ŠTEVILKA LETOXLVI, 18 JULIJ 2014 CENA 1.60 EUR Na igrah med zaselki na Rečici ob Savinji letos slavili Pobrežani Po predčasnih volitvah Tekmovanje gasilcev Zgornja Savinjska dolina starodobnikov v Radmirju verjetno le z enim poslancem uspelo po vseh plateh STRAN 22 STRAN 4 STRAN 20 Oglasi Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014 29 Iz vsebine: Tema tedna: Zgornja Savinjska dolina odslej verjetno le z enim poslancem............................4 Občinski svet Nazarje: Finančno prestrukturiranje nazarskega Doma odvisno od mozirske Komunale..........6 Občinski svet Luče: Bo poslej v proračun priteklo več denarja od turistične takse?.................................................7 Intervju: Županja občine Nazarje Majda Podkrižnik .. 8 Zavod za gozdove Slovenije: Stanje gozdov po žledolomu na nazarskem območju relativno stabilno........14 Proslava na Menini: Danes nekateri želijo prikazati partizane kot zločince.......................................15 Gornji Grad: Alenka Gorza o slovenskih vrtovih.................17 Nova Štifta: Vaške igre po gasilsko...........................................19 Odprto prvenstvo Rečice v tenisu: Zmaga Zakeršnika, Poličnik četrti..................21 Tretja stran Tradicionalna zmagovalka tokrat le na drugi stopnički Za nami so druge predčasne parlamentarne volitve, ki so se od vseh prejšnjih volitev razlikovale najmanj po tem, da so bile izvedene v tako imenovanem dopustniškem času. Slednje je za nekatere politične akterje takoj po razpisu volitev predstavljalo resen problem, a ko gre za usodo države, po mojem mnenju letni čas res ne bi smel biti ovira. Nenazadnje pred 23 leti, ko smo se vojskovali za samostojno Slovenijo, tudi nismo razmišljali o tem, da se morda ne bi, ker je čas za poletni oddih. Z rezultati volitev, ki so v tem trenutku še neuradni, saj še niso bile preštete glasovnice, ki so jih poslali volivci iz tujine, ste gotovo seznanjeni, na naslednjih straneh pa se lahko seznanite še z rezultati volitev v naši dolini. Verjetno je vmesno, da vas spomnim, da so bili tako rezultati volitev kot tudi rezultati referendumov pri nas mnogokrat v preteklosti drugačni od nacionalnih. V Savinjskih novicah, ki so izšle 9. decembra 2011, sem v uvodniku zapisal, da je zmaga v 6. volilnem okraju, torej v Zgornji Savinjski dolini, rezervirana za SDS. Odslej temu ni več tako, kajti na nedeljskih volitvah je, tako kot v slovenskem merilu, tudi pri nas največ glasov prejela nova Stranka Mira Cerarja, za katero je kandidiral Franci Lenart. SDS je tokrat volilo dobrih 27 odstotkov volivcev oziroma slabih pet odstotkov manj kot pred tremi leti, ne glede na to pa se je njihova kandidatka Nada Brinovšek uvrstila v parlament. Jakob Presečnik na listi SLS je leta 2011 pri nas dobil skoraj 17 od- stotkov, tokrat le slabih enajst, in bo ostal brez poslanskega sedeža, če Slovenska ljudska stranka tudi po štetju glasov iz tujine ne bo presegla parlamentarnega praga. Rezultat je tako pri nas kot tudi na državnem nivoju bistveno izboljšala stranka DeSUS. Darinka Dobovičnikje prejela skoraj deset odstotkov glasov, kar je enkrat več kot pred tremi leti Srečko Prislan. Višji rezultat kot leta 2011 beleži tudi Nova Slovenija; Andraž Krznar je s 6,6 odstotka dosežek Jurija Repenška izboljšal skoraj za odstotno točko in pol. Pred tremi leti drugouvrščena Pozitivna Slovenija, zanjo je Vera Pečnik zbrala dobrih 17 odstotkov, je z