Novo mesto, 15. oktobra 1954 Stev. 41 Leto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Dolenjski Ceno 10 din Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje Novomeški okraj je dobil letos še sto milijonov Na prošnjo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je Izvršni svet LRS dodelil okraju še 100 milijonov kredita za nujno potrebne gradnje družbenega značaja. Vsota mora biti uporabljena še letos, zato je bila prva točka dnevnega reda 13. seje obeh zborov OLO Novo mesto razdelitev tega kredita. Po daljšem razpravljanju so odborniki določili 64 milijonov dinarjev za komunalno dejavnost in 36 milijonov za prosveto. Od zneska za komunalno dejavnost bo uporabljenih za elektrifikacijo podeželja 12 milijonov 500 tisoč, za gradnjo stanovanj 26 milijonov 500 tisoč, za vodovode 5 milijonov in za tlakovanje ceste Novo mesto - Bršlin 20 mi- lijonov. Pomoč za elektrifikacijo dobijo predvsem tam, kjer so dela že postorjena, niso pa računi še plačani. Odborniki so ostro grajali posamezne elektrifikacij^ke odbore, ki delajo Čisto na lastno pest brez dogovora z gospodarskim svetom OLO, ko zaidejo v dolgove, pa prosijo pomoč- Odborniki so bili mnenja, da je zlasti treba pomagati partizanskim vasem in takim, kjer prebivalci sami največ žrtvujejo. Od 26 milijonov 500 tisoč, namenjenih za gradnjo stanovanj, je namenjenih 18 milijonov za gradnjo treh štirista-novanjskih hiš na stadionu v Kandiji, 8 milijonov 500 tisoč pa za dokončno obnovitev store gimnazije v Novem mestu, Odloka o stanovanjski skupnosti in najemnini Okrajna ljudska odbora Cr- ' ju, le cena za najemnino je do- nomelj in Novo mesto sta na zadnjih rednih sejah sprejela med drugim tudi odloka o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, volitvah hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti ter kategorizaciji stanovanj. Odloka podrobno navajata, katere stavbe pridejo pod upravo stanovanjske skupnosti. To so predvsem vse stavbe splošnega ljudskega premoženja in pa druge stavbe, ki imajo najmanj dvoje ali več družinskih stanovanj ali ustrezne poslovne lokale. Odloka določata tudi delitev okraja na posamezne okoliše, način kategoriziranja stanovanj in višino najemnine. Okraj Črnomelj je razdeljen na dva okoliša. V prvi spadata Črnomelj in Metlika, v drugi pa vsi ostali kraji. Novomeški okraj (brez Novega mesta) je pa razdeljen na tri okoliše. V obeh okrajih se ocenjuje stanovanja po točkovnem sistemu. V okraju Črnomelj je določena najemnina za stanovanje v prvem okolišu na 0.30 din za m1 in točko, v drugem pa 0.26 din za m* in točko. Vsa stanovanja se razvrstijo v 7 kategorij in ocenijo po točkah od 25 do 110 točk. Prav tako se razvrstijo stanovanja v novomeškem okra- ločena v prvem okolišu na 0.30 din, v drugem na 0.25 din in v tretjem na 0.20 din od m* in točke. Oba odloka veljata glede najemnine od 1. avgusta letos. Odloka prav tako določata, da morajo vsi stanodajalci skleniti pismene pogodbe s stano-jemalci v smislu tega odloka. v kateri bo tudi več stanovanj. Od 5 milijonov za vodovode dobijo Zalovče milijon dinarjev, Skocjan za začetna dela pri gradnji vodovoda 2 milijona in Mihovo pod Gorjanci 2 milijona. V tej vasi so va-ščani že sami pričeli z delom. Od 36 milijonov za prosveto so dodelili 10 milijonov za gradnjo nove šole v Šmarjeških toplicah, za šolo v SI opicah 6 milijonov, za šolo v Šentrupertu 4 milijone, za popravilo osnovne šole v Novem mestu 3 milijone, za popravilo gimnazije v Šentjerneju 1 milijon, za osnovne šole v občini Zagradec 1 milijon, za projekt nove šole v Trebnjem 1 milijon 700 tisoč, za dokončna dela pri mladinskem domu v Kotu pri Mirni 2 milijona in manjše zneske za popravila šol na Vel. Cirniku. Lakencah, v Trebel-nem in Vavti vasi- V nadaljevanju seje so odborniki poslušali poročilo predsednikov Trgovinske in Gostinske zbornice. V razpravi o teh poročilih so odborniki obravnavali pojave neupravičenega dviganja cen v gostinstvu in trgovini. Največjo zmedo v odkupnih cenah, ki vplivajo potem še na ostale cene, delajo razni prekupčevalci, katerih je povsod več kot preveč. Poleg tega pa dvigajo neupravičeno cene proiz- REORGANIZACIJA GOSTINSTVA V BELI KRAJINI Gostinstvo se je v Beli krajini po osvoboditvi precej razvilo. Med vojno je bilo močno ipriza-deto in nekateri gostinski objekti še danes služijo v druge namene. Sporedno z gospodarskim razvojem Bele krajine in njeno industrijalizacijo je potrebno, da se še bolj razvije tudi gostinstvo. V vrsti novih gospodarskih uredb smo dobili v zadnjem času tudi uredbo, ki prvič na zakoniti osnovi urejajo tudi to panogo gospodarstva. S to uredbo je gostinstvo prilagojeno razmeram tako v mestih kot na podeželju. Njen glavni namen je vključiti tudi gostinstvo v socialistični sektor ter dvigniti gostinske storitve na višjo raven. Pravilno razumevanje jn opora OLO in ne- Vsem organizacijam in društvom novomeškega okraja Do 15. decembra letos bodo izvedene volitve v vseh osnovnih organizacijah SZDL. Prosimo vse organizacije in društva, zlasti tiste, ki so kolektivni člani te naše vseljudske množične organizacije, da pomagajo pri izvedbi volitev ter pri tem sodelujejo z občinskimi odbori SZDL, da bodo te volitve čimbolj uspele. Sodelujte tudi pri sprejemanju novih članov. OKRAJNI ODBOR SZDL Novo mesto r> Heli krajin* Tudi pri nas je bil formiran v «k nij nem merilu iniciativni odbor za Teden otroka. Predsednik je bil Bojan Fab- jan kut funkcionar okrajnega SZDL Črnomelj. Odbor je na svojih sijali razpravljal o perečih mladinskih vprašanjih-Po odborovih predlogih so letos šolska vodstva pripravila ta novince posebno slavnosten Sprejem v šolo. Novinci iz črnomeljske .osnovne šole so bili zelo navdušeni, »rečni zadovloljni. ko so prvi <|j*i >*♦♦♦♦♦■»»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦ » ♦ » • * **** ZA PRANJE volne, finih tkanin svile, nyiona oerlona Pd(ro@ifi) prišli domov. Največ zaslug za to ima Društvo prijateljev mladine, ki je delalo v povezavi z iniciativnim odborom. Šolska vodstva in organizacije po terenu so prislopili k sistematičnemu razpravljanju o oblikah pomoči naii mladini. Pripravljali so kontrolo rod-nišlva osirotelih otrok, poži-veli so delo otroških obiskovalk, za Starše in mladino pa bo imelo zdravstveno osebje po kraju predavanja, ki bodo eden temeljnih kamnov za dvig Bele krajine. Šolska mladina bo obnovila razredne in šolske higienske aktive, da bo rasel v deželi ob Kolpi zdrav rod- Pri nas je vse premalo naročnikov revije > VI Ind i svet<. Okrajni odbor DPM pričakuje, da se bo Število naročnikov te dni povečalo in da bo tudi v bodoče stalno naraščalo. Vzgoja mladino je težka in je treba o njej tudi mnogo vedeli Otroka samo slepo ljubiti ni đovolj! V »Mladem svetu* bodo \ urojitelji in vsi drugi lahko našli odgovore na marsikatera vprašanja, ki se pojavljajo ob telesni in duševni rasti otroka. Vinorodni kraji imnio svo-ie posebne probleme. Številke *fatistik nam nmrsikaj pove do. ("c pogledamo kaj se skriva 7.R temi golimi znaki in kaj bo iz otrok, ki jim alkohol zastruplja telo in duha. se moramo nujno zamisliti in storiti nh stanje pry- "'■|'"' N. C. katerih občin do razvoja gostinstva in njegove vloge v današnji dobi, je že rodilo nekatere pozitivne sadove. Povsem naravno je, da se z dvigom gostinstva vse bolj uveljavljajo tudi prirodne lepote in druge zgodovinske znamenitosti Bele krajine, kajti brez razvitega gostinstva ni turizma. Novi planinski dom na Mirni gori je prvi tak :pomembni korak v tej smeri. Ta turistična planinska postojanka že sedaj privablja vedno več navdušenih obiskovalcev iz vse države. Izboljšana ureditev gostišč v Črnomlju in Semiču v letošnjem letu je brez dvoma tudi lep napredek, zlasti ker je bilo z ureditvijo gostišča v Semiču pridobljenih 14 postelj za prenočišča. Lep vzgled za ureditev gostinstva je dal kolektiv rudnika v Kanižarici, ki je ustanovil in uredil lep gostinski obrat ter ga v smislu uredbe izročil v delavsko upravljanje. Upamo, da bosta temu vzgledu sledila še tovarna učil in Belsad. V smislu uredbe so bile v Črnomlju ukinjene tri privatne gostilne. To bo nadomestilo novo ustanovljeno gostinsko podjetje »Grozd« s sedežem pri Kolbeznu. Tako je s to reorganizacijo znatno okrepljen socialistični sektor gostinstva. Vse kaze, da bo gostinstvo letos znatno preseglo družbeni načrt, kar gre na račun zvišanih cen storitev, predvsem pa na račun večje potrošnje alkoholnih pijač. Od skupnega prometa v gostinstvu odpade ria alkoholne pijače kar 75 odstotkov. Ta številka pa nam tudi dovolj zgovorno kaže, kam se razvija naše gostinstvo in kam ga bo treba v bodoče usmerjati. Zlasti na podeželju je večina gostiln, ki nudijo gostu samo pijačo. Nam pa a potrebne tudi na podeželju osmČa, ki bodo nudila gostu prav vse, predvsem pa hrano in prenočišče. Razni bifeji in druge točilnice, ki nudijo izključno samo pijačo in tako neposredno vplivajo na že .tako preveliko botroitlkt alkoholnih pijač, nam niso v korist, pač pa v škodo v KOtpodar&effl in kulturnem smi-Nerazumljivo je, da posamezne gostilne na podeželju, kot na primer v Gradacu, odklanjajo hrano, čeprav že sama uredba dovoli jasno določa, da je gostinski ohraf dolžan nuditi gostom vse vrste gostinskih uslu-. Napačna je tudi težnia nekaterih ljudskih odborov, ki hočejo ustanoviti državno gostinsko podjetje tam, kjer za to ni pogojev, kot sta to primera v Podzemlju in Semiču. Taki državni gostinski obrati, ki nimajo toliko prometa, da bi vzdrževali osebje, potrebno za pravilno vodstvo obrata, nimajo pogojev za obsto). Za obrate, ki ne dosega 10 pol milijona prometa, je najboljša oblika družbeno upravljanje, kot dopušča uredba. Takim obratom je tudi najbolj primerno dolo čiti pavšalni davek. Ni potreb no Se posebej poudariti, da je /a pravilno vodstvo obran po-brebsa strokovni kivler. Mnenje nekaterih, da ie za vodstvo gostilne dober vsakdo, je polinomu zmotno in nesocialistično vodna podjetja, posebno taka, ki nimajo konkurence in tako izkoriščajo položaj na tržišču. Prizadeta podjetja se skušajo izgovarjati s tem, da cene določa ponudba in povpraševanje. Se vedno je v okraju premalo trgovskih obratov, težave pa so tudi z dobrim in poštenim trgovskim kadrom- Odborniki so se čudili, kako da je bila ukinjena občinska trgovina v Straži, k*b ima vendar vse pogoje in bi bila zaradi konkurence potrebna. V Škoc-janu občinski ljudski odbor že dve leti odpira občinsko trgovino, pa še danes ni odprta. Velike težave imajo trgovska podjetja zaradi pomanjkanja skladišč premajhnega obratnega kredita. Ti dve pomanjkljivosti so vzrok, da si podjetja ne morejo nakupiti večjih zalog, poleg tega raztresena majhna in neprikladna skladišča znatno vplivajo na stroške prometa in s tem na cene. Gostinstvo je v zadnjih letih napravilo znaten korak naprej, vendar je še polno nepravilnosti, ki jih je treba odpraviti. Lov za lahkim dobičkom ali zaslužkom je v gostinstvu dokaj velik, zlasti v privatnem sektorju, pa tudi v državnem se ne bi povsod mogli pohvaliti z visoko razvito socialistično zavestjo. Odborniki so poudarili, da je potrebno tako v gostinstvu kot v trgovini pojačati družbeno kontrolo in posvečati več pažnje politični vzgoj'i kadra v obeh panogah- Na tej seji je OLO sprejel še vrsto sklepov in odlokov ter jamstev za kredite posameznim podjetjem. Med drugim je bil sprejet odlok o potrdit?! registracije novega podjetja »Avtomontaža« in odlok o ustanovitvi Veterinarske bolnišnice v Novem mestu, kj^r bo tudi postaja za umetno osemenjevanje kr.iv. Slovensko mor j t ko obalo »Naša republika Slovenija je naposled prišla do rnorja, dobila je svoj košček morske obale, čeprav majhen, in sicer prvikrat v svoji zgodovini, in ta košček obale je dobila z mednarodnim priznanjem...