jima je izročila pred za večo slovesnost, ktera je odložena na Vodnik log dan 2. februari a. Razun družbenikov in družbenic, ki snidlo toliko, da zlo prostorna dvorana je bila se jih je kakor drugim zborom Štajersko. Iz Gradca. Ravno tišti vladni pred-kakor drugod, so bili tudi našemu deželnemu skor že premajh je počastilo nekoliko deželnih logi zboru izročeni; vrh teh pa tudi cesarski diplom v posl veselico je v imenu vseh pričujocih svoje srčno da imamo danes tudi ljublj dr. Toman kern jeziku, kterega je že v 1. zboru deželnem ičiji ma y j/uv-^jux^ UVIVVWU.V uvijvjiuiii v c il s h. e m y iviere^ct je ze v j.. in med njimi tudi gosp. dr. Toman to zahteval rodoljubni poslanec Herrmann Dr. Jan. Bleiweis, kot odbornik za „besede , razodel selj, našega naroda 7 7 SVOJI sredi gosp Česko. Iz Prage. Deželni glavár groť Nostic je dne t. m. deželni zbor z nagovorom v nem ki se tako mož at o poteguj ravno za to, kar je namen čitavnice naše : djansko omiko in oliko maternega našega jezika. začel škem jeziku, njegov namestnik dr. Wanka pa v Českem j eziku ; m v kteremu so sledili slava-klici cesarju, domov mocni Dr Toman edini Avstrii. Cesarj namestnik baron z nadušenimi klici sprej et 7 se Kellersperg govori najprej v českem jeziku, potem v hvaluje za tak prijazni sprejem, Potem se je začela beseda. Petje je vodil danes gosp. prof. Ne dve d sam. Kakošne izvrstne gl kako izurjeno in navdušeno pojejo, smo slišali prav ginjenega srca za- nemškem in zaupanie razodeva v • 7 cla se bo 7 Z dovršilo važno delo e d i nj mocjo srecno centralistov, kolikšna federalistov, se še ne vé. Narodna Kolikšna je stranka V f \T 1 imajo g. pevci citavnice naše, stranka ne bo brez potrebe sprožila narodnih zadev llarsko. Iz B Našemu deželnemu zboru so še le danes v dvorani, ki je tako dobro akustično zi- bile predložene osnove občinske postave, postave za -i -i i • i • i i • v • i • v • • . - , ... . , K y ± dana, da se odmevajo glasovi kakor najčistejši zvonovi. grajšinske občine in za okraj Peli so ti „Milenka", težak sicer tako í zbore (kore), med kterimi je poslednj česki pa neizrečeno lep, poslušavcom egel ( Bezirksvertretungen ) Slezija. Iz Op topništ Kakor povsod, tako se je ; da so ga mogli dvakrat peti. Tudi dr. B. tukaj začel deželni zbor. Natiskovanje brzopisnih zapis ^ « rtTTi'vin U .in rjKAT« r . i c- ! vi n lr A ™ ^ ______y__1_____ *__1 * _1_____ •__• 1___ • _ 1*1 • Ipavcova krasna „Domovina" m sta jako dopadla. Govoril je dalje neki mlad sko z zbor Lisinskega nikov v českem in poljskem jeziku je bilo iz eki mlad, skoz in tunitâtsgriïnden" — za zdaj odloženo! í 7 in ki poetičen gospod „Smrt črnogorskega junaka' je, kakor Tomanova „Ljudmila", ki jo je govorila do moljubna gospá, izbudil občno radost. Po končani ,,be sedi" se je začel ples; stavimo, da oče „pust" sam tunitátsgriinden za Trojedina kralj daj odloženo Iz Kot 71 Opp se piše „ Gla če in gospode, bi bil zadovolj z ve- bi bil vidil gos_ selo družbico. Ostali pa, ki so najbolj veseli, če se drugi namesti njih sučejo v krogu, so v prijaznih po sonoši", da je preuzvišeni škof djakovaški Strossmajer daroval sopet „matici dalmatinski4 4 300 gld. in obi jubil 700 gld. „Kao od Boga nam je poslat izvanredni je uzor najlepših krščan- še muz skih s ta^ piše dopisnik ki i gradjanskih krepostih Zagrebu boj r az- govorih pri mizah obsedeli ko je petelin že trikrat zapel po pol ta veselica v novi dvorani. jlepŠem redu se je, obrtnijsko in gospodarsko napravili prihodnje leto 7 končala ( > u: ersk Iz Pešt Za naš dežel b se prva ni nič upanja po tem, kar se bere v mnogih tudi A XJLAV/ VI CV JLJl j V.V J^ ^VJLU * JLXVwA ^ V V^ T IliHV/wHl <) ililvli vladnih Časnikih ; državni minister Schmerling in pa dvorni kancelar Forgač sta si spet nek zlo navskriž IVoviar iz domaćih i» ptujih dežel. Iz Dunaja. Deželni zbor se je začel Neiueij Iz Be rol t. m spet veliko žolca zoper avstrijansko vlado Da ima pruska vlada volj nem Začetek je bil podoben drugim c. je zboru izročil ravno tište vladne predlog dobil krainski. kr. deželni pogl ; ki jih je ško-zveznih zadev, se kaže vsaki dan v časnikih pruska vlada je vroče krvi, ki se spet kmali ohladi i se bo ohladila zlasti daj pa I^IHH^BVHjj^^lH1 iu ker ima minister Bissmark ministerstvo dnarstva je sklenilo jenja v kancelijah tako imenovano up domá dosti posla z ustavno stranko 7 naj I'orionavske knežije V Bukureštu i let časnik (Verwaltungsjahr), ki Romanul" silno kuri vladi Kuzovi. naj se Je / Y c* liv M i uu IV U \J> VyClOlllXV „AtUlllClilllA OAAA1W XV LIA A V Ad VA A IVIUîUVIj 11 ČIJ C jalo vsako leto o vseh srbskega oboroževanja tudi ona na boj pripravi zhajajoči gledé ki se Svetih in trpělo do druzih vseh Svetih, Kakor se na- utegne na spomlad uneti / da knežii ne padete Rusom vadno leto začne 1. prosenca (januarja), tako naj tudi v roke. upravnemu letu vprihodnje bode ta dan začetek Dunaje v se Turško. Sultan je ukazal, naj se mu vsaki teden zmiraj pokoljejo leto in dan ve- podá sostavek iz tuji h časnikov liko kónj, kterih meso v mesnicah pro daj aj o 7 funt ; da zve domá na Turškem! ? kaj se godí Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Bldznik.