Žano Uratnik zgrmela na vsega 1,4 odstotka. Le nekoliko manjši padec je doživela Državljanska lista, za katero je na prejšnjih volitvah Alojz Selišnik zbral dobrih enajst odstotkov, Bojan Štrukelj tokrat le 1,3 odstotka. Socialni demokrati so svoj rezultat iz leta 2011, ko je Paul Orešnik dobil dobrih šest odstotkov, z Damjanom Mandelcem prepolovili. Od zmagovalca volitev pričakujemo, da bo sestavil kompetentno in stabilno vlado, ki bo s podporo parlamenta izpeljala prepotrebne spremembe. A za izhod iz krize tudi to ne bo dovolj, kot je dejal eden od udeležencev v naši anketi, če se ne bomo začeli drugače obnašati tudi državljani. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 29, 18. julij 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 3 Tema tedna PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR Zgornja Savinjska dolina odslej verjetno le z enim poslancem Javnomnenjske ankete so zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah pripisovale Stranki Mira Cerarja (SMC) in v nedeljo se je to res zgodilo. Omenjena stranka je namreč s skoraj 35 odstotki gladko zmagala, v novem sklicu državnega zbora ji bo pripadalo 36 sedežev. Na drugo mesto se je uvrstila Slovenska demokratska stranka (SDS), na tretje pa DeSUS. Parlamentarni prag štirih odstotkov so po neuradnih rezultatih, saj je treba prišteti še glasovnice iz tujine, prestopili še koalicija Združena levica (ZL), Socialni demokrati (SD), Nova Slovenija (NSi) in Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB). Čeprav je bil na voliščih v Zgornji Savinjski dolini, kjer je s svojimi kandidati tekmovalo 14 strank, odstotek glasov za SMC nekoliko nižji od nacionalnega povprečja, je ta z 28,63 Člani društva invalidov na predčasnem glasovanju (Foto: Marija Lebar) Naša anketa Kaj nam bodo prinesle volitve? »Slovenija ima prvič realno možnost, da se po dolgih letih dokončno izvleče iz krize. Izvolitev novega parlamenta in nove vlade seveda ni zadosten pogoj za to, je pa osnoven. Prav mogoče je, da si bomo novo vlado zapomnili po tem, da bo končala krizo in začela nov razvojni zagon. Toda to še zdaleč ni samo po sebi umevno. Prvi korak so uspešne volitve, ki bodo pokazale našo dovolj jasno politično voljo, kdo in kako naj to stori. Ne oklevajmo. Izberimo in poverimo to poslanstvo in odgovornost tistemu, ki mu zaupamo. Splošne razmere še zdaleč niso dobre, toda te volitve bi jih lahko krepko izboljšale,« je bil v petek pred volitvami prepričan predsednik vlade Borut Pahor. Kakšno pa je vaše mnenje? Anica Sorli Dimec, Rečica ob Savinji Letošnjim volitvam ne zaupam, so preveč na hitro. Ne verjamem, da bodo novoizvoljeni poslanci izpeljali nalogo, kot je treba, in popeljali našo državo iz krize. Jeseni imamo še županske volitve, za katere bomo ponovno porabili veliko sredstev. Menim, da smo letos porabili že preveč denarja za referendume in volitve. Če bi združili volitve, bi lahko bistveno znižali stroške. Luka Paulič, Mozirje Volitve so dogodek, ki se bi ga moral udeležiti vsak državljan in tako tudi sam prispevati k oblikovanju naše države. Letos imamo kar nekaj različnih volitev, ki bi jih lahko združili in tako zmanjšali stroške, ki niso zanemarljivi. S tem bi verjetno tudi povečali volilno udeležbo. V parlament so prišli nekateri novi obrazi, nekaj pa je takih, ki so le spremenili stranko. Dvomim, da bodo lah- ko kaj bistveno pripomogli k temu, da bi se rešila kriza v