« Aleš Bebler V SODRAŽICI SO ODKRILI SPOMENIK V nedeljo, 3. oktobra je bila na pokopališču v Sodražici lepa in ganljiva slovesnost. Predsednik občinskega LO Danilo Samsa je v imenu Sodražanov odkril spomenik padlim žrtvam sodraške občine v NOB (spomenik je delo kiparja domačina Cvara). Ko je spomenik odkril, ga je izročil v varstvo organizaciji ZB Sodražica. Predstavnik ZB je govoril o junaštvih tistih, ki spe v senci tega spomenika. Nato je spregovorila zbranim udeležencem, bilo jih je nad dvesto, znana partizanska aktivistka in mati Marija Ivanči-čeva z Gore pri Sodražici. Marsikateremu so pritekle solze v oči, ko je ta sivolasa žena govorila o junaštvu slovenskih sinov in hčera in mater juna- kinj, med katere spada brez dvoma tudi ona, saj je žrtvovala za domovino vse svoje štiri sinove, nato pa stopila na njihova mesta sama. Na- svečanosti je v lepem številu sodelovala tudi šolska mladina z učitelj stvom. Otroci so nastopili z recitacijami, mladi pevski zbor pa je zapel več partizanskih pesmi. Sodelovali so tudi gasilci v uniformah, njihova godba pa je zaigrala v počastitev mrtvih borcev žalo-stinko »Žrtvam«. Brž ko bo dokončno urejeno središče Sodražice, bodo postavili na sredi trga še en spomenik v večni spomin tistim, ki so darovali življenja za svobo- do nas živih. k-e Tisti črnogledniki, ki že naprej odrekajo vsako možnost naprednega kmetijstva na Dolenjskem, bi mo"ali priti na praznik v Šentrujertu 9. in 10. oktobra letos, združen z veliko razstavo plemenska živine in pridelkov. Tu bi larko videli kaj zmore volja naprednih gospodarjev, če so zdiuženi v kmetijski zadrugi, in {a avto- ' Sa tetina kratkotrajno deževje, moto društva, kl no TrgariTiiiral1 I nato zopet lepo. Med 24, in 23. v nedeljo vožnjo v šentrupertu \oktobrom bo deževalo, ponekod katere ae je udeležilo veliko !pa bo sneg zapadel skoraj dO članov. j nižin. , Kmetijska zadruga v Sušju dobro gospodari Kmetijska zadruga Sušje pri Ribnici je ena od manjših zadrug na Kočevskem. V okrilju zadruge so vasi Sušje, Za-potok, Vince, Slatnik, Zlebič in Gorenji lazi. Skupno živi v teh vaseh nekaj nad tisoč prebivalcev, v pretežni večini malih in srednjih kmetov. Kmetijska zadruga, ki ]e bila osnovana kmalu po osvoboditvi, je bila brez svojih prostorov. S trudom in muko so si zadružniki s pomočjo ljudske oblasti zgradili zadružni dom, ki stoji nekako v središču prej navedenih vasi ob glavni cesti. V domu je dobila prostor prosvetna dvorana ni zadružna trgovina, zadruga pa svojo pisarno Zadružni dom je postal središče napredka v tem predelu Ribniške doline. V tem domu so Imeli zadružniki suške zadruge v nedeljo 3. oktobra polletni občni zbor. Res bi dvorana še lahko sprejela udeležence, vendar je bila udeležba zadovoljiva. Predsednikovemu poročilu o delu zadruge v prvem polletju so ljudje zbrano prisluhnili. Lepo je povedal v zaključnem delu poročila: »Dobro smo gospodarili v vseh vejah zadružne dejavnosti; živinorejskem, poljedeljskem, sadjarskem, trgovskem, končni rezultat naših uspehov ^e ne vidi v kakem večjem dobičku, saj znaša le-ta v prvem polletju nekaj nad 50.000 din, naš dobiček pa je v dvigu živinoreje, v kmetijstvu itd. ter odtehta desettisoče-In prav je imel. Zadruga ni težila za dobičkom. Vsa svoja razpoložljiva sredstva je vlagala za napredek kmetijstva, predvsem živinoreje, ene najvažnejših panog gospodarstva v tem predelu. Napredek živinoreje se je najlepše pokazal na živinorejski razstavi v avgustu v vasi Slatnik. Razstavljenih je bilo 160 glav prvovrstne plemenske živine. Živinorejci so prejeli nad 7.000 kg močnih krmil kot nagrado za njihovo delo pri vzreji in dobri oskrbi živine- Tudi razprava na občnem zboru se je dolgo vrtela o živinoreji, rodovnikih, mlečni kontroli, ureditvi hlevov, gnojnišnih jam itd. Vsi tisti, ki še nimajo gnojnišnih jam, so izrazili željo, da bi jih radi zgradili, če bi bil le cement malo cenejši. Kaj pa. ali ne bi zidali s pomočjo kreditov? Kaj hočemo, so ljudje, ki se nočejo zadolžiti v nobenem primeru. Reči moramo, da so ljudje v tem predelu delovni In mnogi od njih so si tako rekoč pritrgali od ust, da imajo danes mlatilnico, pluge, okopalnike in celo električne motorje. Precej je tudi tistih, ki so si že sezidali gnojnišne jame, uredili hleve. Osnutek zadružnih pravil je bil dobro pripravljen, vendar so bistre kmečke glave našle še nekatere pomanjkljivosti, katere so nato popravili, oziroma dopolnili, tako da bodo nova pravila v vsem ustrezala potrebam zadruge. Reči moramo, da so dobili res dobra zadružna pravila. V prvem delu občnega zbora je bilo med poročili tudi povedano, da je po sklepu letnega občnega zbora spomladi za vsakega člana obvezno, da dvigne delež od 500 na 1-000 din. Velika večina je to svojo dolžnost že uredila, za ostale, ki tega še niso storili, je zbor sklemi, da bodo nekaj časa še počakali ter jih še enkrat opozorili na njihovo obvezo. Ce pa do novega leta ne bodo dvignili deležev, jih bodo izključili iz članstva zadruge. Kako so sklenili zadružniki delati v bodoče? Vsekakor po sedanji začrtani poti! V upravni odbor zadruge popolnoma zaupajo. V njem so večinama mladi in socialistični stvari predani ljudje. Zbor je dal tem mladim ljudem, ki so že v tem kratkem obdobju od zadnjega občnega zbora do danes dokazali, da znajo gospodariti, vse priznanje. Res, v gospodarsko šibki zadrugi je danes težko gospodariti, toda dobra volja in bistri um vse zmoreta. Na zboru so sklenili, da bo dala zadruga vso pomoč pri organizaciji raznih poučnih predavanj, tečajev Ud., oziroma jih bo tudi sama organizirala- Zimski Čas naj se izkoristi za strokovni dvig tako raznolikega kmečkega dela. Zadruga ima <* načrtu zasaditev velikega sadovnjaka; v sadjarstvu so bili v primeri z drugimi panogami doseženi še premajhni uspehi. Največjo skrb pa bo seveda še vedno veljala živinoreji. Pomembno je omeniti, da bodo razširili semenogojstvo. Letos je prineslo presenetljive uspehe pri vzgoji semenskega krompirja. Pozno popoldan je zbor zaključil z delom. Ljudje so odhajali na svoje domove zadovoljni, saj so s- svojimi predlogi in sklepi spet prispevali k napredku in razvoju zadružništva in njene dejavnosti v tem kraju. O. K. Popijemo ga čedalje vet Adlešičko pismo Lepo je napisan gospodarski program naše občine, toda izvajanje! Ne moremo reči, da še nismo ničesar naredili. Predvsem obnova požganlh vasi je lepo napredovala. Toda sedaj je že čas, da bi se resno lotili sistematičnega dela. Leta 1947 smo začeli na Preložniku z mladinsko drevesnico, ki bi morala dati do 1952 4400 drevesc. No in koliko jih je dala? Manjkalo je le pridnih rok, pa bi imeli drevesca. O ovčarstvu smo že mnogo pisali In govorili, pa je le neznatno napredovalo, čeprav je tako pomembno, kar sta pokazali že razstavi v Adlešičih in okrajna gospodarska razstava v Črnomlju ob slavnostih v juliju. Adlešičke tkalke so na- S seje okrajnega odbora SZDL Novo mesto: 641 milijonov za komunalna dela v novomeškem okraju Redna seja okrajnega odbora SZDL Novo mesto, katere sta se udeležila tudi ljudska poslanca Ada Krivic in Niko Šilih, je bila namenjena razgovoru o pripravah na volitve v osnovnih organizacijah SZDL. Dočim je bilo manj aktivno delo političnih organizacij v poletju do neke mere opravičljivo zaradi poljskih in drugih del, je potrebno sedaj na jesen prenehati s tem tn poživiti delo v vseh organizacijah. Posebno velja to za našo osnovno politično organizacijo SZDL. K temu sili med drugim tudi vrsta vprašanj, do katerih morajo naše organizacije zavzeti svoje stališče in do katerih so dosedaj bile vse preveč pasivne. Med ta važna vpra- Pretigrad ob Kolpi 26. septembra je imela kmetijska zadruga Predgrad polletni občni zbor. Knjigovodja je poročal, da je imela zadruga 1 milijon 963 tisoč dinarjev dobička. 85 tisočakov so dali za plemenskega bika, ki je najbolje JI v okraju. Cla^nl zadruge so soglasno sklenili, da bodo z dobičkom in lastnim delom zgradili prihodnje leto sušilnice za sadje v Predgrađu, Jelenji vasi, Zagozdacu, Gornji in Dolnji Pod-gori, Cepljah, na Vimolju in Kraljih. Na občnem zboru je bil tudi predsednik občine Jurij Prebllič, ki je govoril o prepo-tarebnl izpopolnitvi zadružnega doma, kjer bi bili lokali za gostišče, skladišče In trgovino. Dela pri vodovodu bodo kmalu končana, elektriko že imamo, cestno omrežje se v Poljanski dolini naglo siri, še nekaj trdega dela ln skrbi, pa bomo na konju! J. S. sanja spada nenehno dviganje cen in v zvezi s tem družbena kontrola odkupov, trgovskih in gostinskih obratov, katero bo mogoče izvesti samo ob aktivnem delu vseh množičnih organizacij. Odmera davkov po katastru je vnesla med kmetovalce veliko negodovanja, ker množične organizacije niso pojasnjevale, zakaj je prišlo do nekaterih nesorazmerij. Glavne napake v letošnji obdavčitvi po katastru bodo odpravljene, ker Je posebna komisija OLO najbolj grobe popravila, S tem pa vprašanje katastra še ni rešeno, ker je ta zastarel in ga Je potrebno popraviti. To bo mogoče pravilno storiti le ob sodelovanju in pomoči političnih organizacij. Največja naloga vseh organizacij SZDL, pa tudi drugih, so priprave na volitve, odnosno na občne zbore, na katerih bodo voljeni novi odbori. Pred občnimi zbori naj vse organizacije SZDL s pomočjo ostalih organizacij in društev organizirajo čimveč sestankov z vsemi člani. Na teh sestankih se Je potrebno pogovoriti s člani o vseh domaČih gospodarskih In političnih vprašanjih, ki Jih ni malo, potrebno pa je z njimi obravnavati tudi našo zunanjo politiko. Letošnji uspehi v naši državi, pa še posebej v vsakem okraju in celo občini, nudijo dovolj gradiva za razpravo. Vse občine v novomeškem okraju so letos dobile nad 644 milijonov kredita za razna komunalna dela. To so ogromna sredstva, kakršnih do letos nismo Imeli. Kako se bodo ta sredstva porabila ln koliko bodo prispevali sami prebivalci, je hvaležno gradivo za razpravo na sestankih. Ne,pozabite v pripravah na volitve na razširitev organizacije. tkale prav lepo sukno Iz domače volne. Lahko bi ga natkale za vso občino, pa ne vem, zakaj se tega ne spomnijo. Razni strokovni tečaji za tkalstvo, pletilstvo in pletarstvo so ljudi strokovno precej izobrazili, vendar še ne dovolj. Cekarjev, brezovih in sirkovih metel in krtač bi lahko napravili še več. Lickanje je važna surovina za domačo obrt, ki mu marsikje ne posvečajo dovolj pozornosti. Vsako leto ga zmanjka, čeprav bi ga lahk> spravili velike množine za zimsko delo. Lickanje je treba takoj, ko se koruza pospravi, obrati. Notranje listje, ki je belo, odberemo, posušimo in ga še prt soncu spravimo na suho, da ne plesni. Barvane prejice res manjka, pa je poskrbljeno, da jo bomo imeli za zimski čas. Mali nasad vrb, ki so ga letos zasadili, je matičnjak, ki bo dajal dovolj potaknjencev za nadaljnje nasade. Surovin bo torej dovolj, potreben j« pletarski tečaj za dečke, ki čez zimo nimajo primerne zaposlitve. Pri tem se mora kmetijska zadruga zavedati svoje dolžnosti. Združiti mora vse delo in odkup, pa se bodo tudi dohodki povečali. Z dobičkom bi lahko nabavili orodje in druge predmete, ki so potrebni pri domači obrti. Ce se vprašamo zakaj v Adlešičih ne poteka vse delo v redu, moramo povedati, da ljudje niso enotni in poleg tega so premalo delavni. Veliko govore, če pride kakšen funkcionar, da ustvarjajo videz resnega dela, na drugi strani pa so gluhi na vse prošnje in pozive za sodelovanje pri skupnem delu. Pri nas je še navada, da poljskih delavcev in voženj ne plačujemo, ampak vračamo z delom. Pametno bi bilo, da bi pri gradnji občinskega doma vsi složno prijeli za delo in pomagali, da bi bila stavba čimpre-je pod streho. V domu bo tudi delavnica za domače obrti. Takrat bo domača obrt v Adlešičih znova zaživela. Kmetijska zadruga bo lahko razširila svojo delavnost na nove gospodarske panoge, od česar bo imela koristi tudi občina. Tako bi lahko pripravila za prihodnjo sezono prostore za taborjenje ob Kolpi, kar bi gotovo uspelo, saj je Kolpa edinstvena reka za kopanje in podnebje je za letovanje zelo ugodno. Za dosego teh ciljev Je potrebno čim več pridnih rok in dobre volje. Ko se bo to v Adlešičih uresničilo, tudi tu ne bo več revščine ln življenje bo lepfie. B. R. Nov most že veže oba bregova Krke pri Otcčcu (pri Novem mestu) 32 milijonov za plemenske živino Živinoreja Je za kočevskega kmeta isto kakor za dolenjskega vinogradi. 