Sloveniji. To bomo morali narediti državljani sami. Za dobro delo v parlamentu bo ključno sodelovanje in ne nasprotovanje rešitvam zaradi strankarske pripadnosti. Marija Bezovšek, Lenart pri Gornjem Gradu Pravijo, da upanje umre zadnje, zato tudi jaz upam, da so letošnje volitve prinesle take ljudi, ki bodo popeljali Slovenijo naprej. Lahko pa se zgodi, da bo v Sloveniji še slabše, kot je bilo v preteklosti. Marsikdaj imam občutek, da si politiki pri nas med seboj nagajajo. Če nekdo nekaj reče, mu potem drugi nasprotuje. Sploh ne razmišljajo o državi, temveč le sebi. Na volitve pa je treba iti, saj le tako lahko upamo, da dobimo take poslance, ki bodo kaj naredili za nas. Aleš Fale, Gornji Grad Rahlo dvomim v spremembe, saj se na listah nekaterih strank pojavljajo vedno eni in isti. Upam le lahko, da bodo politiki, ki so prišli v parlament, izpolnili predvolilne obljube, saj je že čas, da se Slovenija izvleče iz krize. Monika Robnik, Krnica Ljudje moramo iti na volitve in jasno izraziti voljo, saj le tako lahko upamo, da se bo v državi kaj spremenilo. Ali bodo novi obrazi kaj novega prinesli, pa težko rečem. Rok Prušnik, Savina Nimam dobrega občutka. Tudi novoizvoljeni politiki ne bodo delali čudežev, je pa mogoče, da bo se kaj izboljšalo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 Tema tedna, Iz občin odstotka kljub temu zmagala. Ker se, kot kaže, Slovenski ljudski stranki (SLS) tokrat ni uspelo uvrstiti v parlament, bomo imeli Zgornjesavinjčani v novem mandatu le enega predstavnika oziroma predstavnico - Nado Brinov-šek (SDS). KOLIKO GLASOV KATERI STRANKI Parlamentarno prvenstvo, če bi se izrazili v nogometnem žargonu, je torej pripadlo SMC, dru-gouvrščena SDS pa je na voliščih 6. volilnega okraja Mozirje dosegla glede na povprečnega bistveno boljši rezultat, to je 27,27 odstotka. Na tretjem mestu pri nas je SLS z 10,75 odstotka, na četrtem mestu pa DeSUS z 9,96-od-stotnim deležem. NSi je zbrala 6,60 odstotka, za ZL je glasovalo 4,72 odstotka, za SD 3,08 odstotka, za ZaAB 2,97 odstotka in za Slovensko nacionalno stranko 2,06 odstotka volivcev. Pozitivna Slovenija je zbrala 1,42 odstotka glasov, Državljanska lista 1,26, stranka Verjamem 0,50, Zeleni Slovenije 0,47 in Enakopravni deželani - Naprej Slovenija 0,32 odstotka. osnovni šoli, kjer je glasovalo 67,25 odstotka volilnih upravičencev, najmanj volivcev ali točneje 42,51 odstotka je prišlo na volišče v kulturni dom v Šmiklavžu. Na volišču Omnia, kjer je bilo mogoče glasovati izven kraja stalnega bivališča, ni bila oddana nobena glasovnica. Kot omenjeno, so rezultati neuradni, saj so na poti še glasovnice po pošti iz tujine, ki jih bodo prišteli teden dni po volitvah. Teh glasovnic ni tako malo, kar okoli 75 tisoč jih je razposlala državna volilna komisija po svetu, zato se lahko rezultati še spremenijo. MNOŽIČEN OBISK PREDČASNIH VOLIŠČ Skoraj štirje odstotki volivcev so izkoristili možnost predčasnega glasovanja. Tako visoka udeležba priča o tem, da je čas dopustov in odhoda na oddih, pa tudi o tem, da so mnogi volivci želeli udejanjiti svojo pravico do izbire predstavnikov v parlamentu po svoji lastni presoji. Med tistimi, ki so prišli na predčasno volišče na Upravni enoti Mozirje, je bil tudi skoraj cel avtobus članic in članov Društva invalidov Nada Brinovšek: »Volilna kampanja v državni zbor, v kateri me je podpirala družina, pomagali pa so moji ožji sodelavci in volilni štab, je bila