2ivinoreja prinaša marsikateremu kmetu lepe dohodke, ki mu služijo za nadaljnji razvoj gospodarstva. Letos »o kmetje — zadružniki iz-kupill za prodajo plemenske živine nad 32 milijonov dinarjev. Ker se vrste naprednih živinorejcev neprestano širijo in Je tako vedno več lepe plemenske živine, ki ima zelo do-toro ceno, pričakujemo, da se bo gornja številka v drugem letu podvojila. 2ivlna kočevske- ga kmeta si je utrla sloves že po vsej Jugoslaviji. k-e Letos bo nanj hmelja V Savinjski č>Ilnl že obirajo hmelj. Letina jt letos povprefi* na, precej slabšj od lanske. Temu je kriva (bllica deževja. Lani so pridelal 1679 ton hmelja, letos pa ga pričakujejo kakih 1500 ton. Sabo vreme pa n! vplivalo na kakovost letošnjega pridelka Imelja, k! je v glavnem dobra. Ce življenjsko raven posameznega prebivalca zračunamo po potrošnji alkoholnih pijač, potem moramo reči, da je ta v novomeškem okraju že v prvi polovici letošnjega leta znatno porastel. O tem nam zgovorno pričajo številke, ki jih ima Gostinska zbornica. Seveda se te številke nanašajo samo na potrošnjo pijač v gostilniških obratih. Mimo teh namreč precej popijemo še Iz drugih »dobav«, med katerimi so zlasti delikatesne ln druge trgovine, ki prodajo pijače v steklenicah. Podatki okrajne Gostinske zbornice, ki jih je v poročilu o delu Zbornice navedel na sej: OLO Novo mesto predsednik Mihael Granda, pričajo, da sme v prvih šestih mesecih letošnjega leta pognali po grlu v novomeškem okraju za nad 66 milijonov dinarjev alkoholnih in drugih pijač. Značilno je, da smo brezalkoholnih pijač popili le za dva milijona sedem sto tisoč dinarjev. K izdatkom za pijače v gostinskih obratih lahko mirne dujše prira-čunamo še kakih 3 milijonov, ki smo Jih plačali za popite pijače iz drugih virov, dalje lahko malo posumimo, da čisto do zadnjega prodanega litra vina ali kozarček žganja tudi gostinska podjetja le niso prijavila. Tako se močno približamo vsoti sto milijonov din, ki smo jih v šestih mesecih izdali za pijačo. To pa ni malenkost, to so veliki izdatki, posebno če pomislimo, da smo vsaj polovico tega zneska izdali brez nujne potrebe in dostikrat zato, da smo bili bolj korajžnl ter dobre volje preko mere. Kak izgovor na žejo v letošnjem mrzlem ln mokrem poletju mislimo, ne bi bil na mestu. Navedeni podatki tudi kažejo, da smo vina v prvih šestih mesecih popili približno toliko kot lani v istem času, piva smo popili za 17% več, žganja nekoliko manj, ostalih žganih pijač, to so likerji, rum in drugo, pa kar za skoraj 200% več kot lani. Se pravi, da smo letos udarili bolj po močnih alkoholnih pijačah, ki pa so tudi znatno dražje od ostalih. (Morda je na to kaj vplivalo mokro in hladno poletje?) Ce primerjamo promet v gostiščih za izdane obroke hrane in druge gostinske usluge nasproti prometu pijače, "idimo, da promet za hrano in ostale usluge znaša komaj četrtino prometa za pijaco. Iz tega ja sno sledi, da so naša gostišča pravzaprav prvenstveno točilnice ln le v majhni meri gostišča v pravem pomenu besede. Z obroki hrane so imela gostišča v tem času komaj 15,877.000 dinarjev prometa, s prenočišči 1,600.000 din, za ostale usluge pa točno 5 milijonov din prometa. Bo kar držala pripomba predsednika gostinske zbornice, da se posamezne gostilne na vse načine otepajo postreči gostom tudi s hrano, to je s toplo in mrzlo, in gledajo vso vlogo gostinstva ter celoten turizem samo v količini popitega vina in seveda v čim lažjem zaslužku. Iz zgornjih podatkov lahko potegnemo sledeče zaključke: potrošnja alkoholnih pijač, zlasti močnih, pri nas narašča, potrošnja brezalkoholnih pijač pa je izredno majhna. Zato se nam zdi prav umesten predlog Franca Markoviča na seji OLO Novo mesto, da bi morala vsa go- stišča imeti poleg alkoholnih tudi brezalkoholne pijače in jih nuditi gostom po izbiri. Prav tako bo treba vztrajati na določilih Uredbe o gostiščih, po katerih morajo ta nuditi gostom prav vse gostinske usluge in ne samo pijače (in še to dvomljive kvalitete). Da tudi odnos do gostov še ni povsod na višini, posebno ne pri takih, ki imajo poleg gostilne še druge vire do-hodnikov, kaže primer, ki se je dogodil na Dvoru pri Žužemberku v gostilni H. Neki gost iz Ljubljane je ujel ribo v Krki in prosil v navedeni gostilni, da mu jo spečejo. Odgovorili 60 mu, da nimajo časa in da naj gre raje seno grabit, kot da postopa ob Krki. Vse to dokazuje, da bo potrebno začeti borbo že v gostiščih ln mnoge, ki tega nočejo razumeti, prepričati, da taka, samo vinotečna gostišča nosijo del krivde za prekomerno pijančevanje. Metlika bo dobila veliko vinsko klet V letošnjem juniju so pričeli na Komendskem hribu v Metliki graditi moderno vinsko klet Vse poletne dneve sta dva velika buldožerja grizla zemljo ln odrivali velike kupe ilovice ln kamenja v dolino. Ko sta prišla do žive skale, so zapeli kompresorji ln svoje delo je pričel opravljati dinamit. Okrog 18.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja morajo premetatl, da bo Izkopan prostor za 109 m dolgo In 10 m široko vinsko klet, ki bo vsa v zemlji, ln bodo nasuli nanjo še sedem metrov na visoko prsti. Zunaj bodo le upravni prostori, prostori za sprejem ln predelavo grozdja, destilaeljski obrat s kletjo za tropinovec in kotlarno ter bazeni za tropine Is kristalizacijo vinskega kamna. Nova vinska klet bo sprejemala grozdje iz vse Bele krajine, saj bo segalo njeno delovno področje od hrvatske VI-vodine preko Semlča In Doblič do Tanče gore. V prvi etapi bo klet predelala 500.000 litrov vina, njena zmogljivost pa se bo lahko dvignila na milijon litrov letno. Vsako pripeljano grozdje bo stehtano na viseči avtomatični tehtnici, nato pa bo odpremlje-no do dveh valjčnih mlinov, od katerih lahko vsak zmelje na uro 18.000 kg grozdja. Pod vsakim grozdnim mlinom bo betonski bazen, kamor bo padala Kaj pravite k temu, Novomeščani? Pod tem naslovom Je bil v 37. St. objavljen članek zelo zanimive vsebine. Dovolite ml, da kot nevtralec poizkusim obrazložiti spor med kinom »Krka« ln »Domom« in prikazati vso stvar s tehnične strani. Danes Je v Jugoslaviji s republiških podjetij za izposolanje filmov, ki lahko le-te izposojajo po celi državi. Vseeno pa vam rečem, da Je danes teže nabavljati filme kot pred letom, ko Je bilo zato eno samo podjetje. V imenovanem članku napada pisec zelo enostransko in je videti, da ni dobil pravilnih podatkov od kina »Dom«. Vedeti moramo namreč, da so civilni kinematografi podjetja, ki Imajo v naSem gospodarskem sistemu obvezne družbene dajatve, dočim Jih armijski nima. Pa tudi v splošnem ima »Dom« manj Izdatkov, saj mu ni treba plačati osebja, plačuje manjšo odškodnino za filme in lahko dobiva filme ne glede na kategorijo kinematografa. Zato Je prišlo do spora med obema podjetjema. Po drugI strani pa so se sprla Se podjetja za razdeljevanje filmov sama med seboj. Danes Imamo v naSl državi dvoje vrst filmov: take, ki Jih podjetja lahko izposojajo samo kinematografom v svoji republiki In take, ki Jih latiko posijelo do vsej državi. Seveda za drugo vrsto plačata več i podjetje l lzpo.sojevalee — so pa to po navadi tudi najboljši filmi, tako da so potem tudi dvorane polne. Narobe pa Je btlo to, da Je kino »Dom« nabavljal tudi one filme iz Zagreba, ki bi smeli biti predvajani samo v LR Hrvatski ln to samo nekaj tednov prej, kot bi moral isti film priti iz LJubljane v kino »Krka«. Tako mestni kino ni hotel vzeti Se naročenega filma ln podjetje za razdeljevanje filmov v LJubljani Je imelo Izgubo, ln Je bilo primorano tožiti za> grebško podjetje »FIlm« zaradi kršitev licenčne oravice. Tako Je prišlo do dogovora med podjetji za izposojanje filmov po vsej Jugoslaviji, ki so sklenila, da ne bodo dajala filmov republiškega značaja kinematografom odprtega tipa in da take filme lahko dobe samo od podjetij v tisti republiki v kateri so. FIlme prostega značaja pa lahko nabavljajo vsi kinematografi brez izjeme po vsej državi. Po Istem načelu bi moral delati tudi »Dom«, vendar do tega še nI prišlo, ker se uprava menda boji, da bi imela izgubo. Mislim, da Je za Novomeščane še neka) važnejšega, kot zgoraj omenjeni problem. Raje naj bi razpravljali o gradnji nove moderne kinodvorane, saj obe sedanji nista nič prida. Oba kinematografa imata samo po en projektor, kar je za mesto zelo zastarelo in nas pavze samo motijo. Po drugi strani pa sta akustika ln projekcija v obeh neprimerna. Se posebej moram to reči za mestni kino, ki Ima zadnje čase nesprejemljivo projekcijo, slika Je temna in se zelo trese, pri barvnih filmih pa Je motna, kar Je seveda v veliki meri odvisno od operaterja. Kolikor ml Je znano. Je Se dolgo predviden kredit za gradnjo novega kinematografa, vendar kaže, da se za to nihče ne zmeni. Meščani naj se malo bolj pozanimajo in zgrade v najkrajšem času moderen kinematograf, ki bo lahko ponos vsemu mestu. Upravi kina pa predlagam, naj se pozanima na trgu za najboljše filme in naj ne Stedl denarja pri njih, pa čfprav bi Jih morali dobiti iz Skopljal S n. drozga, to je zmleto grozdje. Za črpanje in transportiranje drozge sta predvideni dve črpalki. Bela drozga bo šla po cevovodu iz polivinila v odcejevalne komore, rdeča drozga pa v fer-mentacijske kadi oz. v cisterne. Tropine bodo stiskali s pnevmatično stiskalnico, Peclji bodo po skupnem transporterju prepeljani iz prostora za predelavo grozdja, medtem ko bodo tropine po transportnem tekočem traku odpremili v posebne silose In jih tam silirali. Za znano metliško črnino je predvidenih 52 vrelnih kadi s kapaciteto 60—70 hI, v katerih se bo vršilo zaprto vrenje. Zorenje črnega vina v teh kadeh bo trajalo eno leto, za nadaljnje konserviranje črnine pa bodo pripravljene betonske cisterne. Vsa klet pa bo tudi opremljena s posebno klimatsko napravo za segrevanje oziroma ohlajevanje prostorov. Z destilacijo tropin bodo pridobivali kvalitetni tropinovec, ki bo, po triletnem zorenju v kleti za žganje, pripravljen za prodajo. To žganje bo prišlo na trg v originalnih steklenicah z zaščitnim znakom kleti. Destilirane tropine bodo na drobilcu tropin zmleli in odvedli grozdne pečke, ki bodo šle v sušilni stroj ln odtod naravnost v skladišče. Tropine same pa bodo lahko Izlužill in v posebnih bazenih Izkristalizirali vinski kamen. V splošnem bo vinska klet spravljala na trg metliško črnino ln metliško belo vino, 50% tropinovec, vinski kamen, silira-ne tropine, suhe droži in grozdne pečke. Stroški za to vinsko klet so preračunani na 240 milijonov dinarjev, dograjena in opremljena pa bo verjetno v dveh letih, ker bo treba večino predelovalnih naprav uvoziti iz tujine. Gradnjo finansira Zadružna zveza iz Ljubljane, gradi pa jo podjetje »Pionir« iz Novega mesta. Z novo vinsko kletjo ln pravilno predelavo grozdja bo zlasti metliška črnina lahko znova krepko konkurirala z drugimi vini na našem trgu. S tem pa bo podana tudi osnova za uspešen razvoj vinogradništva v Beli krajinL —r PRVI SNEG NA DOLENJSKEM Deževje in mraz zadnjih dni sta prinesla že prvi sneg. 8. oktobra je narahlo pobelil Debeli vrh 1255 m nad Pod-oresko in Gorico nad Lascem pri Loškem potoku. Začel je naletavati tudi v nižini, vendar je kmalu ponehal. Ljudje se boji.o, da ne bi zapadel prehitro, saj imajo nekateri na njivah še celo krompir. Ivan Kreft: Iz ljubljanskih zaporov v konfinacifo v Novo mesto (Odlomek lz »Spominov ljudskega agitatorja« ki izidejo pri mariborski založbi »Obzorja«.) Na dan Koroščeve smrti, l4. decembra 1940, so me pri Ladu Kozaku v Ljubljani aretirali. Tako sem bil v stanovanju Lada Kozaka aretiran že drugič. Tokrat je prišel pome agent Ceh. Pri meni je bil Tone Tomšič, ki je takrat živel že Ilegalno. Kar nekdo potrka na kuhinjska vrata. Bilo je okrog osme ure zjutraj. Ogrnil sem plašč, kot da bi hotel oditi, toda ko odprem vrata, je stal na pragu agent Čeh, ki me jo nagovoril: »Prišel sem po vas.