kratka in naporna. Na volitvah je bila udeležba v našem okraju nad slovenskim povprečjem. To je odraz dejstva, da ljudem ni vseeno, kdo bo zastopal njihove interese v parlamentu. Trudila se bom, da upravi-(Foto: MŠ) čim zaupanje svoje volilne baze. Program stranke in moje zaveze volivcem, ki jih bom zagovarjala v parlamentu, sem predstavila že na predvolilnem letaku. Sedaj lahko zagotovim le, da bom svoje delo vzela zelo resno in, če bo treba, bom trmasto vztrajala na izhodiščih, ki bodo v dobrobit Slovenije ter seveda Zgornje Savinjske doline. Rezultate mojega dela bom vsekakor delila s celotno dolino.« MŠ UDELEŽBA ZGORNJESAVINJSKIH VOLIVCEV NADPOVPREČNA Od nekaj več kot 1.713 tisoč volivcev v Sloveniji je glasovalo 51,12 odstotka oziroma kar 15 odstotkov manj kot na parlamentarnih volitvah leta 2011. V našem volilnem okraju se je glasovanja na voliščih udeležilo 54,36 odstotka volivcev, torej občutno več kot povprečno v državi. Najštevilčnejši je bil ponovno odziv volivcev na volišču v šmihelski Jakob Presečnik: »Rezultati volitev so me nekoliko razočarali, a kot večkrat rečemo, volivci imajo zmeraj prav. Ni toliko problem, da sam nisem bil izvoljen v državni zbor, bolj je problem v tem, da praga za vstop v parlament ni presegla stranka SLS. Ne glede na to bo treba delati naprej in se posvetiti lokalnim volitvam, nato pa do naslednjih parlamentarnih volitev delati na tem, da se stranka vrne v državni zbor.« ML OBČINSKI SVET LJUBNO Znani prejemniki občinskih priznanj za letošnje leto Zgornje Savinjske doline. Zakaj so se na volišče pripeljali kar z avtobusom? Predsednik društva Anton Gračner: »Pravkar odhajamo na skupni dopust na morje. Našim članom smo želeli omogočiti, da lahko volijo, zato smo predvideli postanek pred upravnim centrom v Mozirju. Vsi niso želeli na volišče, a to je stvar svobodne izbire. Kdor je želel voliti, preden se odpeljemo proti morju, je to lahko storil.« Marija Lebar Na zadnji seji pred počitnicami se je v četrtek, 10. julija, sestal lju-benski občinski svet. Svetniki so med drugim obravnavali poročilo nadzornega odbora, imenovali občinsko volilno komisijo za lokalne volitve in sprejeli sklepa o financiranju volilne kampanje ter političnih strank v občini. PRIZNANJA ZASLUŽNIM Občinski svet je potrdil tudi predlog prejemnikov letošnjih občinskih priznanj, ki ga je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Zlato priznanje bosta prejela Jože Vodušek in Ribiška družina Ljubno ob Savinji, srebrni priznanji Smučarsko skakalni klub BTC Ljubno in Kulturno društvo Ljubno ob Savinji, bronasta priznanja Franc Fricelj, Slavko Flu-dernik, Blaž Kramer in Marko Kla-dnik, županova priznanja pa bodo prejeli družina Matjaž, Rudi Na-dlučnik, kuharska ekipa L'binski flosarji in Jože Marovt - Pepi. NADZORNI ODBOR BREZ POSEBNIH PRIPOMB Predsednica nadzornega odbora Irena Turk je predstavila končno poročilo odbora o zaključnem računu proračuna Občine Ljubno za leto 2013. Povedala je, da posebnih pripomb na poročilo odbor nima, podal je le nekaj manjših priporočil oziroma predlogov. Odbor je pregledal še finančno poslovanje nekaterih proračunskih porabnikov, kjer prav tako niso ugotovili večjih neskladnosti. VEZOČNIKOVA NA ČELU VOLILNE KOMISIJE V občinsko volilno komisijo za lokalne volitve so svetniki imenovali Danico Vezočnik kot predsednico, Božidarja Blagoviča kot njenega namestnika, kot člani pa so bili imenovani Irena Juvan, Janja