« »No, pa poj-diva.« sem odgovoril. Zaklenil sem vrata in bil zadovoljen, da nI utegnil videti Toneta TomJf*a. Zaprl* so me v šentpetrsko vojašnico. Tu sem prvič uradno srečal komisarja Vladimtr-J* Kukoviča. Vedel sem, da ml je KukoviČ za hrbtom nasprotoval, vendar se je srečanja z menoj izogibal na policiji in v zasebnem življenju. Kot nižjesolci smo brat, jaz in KukoviČ stanovali pri isti gospodinji. Ob neki priložnosti je izginilo Bratku z miz-nega predala 50 kron, ki jih je hranil za gledališče in nakup knjig. KukoviČ dolgo ni hotel priznati, da je vzel denar. $ele svoji materi, ki je zaradi tega prišla v Maribor, je tatvino končno priznal in mati je denar vrnila. Vsako srečanje z menoj ln Bratkom Je spomnilo Kukoviča na ta prestopek. Zavedal se je tudi, da sva vedela za njegovo poneverbo pri »Zarji«, kler s1 Je kot predsednik društva prisvojil okrog 3000 din. Razumljivo torej, da me nI Želel srečati. Ko sem bil zaprt drugI dan, so zaprli v mojo celico mladega zidarskega delavca. Bil je zaposlen pri graditvi vojaških utrdb okrog Maribora. Osumili so ga, da je sodeloval pri tatvini načrta za neki bunker. Osumljencev iz te skupine KukoviČ nI klical v pisarno, temveč jih je zasliševal v pisarni zapora. Zaslišanja so bila dolga in pogosta, saj so prihajali po fanta skoraj vsak dan Nekega dne je namesto sojetnika stopil v celico KukoviČ. Sprejel sem ga z besedami: »Da končno vendar nisi tudi ti prišel na vrsto!« Bil je v zadregi. Gotovo se Je spomnil na svoji poneverbi. Najbrž je bil prepričan, da sem gledal v njem kriminalca, ki spada v zapor. Toda obvladal se je in me vprašal, če ml Je sojetnik morda pripovedoval o načrtih, kdo jih Je vzel in komu Jih Je l. Odgovoril sem mu, da s fantom sploh nisva govorila, zakaj je zaprt. KukoviČ tega seveda nI hotel verjeti. Rekel Je. da me jp vprašal zato, ker vedno vrv d!m neke protlnacistične akcije In Je pač mislil, da bom pripravljen pomagati pri od-krivanlu skupine protilugoslo vansklh Spljonov. Nasmehnil sem se, čel da sem se že 1936. leta v zaporu nariborske poli-j cije prepričal, lako ravna po-| licija z borci poti fašizmu in i kako z nacistčniml vohuni. Tudi sedaj nisim zaprt morda zaradi kakhega kriminala, temveč zaadi delovanja proti fašizmu, »ako naj torej j verjamem njegvim besedam, da gre za odkrvanje fašistične vohunske skjpine ln za nič drugega. Ce mene b{ prekinil, bi mu najbrž pvedal še marsikatero pikro. Toda sedaj Je napadel Kukovi. Očital ml Je, da se delo a^enov Borilna In Moskve pač nePe stika in da to zgovorno okazuje tudi pakt med Mosvo ln Berlinom. Skrajno razbejen sem mu zabrusil v obrz, da kljub paktu ne dovolJjem prlmer-| jati moje usode s usodo nemških agentov C< si je on pridobil službo na »llcijl s tem, da Je že kot štuent Javno zagovarjal vse potištudcntske in protllludske ukrepe režima, mu nikako: ne dovoljujem očitka, da dlnm tudi jaz jto. kar ukazuje Moskva. Vedel sem, da e moram po .prepiru s Kuko^cem pripraviti na najhujše.lato aem ta- koj po njegovem odhodu napovedal neomejeno gladovno stavko. Kot vzrok sem navedel nekulturno ravnanje policije, ki me kljub težki bolezni ni poslala niti v bolnišnico niti na zdravniški pregled. Mojo odločitev so sporočili policiji. Kukovič je zato odredil preselitev svojega preiskovanca iz moje celice. Ko sem stavkal drugi al! tretji dan, me Je obiskal brat. Bil sem dokaj razdražen. Vso noč so me budili stražniki — najbrž jim je ukazal Kukovič — in me opozarjali, naj vendar vstanem, ker Je'čas, da grem na vlak. Bralko mi je povedal mnenje Aleša Beblerja, ki nI soglašal z daljšimi gladovnimi stavkami v zaporih. Gladovna stavka človeka zelo izčrpa in pusti večkrat tudi trajne posledice. Bebler ln ostali zunaj seveda niso vedeli zn moj spopad s Kukovi-Pem. Bratu sem odgovoril, da bom stavkal dotlej, dokler ne dosežem premestitve v bolnišnico ali pa me ne spustijo Iz zapora. Po petih dneh stavke sem dosegel, da so me poslali na pregled v bolnišnico. Na no- tranjem oddelku v bolnišnici me niso hoteli sprejeti, Sel da bo policijska straža vznemirjala ne samo mene, temveč tudi ostale bolnike. Posredovanje zdravnice dr. Kraigher-Krepsove ni zaleglo. Ko so me na tem oddelku odpravili, sem bil po posredovanju dr. Krep-sove sprejet na kožnem oddelku, kjer sta takrat prakticirali dr. Damjana Beblerjeva in dr. Sernečeva. Sprejela me jo dr. Tavčarjeva. Ko se je vrnil z dopusta Ser oddolka dr. Demšar, me je hotel takoj odpraviti iz oddelka. Zagrozil sem z gladovno stav ko ln dejal dr. Demšarju, da se nočem vrniti nazaj v zapor, kjer so me mučili s tem. da mi vso noč niso pustili spati. Kljub mojemu protestu so me iz bolnišnice odvedli nazaj v zapor. V zaporu zopet nisem Imel miru. Ko so Ijudio zunaj sllve-strovall, sem si Želel samo počitka, vendar so me VSO noč budili stražniki, ki so trkali In klicali, naj vstanem Ob štirih zjutraj le prišel v celico policijski agent s sporočilom, da bom šel tokrat res na vlak. ker so mi določili novo prisil- no bivališče, in sicer v Novem mestu. Pokazal mi Je odlok, ki ga je podpisal dr. Hacin. Zahteval som posvetovanje z odvetnikom zaradi pritožbe. Agent je rekel, naj se takoj odpravim na vlak. za pritožbo bom imel čas v Novem mestu, ko se bom odpočil. Izdal mi je tudi tajno, da ml odloka niso Izročili poprej zaradi tega, ker bi sicer morda obvestil komunistično vodstvo, ki bi v Ljubljani ali Novem mostu pripravilo demonstracije. Agent je bil oraznoveren, saj je nekajkrat vzdihnil: »Kakršen je dan Novega lota. tako bo zame vse leto In mor-Hi vsi prihodnost« Sele ko me 1e srečno Drlpeljnl v Novo rntstO, 1e postal boljše voVe. Toda ta ga Ir- hitro m'nlla. . .-ivermi. Končno -o sr. veo'i"-ie oltina-Nil in sklenili zbudit' r-Hvar-in v?mk 7i to io hiT^ predvsem brrolivka s 'ritcw le banska uprava odred'ln Takojšen razpust strokovnih o:ga- »DOLENJSKI LIST« Stran S Z RODITELJSKIH SESTANKOV V 2UŽEMBERŠKI OKOLICI V okviru Tedna otroka so I Vsakdo, ki hodi skozi trg, vidi V Žužemberku in okolici orga- ' na cesti polno predšolskih nizirali več roditeljskih se Stankov. Na splošno so bili zelo dobro obiskani, le sami Zužemberčani ne čutijo potrebe po povezavi in skupnih prizadevanjih šole in doma. V trgu je bil obisk najslabši, pa tudi točnosti se Žužcm-berčani še niso navadili. Naj si vzamejo za vzgled matere z Dvora i u Zagradca, ki vedno ledno prihajajo. Kako je bilo na sestanku staršev? Tov. ravnatelj Vrte je prikazal najvažnejše potrebe šole: potrebujejo vsaj šc eno tičilnico in tri učne moči, nekaj stanovanj za učitelje in tako dalje. O pomembnosti Tedna otroka je govorila tov. Lavričova, ob splošnih vprašanjih pa smo spet načeli bolečo stran — vprašanje kmetijsko-nadaljevalne Sole, ki je lani morala zgodaj prenehati, čeprav bi bila prepotrebna prav za okolico Žužemberka. Tovtariš ravnatelj je spregovoril tudi o ustanovitvi Društva prijateljev mladine, ki bo imelo v središču Suhe krajtine dosti opravka. Če bi se društvu posrečilo ustanoviti vrtec, bi bilo že . mnogo storjenega. otrok, ki so brez nadzorstva, popolnoma prepuščeni samim sebi in cesti. Ne samo, da bi v vrtcu bili na varnem, am- Eak že pred prihodom v šolo i se marsičesa naučili. Nazadnje smo starše seznanili z družbenim upravljanjem šol, na bližnjih zborih volilcev pa bodo izvolili šolski odbor. Staršem je spregovoril o prehrani otroka še dr. Debeljak. K. M. SPET SMRTNA NESREČA OTROKA Kot prevoznik pri gradnji nove avto ceste je zaposlen tudi posestnik N. iz Drage pri Višnji gori. Ko je prejšnji teden prevažal pesek, je imel s seboj tudi svojo štiriletno Hčerko, ki je sedela na vozu. Med vožnjo je otrok padel z voza in kolo naloženega voza je nesrečnega otroka skoraj prerezalo na dvoje. * Volkovi v Poljanski dolini Po gmajnah v Poljanski dolini se zopet pojavljajo volkovi. Pred dnevi je volk iz črede iztrgal ovco Jožeta Fugine iz Deskove vasi TEDEN OTROKA V TREBNJEM V Trebnjem so se bili vneto pripravili za Teden otroka. Posebno delavno je bilo, kakor je vedno, Društvo prijateljev mladine, ki ga imajo že nekaj let in ki je po svoji prizadevnosti lahko za zgled ostalim DPM v okraju, kako je treba z voljo in ljubeznijo vzgajati mladi rod. Društvo prijateljev mladine je v Tednu otroka organiziralo več zdravstvenih predavanj in zdravniških pregledov mladine ter zbralo sredstva, da je obdarovalo najrevnejše otroke s Šolskimi potrebščinami in zimskimi jopicami. Glavno proslavo so imeli 3. X. O pomenu Tedna otroka je govoril predsednik DPM, nato pa je sledil pevski koncert ljudskih in umetnih pesmi moškega zbora KD Dušan Jereb Iz Novega mesta. Prav uspešni so bili tudi roditeljski sestanki, kjer so starši in vzgojitelji razpravljali o skrbi za otroke in o njih vzgoji. V ŠENTJERNEJU SO USTANOVILI DPM Uvod v Teden otroka so bili roditeljski sestanki, ki jih je vodilo učiteljstvo v Šentjerneju ln na vseh ostalih šolah v občini. Udeležba staršev je bila zelo lepa. Obravnavali so vzgojne zadeve in ustanovitev Društva prijateljev mladine. Tudi pouk v šolah je bil primemo usmerjen Tednu otroka. V Šentjerneju in v Ore-hovici sta bili kinopredstavi za predšolsko in šolsko mladino, ki ju je oskrbela Okrajna ljudska prosveta. V imenu mladine najlepša hvala! V Tednu otroka je dr. Julče Saje predaval o alkoholizmu, medicinska sestra Tončka Rošljeva pa je ustanovila lz lanskih tečajnic RK aktiv obiskovalk. Veliko dejanje v tem tednu pa je bil ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine v Šentjerneju, na katerem je bilo navzočih čez sto članov (vseh članov šiteje DPM že 138). Občni zbor se je začel s kratkim pa prisrčnim nastopom šolske mladine ln otroškega vrtca. V upravni m nadzorni odbor so člani izvolili ljudi, ki bodo s svojo prizadevnostjo gotovo znali ustvariti tako potrebno vez med šolo in domom. Novemu društvu želimo bogatih uspehov! SPORT IN mtSNAVZGODA Odbojka TVD PARTIZAN NOVO MESTO LETOŠNJI ZMAGOVALEC TVD Partizan (Novo mesto) : SD Borovo (Borovo) moški 3:2 (15 : : 13, 13 : 15, 15 : 13, 13 :15, 15 : 8) TVD Partizan (Novo mesto) : SD Borovo (Borovo) ženske 0 :3. Preteklo nedeljo se je končalo tekmovanje v slovensko-hrvaški odbojkarski ligi. Novomeški ekipi sta morali na težavno ln naporno pot v Borovo ,kjer sta dosegli moški zmago, ženske pa poraz. Pri ženskih vrstah je bila domača vsekakor bolj uspešna in se je z nedeljsko zmago oddolžila za poraz v spomladanskem delu prvenstva. Zmago je zaslužila. Vse drugače pa je bilo pri moških vrstah. Partizan Je moral pravzaprav samo še potrditi upravičenost: do naslova letošnjega prvaka, ki ga tudi z eventuelnim porazom v tej tekmi ne bi mogel več iz'gubiti, nasprotno pa je šlo Borovu za biti aii ne biti. Z morebitno zmago bi se rešil izpada lz slovensko-hrvaške lige. Zaradi tega je tvegal vse. Ker je bil prepričan, da mu samo čisto odbojkarsko znanje ne bo dosti pomagalo, je organiziral par sto glav svoje publike. Pa. tudi to še ni bilo dovolj. Iz doslej še neznanih razlogov se ni javil delegirani sodnik lz Zagreba, zato je bilo potrebno, da je vskočil domači sodnik. Pod takimi okol-n ostmi se je torej začelo. Prvi niz se je končal še kolikor toliko brez večjih nepravilnosti. 2e v drugem pa je publika zahtevala zmago. Domači sodnik je pod pritiskom gledalcev pričel vse bolj soditi v škodo Novomeščanov. Niz Je pripadel domačim. Tretji niz je bil zopet plen Partizana, zato pa je četrega sodnik zopet dosodil Borovu. Partizan se je za- vedal, da mora v zadnjem nizu nasprotnika prepričljivo »položni, sicer bi ta še na kak način, dovoljen ali nedovoljen, skušal to preprečiti. In res je po odlični igri nesporno zmagal in zapečatil usodo Borova. To je bila ena od najbolj težkih tekem, kar jih je moška vrsta Partizana kdaj odigrala, vendar je ponovno'dokazala, da Je v veliki formi ln da si je z zmago v slovensko-hrvaški ligi popolnoma upravičeno zaslužila vstop med osem najboljših odbojkarskih vrst, ki tekmujejo med seboj v zvezni ligi. Novomeščanom Je tako omogočila, da bodo prihodnje leto na domačih igriščih gledali najboljša jugoslovanska moštva. K temu uspehu Partizanu Novo mesto naše iskrene častitke z željo, da nas tudi v zvezni ligi ne bi razočaral. Končno stanje lestvice: TVD PARTIZAN (Novo mesto) 14 11 3 38 : 20 22 LOKOMOTIVA (Zagreb) 14 10 4 37 : 24 20 20K LJUBLJANA (Ljubljana) 14 9 5 35 : 25 18 SD KAMNIK (Kamnik) 14 6 8 26 : 34 12 SD ILIRIJA (LJubljana) 14 6 8 24 : 33 12 SD TEKSTILAC (Varaždin) 14 5 9 23 : 23 10 SD BOROVO (Borovo) 14 4 10 26 : 32 8 SD GRAFIČAR (Zagreb) 14 4 10 22 : 35 8 Številke za imeni društev pomenijo: število odigranih, število dobljenih, število izgubljenih tekem, skupno stanje v nizih, šte vilo točk. Mali rokomet CRNOMALJCI Ekipa TVD na vrhu lestvice Partizana 5z Črnomlja dosega v malem rokometu lepe uspehe. Preteklo nedeljo so zabeležili zmago v igri z odličnimi Breiičani, ki so gladko odpravili z Novomeščant (20:1). Pričakovati je bilo izenačeno Igro, favoriti pa so bili domačini. Toda odlična igra in taktika Crno- maljcev Je te domneve postavila na glavo ln gostje so zmagali rezultatom 11:7 (5:4). Rezultat bi bil lahko še znatno višji, da niso imeli Belokranjcl smole pri stre ljanju na gol, saj se je žoga od bila od prečke najmanj desetkrat. S to zmago se je Partizan Črnomelj povzpel na prvo mesto II. slovenski Ugl, Jugoslavija zasedla II. mesto na železničarski Šahovski olimpiadi v Avstriji V času od 21. do 27. septembra se je vr'ila v St. Urbanu (Avstrija) druga železnicarska šahovska olimpiada, na kateri Je nastopilo deset evropskih držav: Avstrija, Belgija,. Holandska, Jugoslavija, Francija, Nemčija, Švica, Švedsko, Finska in NojrveAka, Vsaka ekipa Jo nastopila s 8 Igralci. V naši ekipi so igrali mojstrski kandidat Jovanovlč ln tovodtAtegoi n I Idi Babtč, Kobler, MlcullnlC, Poš in IMarln. Klub temu, da so v francoski, finski ln nemški ekipi na- stopili celo mojstri, Je bil uspeh naše reprezentance nad vse ča sten, saj Je zasedla drugo mesto ln si osvojila srebrn pokal, igral «1 pa so dobili srebrne plakete Individualno Je dosegel najboljši uspeh na tretji deski Kobler Ivan iz Črnomlja, ki Je ostal poleg Mariborčana Poša edini neporažen. Prvo mesto Je zasedla Avstrija, tretja je Finska, Nemčija Je četrta, slede Švedska. Švica itd. Naslednja olimpiada bo leta 195« v Holandljl. Nogomet SD ILIRIJA (Ljubljana) t TVD PARTIZAN (Novo mesto) i : 2 (1 : 2) V okviru prvenstva ljubljanskega prvega razreda je bila v nedeljo odigrana v Ljubljani tekma med Ilirijo in Partizanom, ki je izgubil zaradi svoje neodločnosti pred nasprotnikovim golom. Sicer se Je pa požrtvovalno boril proti moštvu, ki je kandidat za prvo mesto. Oba gola za Partizan Je dal Mirtič. Partizan deli trenutno III. do V. mesto na prvenstveni lestvici, torej le ni med najslabšimi, ka kor vse preradi sodimo o novomeškem nogometu. Nedvomno pa je zmožen doseči še večje uspehe. Ti ne bodo izostali, če bo uprava oskrbela moštvu sposobnega trenerja, ki bo bdel nad znanjem in disciplino vseh igralcev. \^ nedeljo bomo videli nogometaše pri delu na domačem igrišču. Pomerili se bodo z igral ci Ljubljane. Nogomet v Kočevju SVOBODA (Ljubljana) : PARTIZAN (Kočevje) 2:2 (2:1) Za derby prvenstveno nogometno tekmo je vladalo v Kočevju veliko zanimanje, kar dokazuje tudi rekordno število gledalcev, kt se jih je zbralo na stadionu Partizana blizu 1O0O. Do sedaj je to največji obisk n'a nogometnih tekmah v Kočevju! Sirečali sta se moštvi Svobode iz Ljubljane in Partizana iz Kočevja, sodil Je Suštaršič iz Ljubljane. Tekma je bila zelo živahna in prvi polčas je prinesel rezultat 2:1 za goste. Izgledalo Je, da bo Partizan doživel poraz, čeprav je bil favorit v tem srečanju. Toda takoj po odmoru je začel z ostrimi napadi, ki se jim je Svoboda uspešno upirala le do 32 minute drugega polčasa, ko je dosegel Bižal drugi gol za Partizan in s tem postavil končni rezultat tek me. V tekmi sta obe moštvi pokazali lepo igro; v prvem polčasu sta bili enakovredni, v drugem pa Je bil boljši Partizan, ki je večkrat ogrožal vrata Svobode. Za neodločen izid se mora Svoboda hvaliti odličnemu vratarju, ki je s svojo igro presenetil in navdušil vse gledalce. Napad Svobode je zadovoljil le v prvem polčasu, v drugem pa ga skoro ni bilo opaziti. Partizan Je igral z velikim poletom, posebej sta se odlikovala oba Plrnairja in Lenasl. Vratar je bil nezanesljiv in je kriv drugega gola. V na padu sta bila dobra Komac in Bartolme. V predtekmi so mladinci Par tlzana premagali mladince iz Mengša z rezultatom 3:0. A. J KOLESARSKE DIRKE V BELI KRAJINI Prvi je bil Zidan (»Rog« — Ljubljana) Prva ■ kolesarska dirka »Po Beli krajini« s turnimi kolesi je prav dobro uspela. Ne le, da Je organizacija bila odlična, tudi vsi tekmovalci so se borili za plasman. Največji uspeh je verjetno dosegel Alojz Perne iz Kranja, ki je prišel s kolesom v Črnomelj !n prevozil pred dirko 135 km. Star je 55 let in mu društvo »Ljubljana« ni hotelo omogočiti nastopa, kljub temu. da v tem- društvu nastopa že šest let. Bil je pa toliko pogumen, da se Je dirk udeležil; vendar je bil sedmi. Prvi zmagovalec te dirke Je državni prvak za turna kolesa in slovenski prvak za leto 1954 — 2idan, star 16 let. Tudi ostali tekmovalci so bili mladi, kar je bila še posebna zanimivost te dirke. Preseneča nas le neudeležba nekaterih tekmovalcev, ki so se bili prijavili. Nastopali so tudi državni prvaki ekipno za leto 1934 (Zidan, Per-Sln in Stupar). 2e v prvi etapi so se tekmovalci društva »Rog« pri Kanlža-rlci odcepili in vozili skupno do cilja pri Vinici. Borba se je od-vijnla še i km pred Vinico, vendar le državni prvak imel toliko moči, da je prišel v cilj pred MtaUml tekmovalci za dolžino SPET HRABROST Z NOŽEM Klanja med draščevaškirni fanti in onimi iz okolice Smili ela pri Žužemberku še nismo pozabili in spet nas je 19. septembra presenetila novica, da je prejšnjo noč 10-let-ni_ Alojz Blatnik iz Drašče vasi hrabro zabodel nož v nadlahtnico leve roke Jožetu Mencinu iz iste vasi. Mencina so prepeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti nekaj dni. Ko sta se brata Mencina vračala iz Šmihela domov, sta skozi vas prepevala, ker bi moral Jože drugi dan k vojakom. Ko sta prišla mimo Sadarjeve hiše, je iz nje planil Blatnik, pijan novoku-hanega žganja in špiknil Mencina v roko, rekoč: »Da boš drugič tiho!« Bližnja in daljna okolica ve, da so v teh krajih pretepi pogosti in da se vedno končajo s hudimi posledicami. Ljudje v okolici zahtevajo od sodišč, da takim ljudem prisojajo strožje kazni! P. V. Partizansko grobišče Na novomeškem pokopališču urejujejo partizansko grobišče. Deloma na prostoru bivšega italijanskega grobišča, deloma pa na prostoru, kjer je že pokopanih nekaj talcev in drugih borcev za svobodo, ki so jih med okupacijo postrelili v jet-nišnicl Italijani ln Nemci, bo postavljen velik kamenit spomenik, ves prostor naokrog pa bo zasajen z lepotičnim drevjem in grmičjem. S tema se bo Novo mesto končno oddolžilo spominu ljudi, ki so dali za svobodo svoje življenje. Dober pridelek detelje in travnate krme boste imeli le, ako gnojite s Thomasovo zhndro Nabavite si jo lahko v KMETIJSKI ZADRUGI - NOVO MESTO. Ne zamudite izredne prilike, ki se vam nudi prvič po vojni! đzpred sodi v v tseci Kazen za obrekovanje Posestnšca Elizabeta Gliha in njen mož Jože iz 2uiemberka št. 62 sta se pred nedavnim zagovarjala pred novomeškim okrajnim sodiščem zaradi obrekovanja. V prepiru s svojim sosedom sta izrekla nekaj popolnoma izmišljenih klevet na račun sosedove hčere in njenega moža, češ da sta zagrešila abortus. Glihova pa se nista zadovoljila samo z živimi in sta posegla za nekaj rodov nazaj in celo mrtvim nista prizanašala. Ker sta pred sodiščem zanikala, sta bila obsojena: Elizabeta Gli-ha na 1500 dinarjev kazni in eno leto pogojno, njen mož Jo- nizacij gozdnih delavcev novomeškega okraja, kolikor so bilo te organizacije pod vplivom komunistov. To je bilo uredovanje, ki ga je smel >piavitt izključno glavar. Na glavarstvu so kmalu na-t» ugotovili, da je ukinitev tokovnih organizacij prav-zprav dokaj lahka zadeva in je težo rešiti vprašnnje konfi-nianca, ki trdi, da nima v Norem mestu nobene možnosti taslužka in vzdrževanja in nobnlh znancev, kjer bi lahko 'tanoval zastonj. Kredita glavrstvo za tako izdatke tudi t imelo. Telefonirali so bansA upravi, kaj naj storijo, da btPrav 7a ODe stranj. Toda v »jubljani niso mogli nikogar priklicati, GlavT je bil v hudi zadregi in je nedrije vprašal še mene, kaj saj napravi. Svetoval sem mu.naJ me pošlje v bolnišnico, £r sem bolan. Imel kronični sklepni revmatlzej, akutno trihofltijo in kožni c*cem. Glavar je Že skoraj spridi predlagano re-UteV. Poten pa se je spomnil, ške, ki Jih sam nisem zmogeL Medtem ko so se lastniki hotela pravdali z glavarjem zaradi plačila stroškov moje konfinacije, sem jaz lepo stanoval in jedel v hotelu. Pri orožnikih sem se prijavil samo v tistih dneh, ko sem imel kako važne opravke pri Vinku Kristanu ali drugje. Tako sem imel za te dneve zagotovilo, da orožniki ne bodo stikali za menoj. V hotelu bi težko kontrolirali, s kom vse sem govoril. V »Metropolu« se je hranilo več uradnikov, ki niso imeli svojih gospodinjstev, prav tako pa so zahajali vanj tudi drugi Novomeščani. Orožniki so se najbolj jezili zato, ker jih nisem niti toliko upošteval, da bi se vsak dan oglasil na orožniškl postaji. Po desetih dneh telefonskega sporazumevanja med bansko, upravo in glavarstvom o tem, kdo bo plačal stroške za moje stanovanje in hrano, je banska uprava končno odločila, naj me pošlje glavarstvo brez spremstva v Ljubljano. Poprej pa moram seveda podpisati zagotovilo,, da se bom v Ljubljani takoj prijavil po liciji. kolesa. Za Rogovo skupino pa sta pri vozila Perne in Urh. Precej za njima je prispel Vardjan. Ista slika Je bila tudi v etapi od Vi niče do Gribelj, vendar je Vard Jan (Part. Črnomelj), od utruje nostl moral odstopiti. Isti vrstni red se je dogodil tudi v Metliki Od Metlike do Črnomlja so kolesarji vozili s povprečno hitrostjo 40 km na uro. V finišu celo s 60 kilometri na uro, kjer si je priboril zmago Omerzel (Rog). Tekmovalce je povsod sprejela množica Belokranjeev. Vsi tekmovalci so soglasno izjavili, da take organizacije tekmovanja niso videli nikjer, niti na državnem prvenstvu. Obljubili so, da Jih pride drugo leto Še ve£. T. M. Okrajno brzoturnfrsko prvenstvo Šahovsko društvo Novo mesto je zadnji petek priredilo IX. letošnje brzoturnlrsko prvenstvo okraja Novo mesto. Tekmovanja se je udeležilo 10 šahlstov. Sitar, ki Je na brzoturnirjlh zadnje čase slabše zaigral, Je tokrat zmagal. Do medsebojnega srečanja ga Je v vodstvu spremljal Fink, zaradi poraza pa se Je moral Fink zadovoljiti z drugim mestom. Fink zadnje čase na brzoturnirjlh dobro igra in večkrat vodi, toda sledi majhen spodrsljaj in zmaga gre po vodi. SIcer pa Je dnigo mesto na brzoturnirjlh zelo dober uspeh, posebno če Je konkurenca taka, kot Je bila zadnje čase. Tretje do peto mesto so si delili: dr. Gole-ž, Avsec in major Popovlč, sledili pa so jim še ing. Sodnik, Mlhelln, Tešič itd. M. .