Kosmač in Štefan Matjaž ter kot njihovi namestniki Janez Sla-tinšek, Polona Levar in Helena Li-povd. Svetniki so soglasno sprejeli sklep o višini povrnitve stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v občini in sklep o višini financiranja političnih strank v občini Ljubno. Sprejem obeh omenjenih sklepov občinam narekuje področna zakonodaja. Marija Lebar DOPOLNILO INFORMACIJE V prejšnji številki Savinjskih novic smo na strani 13 pisali o Francu Mlačniku - Sabadinu, o enem najboljših citrarjev v naših krajih. Na objavljeni fotografiji je s citrami, ki so njegovo delo in niso tiste, ki mu jih je kupil oče, kot se lahko razume. Uredništvo Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 5 Iz občin, Oglasi ^^mm OBČINSKI SVET NAZARJE Finančno prestrukturiranje nazarskega Doma odvisno od skupščine mozirske Komunale Na zadnji predpočitniški seji so imeli nazarski svetniki med drugimi točkami na dnevnem redu tudi stanje v Javnem podjetju Dom Nazarje. Zaradi insolventnosti podjetja, o kateri so razpravljali že na seji v aprilu, bi moral direktor JP Dom Matej Pe-čovnik pripraviti načrt finančnega prestrukturiranja. Za razjasnitev stanja je bil na seji prisoten tudi predstavnik Inštituta Iris iz Maribora, ki je predhodno pripravil analizo uspešnosti poslovanja javnega podjetja. KOMUNALA MOZIRJE ŠE BREZ ODGOVORA, ENERGETIKA NAZARJE PONUJA UGODNE POGOJE O dogajanju, ki je sledilo seji 23. aprila glede problematike JP Dom, je svetnike seznanil direktor občinske uprave Samo Be-gič. Občina je lastnica JP Dom, hkrati pa ena njegovih treh največjih upnic. Največ Dom dolguje Energetiki Nazarje, tretja upnica pa je JP Komunala Mozirje. Z obema podjetjema naj bi se direktor Doma Matej Pečovnik pogovoril glede možnosti odloga ali odpisa dolga oziroma dokapitalizaciji, vendar, kot je pojasnil na tokratni seji, na Komunali ni dobil odgovora, saj mora o tem sklepati skupščina tega podjetja. Z navedenimi dejstvi se je že konec junija seznanil nazarski občinski odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, o čemer je občinskemu svetu poročala predsednica odbora Irena Vačovnik. Dejala je, da je Pečovnik odboru povedal, da je Energetika Nazarje ponudila ugodne pogoje odplačevanja dolga z delnim odpisom obresti. ODBOR ZA GOSPODARSTVO ZA ODPIS NEIZTERLJIVIH TERJATEV Na finančno stanje JP Dom vplivajo tudi neplačane najemnine in obratovalni stroški. Slednji so subsi-diarna odgovornost lastnika stanovanj, to je občine. Odbor je zato predlagal, da Občina Nazarje najemnine in obratovalne stroške, ki kljub večkratnim postopkom niso izterljivi, odpiše. ZA POSLOVANJE PODJETJA ODGOVARJA DIREKTOR Dr. Žan Oplotnik iz Inštituta Iris je predstavil nekatere izsledke analize poslovanja JP Dom in ob tem poudaril, da lastnik, to je občina, ne odgovarja za poslovanje podjetja. To je izključna odgovornost direktorja. Menil je še, da je dogovor glede odloga terjatev največjih upnikov razumna rešitev, in omenil možnost, da upniki v postopku prisilne poravnave podjetja zavarujejo svoje terjatve. PODALJŠAN ROK ZA PROGRAM PRESTRUKTURIRANJA Svetniki so nato sprejeli tri sklepe, ki jih je predlagal matični odbor: sklep o odpisu najemnin v višini 15.500 evrov, ugotovitveni sklep, da direktor JP Dom še ni pripravil programa finančnega prestrukturiranja, za kar je podal pisno obrazložitev, in sklep, da svet sprejme predlog za podaljšanje roka priprave programa finančnega