*..».«•» >••>•..*> -«.-•«■>> <■*». • >.»..•.. Brzopotezno prvenstvo Dolenjske V okviTU občinskega praznika Novega mesta, ki bo 29. oktobra, bo Šahovsko društvo Novo mesto priredilo brzoturnimo prvenstvo Dolenjske za moštva in posameznike. Moštva štejejo pet članov, vsako društvo, sekcija ali podjetje pa lahko postavi poljubno število moštev. Tekmovanje bo v nedeljo 31. oktobra v Domu JLA v Novem mestu. Na podlagi uspeha posameznikov na ekipnem prvenstvu bodo sestavljene skupine za posamično prvenstvo. Zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal. Najboljše ekipe in posamezniki bodo preeli praktične nagrade. Prijave je treba poslati najkasneje do 24. oktobra na Šahovsko društvo Novo mesto. Medic In Brkič zmagovalca Turnir tretjekategornikov Je zaključen. Vseh dvajset udeležencev je STečno prispelo na cilj, eni z večjim, drugi z manjšim uspehom. Med vodeče so se kmalu pri rinili Medic, Slavko Brkič, Milan Brkič, Avsec, major Popovič in Kastelic. Tudi Mihelin in Ver-bič sta dobro začela. Morala pa sta se zadovoljiti z zlato sredino. Kakor smo že zadnjič omenili je zmaga na tem turnirju (čeprav zaradi delitve s Slavkom Brkič le polovična) za Medica lep uspeh. Medic je znan kot vsestranski športnik, na šahovskem polju pa se nI preveč odlikoval. Sedaj pa Je prišla doba uspehov, delitev prvega mesta na tem turnirju in osvojitev naslova društvenega prvaka. Tudi Brkič Slavko se je Tesno zavzel in pridno osvajal točko za točko, ki so mu prav prišle. Odlikoval se je s premišljeno igro, ki ga Je obvarovala poraza. Bil je edini neporaženi, pohvali pa se lahko z zmago nad Medi-cem. Od enajst partij Je le tri remlziral. Tretje mesto je osvojil Brkič Milan. Poraza v Verbi-čem in Mihellnom nista obetala nič dobrega, sigurna igra proti koncu mu Je zagotovila častno tretje mesto in II. kategorijo. Poleg njega bosta II. kategorijo dobila Se zmagovalca Medic in Brkič Slavko. Avsec je zasedel četrto mesto. Ce bi v začetku bolj pazil, bi tudi nJemu ne ušla II. kategorija. Isto velja za majorja Popovima ln Ka-stelica, ki so ju porazi v zadnjih kolih vrgli na peto oziroma šesto mesto. Mihelin del; s Kastelicem 6. in 7. mesto, Verbič se je vsi-dral na 8. mesto. Vrstni red Tli. kategornikov: 1, — 2. Medic Samo ln Brkič Slavko 9 in pol točk; 3. Brkič Milan 8 točk; 4. Avsec Ferdo 7 točk; 5. major Popovič 6 ln pol; 6 — 7. Kastelic in Mihelin 6 točk; 8. Verbič 5 in pol; 9. major Kačunič 3 in pol itd. M. Hotel je goljufati Po predpisih o socialnih dajatvah pripada znesek 8000 dinarjev staršem novorojenega otroka. Do tega zneska imajo pravico starši, ki imajo 1 leto nepretrgane delovne dobe do rojstva otroka ali 2o mesecev v zadnjih 2 letih. Neupravičeno si je hotel pridobiti to pravico S. J., uslužbenec pri podjetju »Trudbenik« v Novem mestu. 15 dni pred porodom svoje žene je izposloval 3 potrdila in 2 bolniška lista in jih predložil Zavodu za socialno zavarovanje, da bi mu izplačal 8000 dinarjev. Datumi v potrdilih so bili različni in dvomljivi. Admi-nistratorka Slavka Staniša je ta potrdila izdala, ker je zaupala S. J., da je pošten, in je vpisala datume, ki jih je diktiral. 28. septembra mu je referent za kratkoročne dajatve dokazal, da ni vstopil na delo 1. 9. 1953, kot je bilo označeno na bolniškem listu, niti ne 12. 9. 1953, kot Je bilo zapisano na potrdilu. S. J. je zahteval potrdila nazaj in jih je v navzočnosti uslužbencev raztrgal s pripombo, da ne bo ničesar več iskal od zavoda. Te besede pa ni držal, temveč je 12. 9. 1954 spet prinesel podobna potrdila, ki so govorila, da je vstopil na delo 12. 9. 1953. Zavod za socialno zavarovanje Je poslal naslednji dan svojega uslužbenca v podjetje, da bi ugotovil resničnost potrdil. Ob navzočnosti direktorja podjetja in Staniševe je bilo dokazano, da je vstopil S. J. v delovno razmerje 21. 9. 1953. Kljub temu, da S. J. ve, da mu ne pripada dodatek 8000 dinarjev, je začel širiti o uslužbencu socialnega zavarovanja sramotne in žaljive laži, češ da mu je on »odžrl« 8000 dinarjev^ Za širjenje teh laži uporablja svoje starše v Irci vasi. Krivdo za netočnost izdanih potrdil nosi podjetje oziroma uslužbenec, ki je odgovoren za potrdila. Potrdila bi moral izdajati le na podlagi službenih dokumentov, ne pa na besedo posameznikov, ki so lahko neresnične. S. Z. že pa na 1000 din in eno leto zapora pogojno. Razen tega morata poravnati tudi vse stroške, ki bržčas ne bodo majhni, saj sta Glihova zaradi svoje trdovrat-nosti potrebovala precej prič, k* so izpovedale njuno krivdo. Sodišče je upoštevalo olajševalne okoliščine, predvsem njuno starost in dejstvo, da doslej še nista bila kaznovana, čeprav sta že bila pred sodiščem zavoljo podobnih prekrškov. Obsodba je pokazala, da naši zakoni vsestransko ščitijo osebne pravice in mirno življenje državljanov. L. S. TATINSKI CIGAN i] Cigan Miha Brajdič je že dvakrat sedel zaradi tatvine, pa ga še ni izpametovalo, kajti leto J 29. julija je spet sunil v gostilni Vidrin v Otočcu ob Krki 450 din. On..-->-"', uii -UCiiaf, je M»*~ pri s pomočjo noža. Mesec dni zapora so mu prisodili na okrožnem sodišču v Novem mestu šolsko vprašanje v Dolenjskih Toplicah Sedanje šolsko poslopje, ki je bilo dograjeno leta 1887 je bilo za takrat dob no dn je ustrezalo svojemu namenu. Že nekaj ilet pred osvobodilno vojno pa je bilo vprašanje povečajija 'šole na dnevnem redu. Po osvoboditvi, zlasti še potem, ko je bila uvedena nižja gimnazija, pa je postalo vprašanje nove šole vse bolj pereče- Šolska stavba ne zadošča niti potrebam osnovne šole, kaj šele gimnazije. Pouk je dopoldne in popoldne v istih sobah, ki jih nikoli ne morejo dobro prezračiti. Poleg tega pa je pouk še v dveh privatnih prostorih, ki tudi ne ustrezajo predpisom o šolskih prostorih. Vse te razmere silijo, da se vprašanje gradnje nove šole premakne z mrtve točke. Občani so pripravljeni z delom, vožnjami, lesom in drugim doprinesti svoj delež. Tudi občinski odbor naj ne čaka na vzpodbudo od drugod, ampak naj energično prime za delo in si poišče denarnih sredstev. Občni zbor DPM Novo mesto V Tednu otroka je bil drugi redni občni zbor Društva prijateljev mladine v Novem mestu. Lahko trdimo, da je malokatera organizacija ali društvo pokazalo v tako kratkem času toliko plodnega dela kot ravno novom si ko Društvo prijateljev mladine, ki obstoja komaj dve leti. Društvo ima sedaj že nad 900 članov Z vrsto uspelih prireditev za naše najmlajše je društvo več kot opravičilo obstoj take organizacije. V nepozabnem spominu je ostal izlet v LJubljano s pravljičnim vlakom Dedka Mraza ob novem letu 1953, dalje številne druge prireditve, kot je bilo kurento-vanje, izleti v naravo, cvetlični dan, taborjenje, otroške kolonije in druge, vse z namenom nuditi mladini materialno pomoč, razvedrilo in zdravo zabavo, s končnim ciljem — vzgajati socialističnega človeka. Velika je bila pomoč šolam in ostalim mladinskim organizacijam, prav tako je društvo letošnjo pomlad uredilo otroško igrišče v parku. Vso pažnjo Je društvo posvečalo vajeniški mladini ter vzgoji zanemarjene mladine. Vse te naloge je društvo izvajalo s svojimi sekcijami in ob sodelovanju s političnimi organizacijami in organi ljudske oblasti. To obširno in odgovorno delo društva za skrb naših najmlajših in velike naloge, ki stoje pred njim, bi zaslužilo več podpore od članov samih. Prav z ničemer ni mogoče opravičevati tako pičle udeležbe na občnem zboru, saj je bilo navzočih komaj 60 članov, in še to povečini samih žensk. Tudi razprave na poročilu upravnega odbora ni bilo skoraj hobene. Izvoljen je bil nov širši upravni odbor, ki bo po potrebi izvolil 'še ožji odbor. Novi odbor bo nadaljeval z začetim delom in se zlasti zavzel za ureditev otroških igrišč v Bršljinu in na Grmu. Doleniski obvsššsvalec OBČINSKI LJUDSKI ODBOR DVOR Stev. 398/1-54 26. oktobra je bila v bližini vasi Brezova reber ustanovljena novomeška četa, katere komandir je bil tovariš Niko Šilih, komisar pa Jože Slak. Istega dne je četa izvršila premik v Brezovo reber, kjer se je zadržala do konca meseca oktobra. Vas Brezova reber pa je bila prva osvobojena vas na Dolenjskem. Občinski ljudski odbor Dvor Je na predlog občinskega zbora Zveze borcev NOV Dvor na podlagi 2. točke 50. čl. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) izdal na svoji redni seji 31. Julija 1954 odi ok o razglasitvi 26. oktobra za ob činski praznik občine Dvor. 1. člen 26. (šestindvajseti) oktober «e ra zglaša za občinski praznik občine Dvor. 2. č len Ta odlok atopi v veljavo z dne m razglasitve na oglasni deski občinskega ljudskega odbora in z dnem objave v Dolenjskem listu. Smrt fašizmu —svobodo narodu! Predsednik obč. LO Dvor: Franc Fečaver 1. r. Kino KRKA Novo mesto Od 15 do 18. okt. ameriški film »CIRANO DE BERGERAC« od 19. do 21 oktobra: italijanski film »MILIJONARSKI NEAPELJ od 22. do 25. oktobra: argentinski film »ONECASCENA« Kino Dolenjske Toplice 16 ln 17. oktobra: ameriški film »TAJNI TOVOR« 20 ln 21. oktobra: francoski film »POVRATEK V ZrVLJENJE« Kino Črnomelj 14. do 17. oktobra: TAJINSTVENI PROFESOR 19. in 20 oktobra: CEZ NOC ROJENA 21. do 24. oktobra: KAPETAN KTDD Kino Kočevje 13. ln 14. oktobra: ameriški film VODNJAK 15. do 17. oktobra: francoski film TRENUTEK RESNICE Kino Loški potok 16. in 17. oktobra: italijanski film BREZ MILOSTI 23. in 24 oktobra: ameriški film OB VELIKI LOČNICI MALI OGLASI PRODAM 30 Injekcij streptomicina za 7.000 din. Naslov pri upravi lista. 373 PRODAM do 7 ha gozda v okraju Novo mesto. Informacije: Šolska ulica 6 Novo mesto. 375 Zahvala Vsem, ki ste se me spomnili ob moji 70-letnici se prav lepo zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem LO MO Novo mesto za čestitke in darilo. Ferdo Buk, Novo mseto OBVESTILO Potnike obveščamo, da se ukinejo vožnje na relaciji: Novo me-gto —- Dolenjske Toplice s 15. oktobrom 1954. Z istim dnem se ukine tudi obvezna proga Šentjernej — Šmarješke Toplice — Novo mesto. Dne l. novembra 1954 pa se ukinejo vožnje Novo mesto — Šmarješke Toplice ob sobotah, nedeljah ln ponedeljkih z odhodom iz Novega mesta ob 9.4fi ln 13,30 ter z odhodom iz Šmarjeških Toplic ob 12,15 \i\ 17. uri. Avtobusni in tovorni promet »GORJANCI« Novo mesto ? Odvetnik • t MARKO PREPELUH ? • • • je odprl svojo od ve t- j i n i š k o pisarno v NO- j i VEM MESTU - Glavni ; i trg 1 (Bergmanova hiša) i .«...«...•..•................... Gasilski kotiček« Spodaj imenovana društva iz sektorja Mokronog opozarjamo; da bo društveno ocenjevanje, za katero naj se dobro pripravijo, po naslednjem razporedu: PGD Sevnica 17. X. 1954 ob 8. uri zjutraj PGD Selo 17. X. 1954 ob 10. uri PGD Mirna 17. X. 1954 ob 12.30 PGD Volčje njive 17. X. 1954 ob 15. Uri PGD 'Mokronog 17. X. 1954 ob 16.15. uri Ostala društva iz tega sektorja bomo obvestili naknadno. OGZ Novo mesto ne poz b na pravile- FOX za čevlje je zdravilo! « KAKO PISMA V četrtek popoldne j e Francka iz Ločne izročila novomeškemu pismonoš i pismo za Jožeta iz Mačkovca in mu zabičala, da mor a biti drugi dan v Jožetovih rokah. Pismonoša ji je obljubil in s pismom v torbi odšel proti Novemu mes tu. Francka je vedela, da nosi pošto v Mačkovec pismonoša iz Otočca ob Krki, v Ločno pa iz Novega me sta. Avtobus, ki vozi pošto iz Novega mesta v Otočec, je že odpeljal, zato je podvomila v pismonoševo ob ljubo. Otoški pismonoša odhaja v dostavo ob osmih pjutraj, torej mora biti pismo do takrat v Otočc u. Toda kako, če pelje avtobus iz Novega mesta Šele popoldne? No, Jože je prejel pismo res že v petek dopoldne in Francka si tega ni znala razložiti. Zato ji bomo v teh vrsticah povedali, kako in kje je njeno pis mo potovalo. PISMO JE PRIŠLO NA POSTO POTUJEJO Pismonoša je pismo oddal v špediciji pošte Novo, mesto. Špedicija je prostor, kjer pošiljke pripravljajo za odpravo. Tu se je Franckino pismo pomešalo med ostale pošiljke in skupaj z njimi nastopilo svojo pot. V špediciji je velika omara X nešteto predalčki. Pravijo ji usmerjevalna omara. Vsak: predai ima svoj napis, na pr.: Ceije, Ljubljana 1 dostava, Maribor, Metlika—Ljubljana 76, Ljubljana—Kočevje 74, Sežana—Gevgeli 3, Maribor—Zagreb 29, Ljubljana—Maribor 39 itd. V predal Metlika— Ljubljana 76 sme uslužbenec metati samo pošiljke za kraje, ki ležijo ob tej progi. Isto velja za ostale predale. Ob kateri progi pa leži pošta Otočec ob Krki, pod katero vas Mačkovec spada? Uslužbenec je namreč Franckino pismo vrgel v predal Maribor—Zagreb 29. Saj Otočec leži ob tej progi! Se je novomeški kartist zmotil? No, bomo videli. Kartist je razdelil — ali kakor pravimo — usmeril vso navadno pisemsko tvarino, predali so polni. Zdaj začne prazniti predal za predalom. Na kupček pisem, ki jjb je vzel iz predala, položi listek z napisom odpravne smeri. Na kupček, v katerem je Franckino pismo, položi listek z napisom »Maribor—Zagreb 29«. Drugi uslužbenec te kupčke povezuje v svežnje. In ko so predali prazni in pisma povezana, začno polniti vreče. Sveženj s Franckinim pismom mora torej priti na vlak, ki pelje iz Maribora v Zagreb. V tem vlaku se namreč vozi potujoča pošta Maribor—Zagreb 29. Na vrečo, v kateri je sveženj s Franckinim pismom, pritrdijo naslov »Metlika— Ljubljana 76«. Ko so vse vreče zaprte, jih hkrati s paketi nalože na voz in odpeljejo na železniško postajo. Ta vožnja je navadno prava tekma, kdo bo prej na postaji; voz s pošto ali vlak. Nekateri namreč prinašajo pošto tako pozno, da morajo poštni uslužbenci na vso moč hiteti, če hočejo tvarino odpraviti še isti večer in ne zamuditi vlaka. Vagon s potujočo pošto, ki Je zjutraj pripeljal iz Ljubljane, se z večernim vlakom vrača. Zjutraj je pošto razvajal, zvečer jo pa pobira. PISMO GRE NA POT Vrečo, v kateri je Franckino pismo, nalože, torej na potujočo pošto Metlika—Ljub- ljana 76. Uslužbenec potujoče pošte jo med vožnjo odpre in strese iz nje vso tvarino. Sveženj za svežnjem jemlje v roke. Vse, k.i so naslovljeni na potujoče poste, razveže in pisma razdeli po predalih svoje usmerjevalne omare. Ze v Metliki, Črnomlju, Semiču in na drugih postajah je dobil na \ svojo potujočo pošto naslovljene vreče, v katerih je bilo več ali manj svežnjev. Med njimi so bili tudi svežnji za potujočo pošto Maribor— Zagreb 29. Pošiljke iz teh svežnjev je položil v predai z istim napisom. Zdaj priloži še tiste, ki jih je prejel v Novem mestu. Do Ljubljane se mu jih bo še nekaj nabralo, tako da bo predal poln. Enako je z drugimi predali. Tako zbere v enem predalu pošiljke za potujočo pošto Maribor—Zagreb 29 z vse proge od Metlike do Ljubljane, v drugem za potujočo pošto Ljubljana—Kočevje 74, v tretjem za potujočo pošto Ljubljana—Most na Soči itd. Ko se vlak bliža Ljubljani, začne povezovati pisma iz predalov v svežnje. Teh je mnogo in debeli so. V tistem, ki nosi napis Maribor—Zagreb 29, je tudi Franckino pismo. Svežnjev se je nabralo za več vreč. V eno naloži samo pošiljke za Ljubljano, v drugo za inozemstvo, v tretjo za potujočo pošto Ljubljana—Beograd 9 itd. Kam naj pa da sveženj s pošiljkami za potujočo pqšto Maribor—Zagreb 29? Vlak s to potujočo pošto namreč ne vozi skozi Ljubljano, marveč skozi Zidani most. Sveženj je treba nekako opraviti do tja. Brzo vlak iz Sežane je že odpeljal proti Beogradu. S tem torej ni nič. Poslužiti se je treba vlaka, ki odpelje 5 minut čez polnoči proti Mariboru. V tem vlaku vozi potujoča pošta Ljubljana —Maribor 39. Naš uslužbenec napolni posebno ,vrečo s pošiljkami za Štajersko, vloži vanjo tudi sveženj s Franckinim pismom, jo zapre in naslovi na potujočo pošto Ljubljana—Maribor 39. DELATI JE TREBA S POLNO PARO Vlak iz Novega mesta pripelje v Ljubljano. V tem času prihajajo od vseh strani tudi drugi vlaki s potujočimi poštami. Uslužbenci kolodvorske pošte Ljubljana 2 imajo dela čez glavo. Raztovarjajo prispele potujoče pošte in vozijo polne vozičke vreč in paketov od vlaka do vlaka. Vagon potujoče pošte Ljubljana—Maribor 39 se polni. S seboj bo vzel pošiljke za Štajersko iz Med NOB so padale na Vinico nern&ka m ustaške bombe Prva svetovna vojna »• je končala z razpadom avstroogr-" »ke monarhije in zmago socialistične revolucije v SZ. Odmevi te revolucije so imeli svoj učinek tudi pri nas. Tako se je 1. novembra 1918 zbralo na Vinici okrog 300 ljudi, ki so demonstrirali proti Avstriji. Obšli •o vse urade in pometali ter raztrgali vse avstrijske napise in fotografije. Zahtevali so republiko in ljudsko oblast. Zbrani množici je govoril tamošnji nadučltelj Franc Lovšin, vsi udeleženci pa so pred 87-letnim Juretom Pavlešičem iz Perudine prisegli za republiko. Nastanek kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nI uresničil tistega, kar so naši ljudje ieleli. Bili so za združitev jugoslovanskih narodov, toda v republiki. Kralja ni nihče želel. Razočaranje ljudi je bilo i« v&tje, ko se je kralj polastil ^aje oblasti. Poteptan« so bile Cftpovne pravice dricvljanov, širi* se j« že takoj oto Bt4etku korupcija in Izkoriščanje vseh vrst. Zlasti je ljudi razburila zamenjava denarja v razmerju štiri krone za en dinar. Vladajoči krogi In vaški mogotci so Izkoriščali svoj položaj tudi pri tem ter si zamenjavali denar na skrivaj. Podi takimi oksliščl-nami je začelo vreti. Prišlo je celo do napadov na orožniške postaje. Pravi revolucionarni obseg je zavzel tak upor na Vinici, ki je 21. aprila 1919 proglasil republiko. ViniSki revolucionarji, ki so že v jeseni prisegli za republiko, so vedno bolj izražali svoje nezadovoljstvo z vladavino lz Beograda. Spoznali so, da so bili v svojih upih prevarani. Dočim so štiri leta krvaveli ln jim je vojna pobrala skoraj vse, so se redili posamezni paraziti, med katerimi je bil tudi bivši vele-trgovec Jurij Sterk na Vinici. Vlnlškl kmetje so se vse bolj pogosto aatekall k nadučitelju Lovšinu ln zahtevali spremembe oblasti, sklice vaje se pri tem vse Slovenije, pa še dobršen del drugih, med njimi tudi Franckino pismo. Uslužbenci v poštnem vagonu delajo s polno paro. Sortirajo kupe paketov, odpirajo prejete vreče in dele navadno pisemsko tvarino po predalih svojih usmerjevalnih omar. V dolgem štiriosncm, močno razsvetljenem vagonu vlada tišina. Ni časa za razgovore. Prešteti je treba na stotine priporočenih in vrednostnih pisem, vskladiščitt cele vozove časnikov in paketov. Od Ljubljane do Zidanega mosta vozi vlak samo 1 uro 40 minut. Tam bodo iztovorili tvarino za jugovzhodno Dolenjsko in te je mnogo. Zato hitijo. IZ LJUBLJANE V ZIDANI MOST Vlak odpelje. Loveč ravnotežje delajo uslužbenci dalje. pisma, zapre uslužbenec vrečo, pripravi še pakete za Otočec ob Krki in sklep je pripravljen. IZ VLAKA NA AVTOBUS V Krškem vlak ustavi. Uslužbenci pošte Videm—Krško 1 prevzamejo med drugo tvarino tudi vrečo za Otočec ob Krki. Prenesejo jo na avtobus in ob pol osmih zjutraj je Franckino pismo na naslovni pošti. Tu ga dobi v roke pismonoša Maks in sredi dopoldneva Jože iz Mačkovca že ve, kaj mu je Francka iz Ločne hotela važnega povedati. Naše pismo je torej napravilo prav čedno pot. Iz Novega mesta s potujočo pošto Me-Lju 76 v Ljubljano, od tu s pot. pošto Lju-Ma 39 v Zidani most, tu ga je prevzela pot pošta Ma-Za 29, ki ga je peljala do Krškega, od tu pa Belokranjska hiša — ena mnogih krajine značilnosti prelepe Bele Vročina, prah. Tisočeri ljudje, ki so vsa ta pisma napisali, v tem času spe. Tudi Francka ne misli več na svoje pismo. Zanj skrbijo uslužbenci v potujoči pošti. Poleg usmerjevalnih omar stoje stojala, od katerih vise odprte vreče. Ena izmed njih je namenjena tudi potujoči pošti Maribor—Zagreb 29. Sem notri vrže uslužbenec sveženj s Franckinim pismom. Vreče se polnijo in ko ob 1.45 pripelje vlak v Zidani most, je naša vreča že zaprta in opremljena z nazivom Maribor—Zagreb 29. Deset minut pozneje pripelje iz Maribora vlak s potujočo pošto Maribor—Zagreb 29. Vanjo prepeljejo uslužbenci pošte Zidani most vreče in pakete, ki jih je pripeljala naša potujoča pošta iz Ljubljane. Tako je torej Franckino pismo prišlo v Zidanem mostu na potujočo pošto Maribor— Zagreb 29. Uslužbenec takoj odpre na svojo potujočo pošto naslovljeno vrečo. Najprej prešteje in pregleda priporočena in vrednostna pisma, nato se loti ostale tvarine. Razvezuje svežnje in deli pisma po predalih svoje usmerjevalne omare. Tudi na teh predalih so napisi, le da so drugačni kakor v drugih potujočih poštah. Med njimi je tudi eden z napisom »Otočec ob Krki«. Nekaj pisem je že v njem. Vanj vrže tudi Franckino pismo. Tvarina je razdeljena, vlak vozi proti Zagrebu. Pisma iz predala za Otočec ob Krki so povezana in zložena v vrečo. Ko so v njej še priporočena se je pripeljalo z avtobusom v Otočec ob Krki. V četrtek popoldne ga je pismonoša prinesel na pošto Novo mesto in v petek dopoldne je bilo dostavljeno v Mačkovcu. Ce bi čakalo v Novem mestu avtobusne zveze z Otočcem, bi prišlo tja šele v petek popoldne in bi bilo dostavljeno šele v torek, ker dostavljajo v Mačkovec samo dvakrat na teden. BREZHIBNA ORGANIZACIJA POŠTE Pošta s'i prizadeva na vse načine, da bi prejeli naslovniki pošto v čim krajšem času. Izkoristi vsako priložnost, da bi skrajšala čas prenosa in tako delajo pošiljke včasih čudovito zavite poti, samo da pridejo čim prej v naslovni kraj. Služba uslužbencev na potujočih poštah in v špedicijah je zelo odgovorna in naporna. Zgrešiš pravi predal na usmerjevalni omari !n pismo se zapelje v Čisto drugo smer in zamudi najmanj dva dni. Ti uslužbenci morajo poznati ne samo načrt prevoza pošte, ki izide vsako leto na preko 300 straneh, pač pa morajo tudi vedeti za vsako pošto, kj.? leži in kam je treba pošiljke zanje usmerjati. Med vožnjo nimajo časa iskati tega po pripomočkih, kaiti vlaki ne čakajo. AH ste že kdaj pomislili, skozi koliko rok in po kakšnih poteh je potovalo vaše pismo? Mimogretle Skrb za mater in otroka }e v naši državi še posebej poudarjena, številni zakonski predpisi ščitijo mater v času nosečnosti in poroda. Prav posebno skrb posveča naša družba zaščiti otroka in njegovemu zdravemu razvoju. Materinske posvetovalnice, otroški dispanzerji, vrtci, domovi in organizacije ter društva, ki obstojajo pri nas samo v ta namen, dovolj zgovorno izpričujejo, da skrb za mater in otroka ter zdrav naraščaj, ni prazna beseda, da o velikih sredstvih, ki jih troši družba pri nas v ta namen, niti ne govorim. Od 3. do 10. oktobra smo imeli Teden otroka. Da se zbere čimveč sredstev, ki so potrebna za gornje naloge, zlasti pa, da se čimveč ljudi opozori na to, so bile dane v promet posebne znamke, ki jih je bilo potrebno nalepiti poleg običajne znamke, prav tako so bil dani p prodajo majhni lističi po 2 in 5 din, ki so se prodajali z vsemi računi. Teh ubogih par dinarjev, ki so jih morali posamezniki žrtvovati za plemeniti cilj, pa je povzročalo obilo hude krvi. Vse prodajalke, ki so vljudno dajale te listke priračunane h plačilnim blokom, so slišale take, da se je marsikatera tudi zjokala. »To je nasilstvo, da moramo plačevati še to,* se je razburjala ena, »Kako nas znajo okoli prinesti za pet dinarjev,* je zavihala nos druga Novomeščanka, »Saj se nič ne ve, kam gre ta denar, samo vlečejo ga iz nas,* je prebrihtno ugotovila tretja. Pa še polno drugih pripomb je bilo, in to celo od mater! Res ne moremo trditi, da ni treba gledati na vsak dinar, toda za večino tistih, ki so najbolj godrnjali, to ne drži. Vsi taki pa bi morali pomisliti, vsaj to, da družba daje ogromna sredstva za zaščito matere in otroka, da se večji del bolezni pri nas zdravi brezplačno, da so brezplačni vsi zdravniški pregledi otrok, da ima vsaka mati v času poroda brezplačno zdravstveno pomoč v porodnišnici ali na domu, itd., itd. Te pomoči družbe je deležen v eni ali drugi obliki skoraj sleherni državDan. Prav zato pa je tako negodovanje poleg drugega dokaz slabe politične zavesti in tudi šibke srčne kulture. Kako smo pred 14 leti HUDA RDEČA NEVARNOST Ameriški senator, zloglasni McCarthy je velik sovražnik vsega, kar je rdeče in vse to neusmiljeno preganja. V vsem, kar je rdečega, vidi nevarnost za ameriški družbeni red, za kapitalizem. Zaradi te njegove histerične borbe proti vsemu, kar je rdeče, je prišla uprava nekega živalskega vrta v veliko zadrego: med Sivalmi je tudi nekaj opic, ki imajo rdečo zadnjico ... Opisal vam bom štrajk, ki sem se ga udeležil pred dobrimi štirinajstimi leti v Loški dolini pod Snežnikom. Pozimi 1940-41 je gradila stara Jugoslavija v Loški dolini tako imenovane »Rupni-kove linije«. Ker sem bil brez dela, sem se zaposlil pri gradnji teh linij. Tu je delalo kakih 400 do 500 ljudi iz Loškega potoka, Babnega polja, Prezida in Blok. Zaslužili smo tri do štiri dinarje na uro, garali pa kot črna živina. Nekoč smo nosili 50 kilogramske vreče cementa več kot pol ure daleč. Spali smo v vaseh, ki so bile vse zastražene. Nekega februarskega dne smo se kot ponavadi pripravljali na delo. Naenkrat je med nami završalo, da ne gremo delat, da bomo štrajkali. Zbrali smo se v skupine in prepevali. Okoli poldne smo se zvrstili v kolone s krampi in lopatami na ramenih. Pojoč smo odkorakali skozi vasi na vojaško komando v Pudob. Tu smo zbrali pet mož, ki naj bi odšli v štab komande in se v imenu vseh delavcev pogajali za večje mezde in zboljšanje delovnih pogojev. Stražarji naše delegacije niso pustili v štab. Z nasajenimi bajoneti so surovo preprečili vsak naš poskus. Mi smo grozili s krampi in lopatami. Nemir in hrup sta naglo naraščala. Tedaj se je pred stavbo štaba pojavil bled ofi-•čir. ki nas je miril, mnogobe-sedičil in obljubljal, da bo storil vse, da nam bodo povišali plače za 1 dinar na uro. Ko smo šli drugi dan na delo, je bilo med nami veliko vojakov, ki so nas surovo pri- Nevcren mladi varuh 14-letni Garry Brovning v ameriškem mestu Des Moines je bil za varuha osemletnemu Bobbvju Hopp, s katerim sta bila doma sama. Ko sta se spravila spat in mali Bobby ni hotel zaspati, je varuh potegnil samokres, katerega je imel pripravljenega na svojem ležišču, pomeril otroku v glavo in ga na mestu ubil. ganjali k delu. Plače so nam povišali samo za 50 par. Revolucionarno razpoloženje pa ni prenehalo. Delavci iz Prezida, ki so bili glavni pobudniki našega ponesrečenega štrajka, so začeli z organizacijo velikega štrajka. Vojaška oblast ga je preprečila tako, da nas je vse naenkrat odpustila, češ da je zmanjkalo dela. Mi smo odšli, naš štrajk pa je napravil velik vtis med tamkajšnjim prebivalstvom, saj je bil proti organizirani vojaški sili revolucionarno dejanje. Karel Oražem Brusniška šola potrebuje inventar Vse bi še nekako šlo v osnovni šoli v Brusnicah, čeprav s« otroci precej razposajeni in »delajo sive lase« učiteljicam, da bi le imeli dovolj klopi, kjer bi lahko sedeli. Tako pa je križ. Dvakrat na dan prenašajo klopi iz razreda v razred, kot mačka miši. Razumljivo, da se pri stalnih selitvah že tak0 in tako razmajane klopi še bolj kvarijo in jih kmalu sploh ne i bo več. Pa ne samo, da je klopi I premalo, tudi grde, zrezane, po-I lite s črnilom in majave so že. I Kadar bo občina kupovala no-j ve, in to bi bilo potrebno čim-| prej, bo morala misliti na ce-: loten inventar. Sicer občini ne I moremo očitati, da se za šolo ne zanima, saj je že poskusila z naročili novih klopi, pa ni bilo uspeha. Menda zato, ker Imajo vse tovrstne tovarne preveč naročil. Precej je pripomoglo k uničenju klopi v brusniški šoli tudi pomanjkanje prostorov. Množični sestanki, predavanja in tečaji so bili namreč v šolskih prostorih. Skoraj vso zimo so starejši ljudje sedali v šolske klopi, ker drugam niso mogli. Ker so klopi namenjene šolskim otrokom, je razumljivo, da so predčasno odpovedale, ker so sedali vanje starejši. Upamo, da bomo tudi v Brusnicah imeli kmalu dvorano, ki bo sprejela kakih 50 ljudi in bo za naše potrebe kar zadostovala OKRCGIE BODI ČAST t Dopisujte v »Dolenjski list« odi l j kvaliteta z\t rita cena« ugodno pranie-to so odlike Peiion praska za Drsanje finih tkanin UTEMELJENA SKRB Nace Firkeljčck bere v Dolenjskem listu, da bo poslej novomeški vodovod dajal vsaj še enkrat več vode. In Nace se popraska po glavi »Ojej, ojej, to pomeni, da bo v novomeških kletih še enkrat več vode teklo v sode ...* ČE JE JAJCE DRAGO, PO ČEM BO ŠELE KOKOŠ »Fajn, krasno.'* je vzdihnil No-vomeščan, ko ic v gostilni popil liter Portugalke in plačal zanjo 160 dinarjev. »Po čem bo šele vino?* RESNIČNE SANJE »Janez, ah ti verjameš v sanje?* »Oh, verjamem, verjamem, od kar sem eno svojih ,sanj' poročil.* STARA VERA »Boštjan, že veš, da imamo v Novem mestu neko novo vero?* »Kakšno?* »Zdi se mi, da so lutrovci.. .* »Naj kar bojo, jaz ostanem pri svoji stari veri.* Vri stari verif Kako se pa tvoja sekta imenuje?* »11o, mi smo — litrovcif* NEPOTREBNO VPRAŠANJE Lepi Pepci je zdravnik operiral slepo črevo. Pa vpraša Pepca po operaciji: »Tovariš doktor, ali se bg brazgotina od operacije kaj videla? * »Hm, to je odvisno pač samo od vas .. .* je odgovoril zdravnik. KORISTEN GOST »Lokal moramo zapreti, daj no, zbudi še tistega gosta, ki dremlje v tvojem rajonu,* pravi natakar natakarju. »Pst, to je izvrsten gost. le petkrat sem ga zbudil, pa samo pogleda, nanovo plaću in spet zaspi.' h , . i nisem dober: vsako žarnico sem zadel s prvim strelomln Spomin na viniš republiko pred 35-Ieti (0b prvem občinskem prazniku Vinice) na svojo prisego. Do pravega Izbruha je prišlo v ponedeljek 21. aprila 1919. Ko je ta dan obtinski sluga Jurij Trampuš oznanil, da bo občinska seja, se je množica začela zgrinjati na trgu ln očitno demonstrirati proti kralju. Demonstranti so šli do Sterkove trgovine in vpili: »Dol z njim! Nam ga dajte, da ga bomo sodili! Vrne nam naj naropano blutjo ln žig za »igosanje denarja!« Vzklikali so boljševikom ter grozili Sterku, farovžu In Benetiču, ki so bili glavni oderuhi na Vlnlc!. Sterk se je prestrašil in skril. Na skrivaj je poslal žig za žigosanje denarja na glavarstvo v Črnomelj. Zbrani razjarjeni množiici je govoril Ivan Kobe lz Vukovcev. Govoril je o gospodi, ki se Je polastila oblasti, ter zahteval republikansko ureditev. Množica je navalila na občinsko pisarno ln zahtevala od župana Miheliča žig. Ta je zatrjeval, da ga Ima Mallč. Zupan je moral z njimi do gostilničarja Malica. Ker tudi tam niso dobili žiga, so pometali vse slike s sten v gostilni, med njl-md tudi sliko Ivana Cankarja, ker so mislili, zaradi brk, da je kralj Peter I. Na trgu se je medtem zbralo kakih 500 do (iOl). ljudi, ki so'vzklikali republiki in socialistični revoluciji. Idejna voditelja te demonstracije sta bila Peter Zugelj iz Pod-klanca in Ivan Kobe iz Vukovcev. Medtem je prihrumela skupina 14 orožnikov in z nasajenimi bajoneti navalila na množico. Opravili niso ničesar. Množica jih je potisnila ob zid in razorožila. Prisilila jih je še, da so sneli kape ln vpili: »Živela republika!« Oddelek linancarjev se je skril na podstrešju nel«e hiše. Ko so zmagali orožnike ln onemogočili občinsko sejo, je nastalo med množico veliko veselje. Ljudje so plesali na cesti In prepevali: »Sta se tamo |zza gore žutl, kralja Petra leraju regruti.« Stari Stanko je odne-kod privlekel zastavo ln vpil: »Živeli boljševlkl!« Voditelji upora so se zbrali ob eni popoldne v šoli In po kratkem posvetu proglasili vlnlsko republiko. Za prezldenta »o Imenovali 87-letnega Novosela (Jureta Pavlešlča) Iz Pe-rudlne-Ukinili so občinsko upravo Ln Izbrali nov odbor. Za predsednika so Imenovali Franca Vla-hovlča, za tajnika pa Petra Malica. Po tem svečanem državniškem aktu se je razvilo splošno ljudsko rajanje. Vsa množica se je razvila v sprevod ln odšla čez most na hrvatsko stran, kjer so se ji pridružili še številni Hrvati ter skupno z njimi praznovali ustanovitev viniške republike. Ta vini.ška republka pa je trajala samo tri dni, ker je bila nato s silo zadušena. Vlnlškl dogodki so Imeli velik odmev široko po domovini. Množice so zahtevale demokratične svoboščine In pravice. Vladajoči krogi so se ustrašili ln odložili volitve v ustavodajno skupščino za eno leto. Potem ko so za silo utrdili notranji položaj, so prišli na vrsto viniški uporniki aH boljševlkl, kot so jih na splošno imenovali. Sodna razprava proti njim se Je začela pred deželnim sodiščem v Ljubljani 111. nun 1920. Obtoženih Je bilo H kmetov z Vinice lh okolice, povabljenih, pa Je bilo tudi 20 prič. Vsi obtoženi so prišli v Ljubljano že nan poprej. Ker je bil ta sodni proces velika senzacija, je vlnlške obtožence na ljubljanski postaji prvi »pozdravil« prodajalec ča-■opltov, ki je na ves glas vpil: »Slovenec, Slovenski narod, kupite! Velika sodna razprava: V >k| boljševhki p/ed sodiščem!« Stari Matija Stanko je stopil do prodajalca ln se mu predstavil: »Ti, aH bi rad videl viniške boljševike? Evo-n;is, to smo mi!« Nato mu Je vzel ]z rok časopise, Jih vrgel po tleh, njega pa napodil. Obtožnica je očitala Ivanu Kobetu, da je zbrani množici govoril, tla je gospoda sama sebe postavila na oblast in da deželna vlada Slovenije sploh n| poslušala glasu ljudstva, ki je zahtevalo republiko. Petra Balkovca so obtožili, da je govor (1 ljudem: »Ml ne potrebu-icino kralja, ml hočemo republiko! Tudi Srbi hočejo republiko.« Obtožnica je nadalje govorila, da se je začela tako) po prevratu širiti na Vinici protl-državna gonja, katere pobudniki so bili obtoženi. Obtoženi Ivan Kobe da je Siril RadiČev program, Peter Zugelj ln Matij* Stanke pa naj bi skupno • Hrvati iz Bosiljevega "pripravljala državni udar. Prvi Je bil zaslišan Ivan Kobe. Ko ga je predsednik senata Vedernjaik vprašal. aH se čut! krivega, je vstal in lepo opisal viniške dogodke, ne da bi odgovoril na stavljeno vprašanje. Sele na drugo vprašanje je Izjavil, da se ne Čuti krivega. Na vprašanje, če pozna Radlča, zatrjuje, da ga tako malo pozna, kot kakega Indijanca. Na vprašanje, če ve, kdo je Radii, je odvrnil, da sploh ne ve. Veder-njak Je nato pripomnil, da je Radič pobuni I ves svet in napravil ljudi nesrečne. Za Kobe-tom je prišel na vrsto 72-letnl Matija Stanko, Na vprašanje, če ve, kaj so boljševlkl, je izjavil: »Res sem rekel, da bi bilo dobro, če bi prisil na Vinico. To sem pa rekel za špas, ker nisem imel tobaka, kot ga tudi sedaj nimam!« Pri tem je potegnil it žepa prazen mehur za tobak |.i ga pokazal predsedniku. Sodra razprava je trajala dva dni jn viniški puntarjl so bili obsoj(ni na ostre zaporne kazni. Čeprav je bila viniška republika hitro uduSetia, je Ideja republike živela dalje med ljudstvom, uresničil pa jo je rnliij-H rod pod vodstvom slavne Komunistične partije v letih 1941 do 1H45- Zato se bodo sedaj ob prvem občinskem prazniku Vinice s ponosom spominjali vseh dogodkov tudi Iz taso" stare Jugoslavije, ker so v krvavih borbah proti blvSlm ju|°slnvnn-sklm oblastnikom |n protb okupatorju končno le l/.b.u^vali najveličastnejšo zmago I«1 sl priborili svojo tako lažele^ republl. ko lin ljudsko oN , janr* Vitkuvič 78