prestrukturiranja JP Dom Nazarje z rokom enega tedna po skupščini JP Komunala Mozirje. V kolikor se pogoji insolventnosti ne bodo spremenili, direktor izvede zakonodajno ustrezen postopek. Marija Lebar CENTER RINKA SOLČAVA i načrt avstrijske Koroške kot primer dobre prakse V okviru Festivala trajnostne mobilnosti na Solčavskem so zadnjo soboto v juniju pripravili predavanje dr. Štefana Merkača z avstrijske Koroške. Biolog in zagovornik obnovljivih virov energije je v Centru Rinka predstavil energetski koncept njihove regije. »Občina Železna Kapla si je že pred tremi leti zadala cilj, da bo postala energetsko neodvisna in ekološka pri ogrevanju in topli vodi, električni energiji ter energentih za prevozna sredstva. V ta namen naj bi uporabljali le energetske vire, ki so na voljo v občini, torej lesno biomaso, IME TEDNA Nada Brinovšek Na nedeljskih volilvah je kot kandidatka SDS prejela 27,27 odstotka glasov volivcev in s tem rezultatom za skoraj sedem odstotnih točk presegla povprečni rezultat svoje stranke na nacionalnem nivoju. Kot kaže po neuradnih rezultatih volitev, bo v novem sklicu državnega zbora edina predstavnica naše doline. Dr. Štefan Merkač je povedal, da si je Občina Železna Kapla zadala cilj, da bo postala energetsko neodvisna in ekološka. (Foto: Marija Šukalo) sončno energijo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter energijo vodnih virov. V prvi vrsti naj bi na tak sistem prešli vsi objekti občinske uprave, kar bi bil dober zgled za druge občane,« je med drugim povedal Štefan Merkač, ki je član društva za pospeševanje mednarodnih korpo-racij, ekološkega razvoja in izmenjave na kulturnem področju. Omenil je še, da so projekt kot eno izmed svojih vodil v skrbi za energetski preobrat podprle politične strukture na avstrijskem Koroškem. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi dobre prakse in plodno sodelovali v razpravi. Tudi na Solčavskem so si namreč enotni, da bo narava lahko ostala ohranjena le, če se bodo v večji meri začeli uporabljati obnovljivi viri energije, med katere sodijo tudi male hidroelektrarne. A za slednje po mnenju nekaterih udeležencev slovenska država nima pravega posluha. Marija Šukalo 6 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 Iz občin OBČINSKI SVET LUČE Bo poslej v proračun priteklo več denarja od turistične takse? Na julijski seji so lučki občinski svetniki sprejeli več pomembnih sklepov s področja kulture in športa. Uredili so razmerja glede storitev namestitve občanov v ustanove izven mreže javne službe, določili delno povrnitev stroškov volilne kampanje za letošnje lokalne volitve in v drugi obravnavi potrdili odlok o turistični taksi. ODLOK O TURISTIČNI TAKSI SOGLASNO SPREJET Odlok o turistični taksi so v Lu-čah pripravili že pred časom in ga je občinski svet v prvi obravnavi sprejel že leta 2012. Ker je bila napovedana sprememba zakono- REČICA OB SAVINJI Na Rečici ob Savinji so prvi petek v juliju razdelili novo gasilsko opremo prostovoljnim gasilskim društvom, ki delujejo na območju občine. Opremo so pred občinsko stavbo sprejeli predstavniki PGD Rečica ob Savinji, Pobrežje ob Savinji in Grušovlje. Ob tej priložnosti je župan Vinko Jeraj gasilcem zaželel, da bi opremo, ki je potrebna za učinkovite in varne intervencije, potrebovali le za urjenje in ne ob požarih ali drugih nesrečah. Stroške za nakup opre- daje na državni ravni, so s sprejetjem odloka nekoliko počakali. Tokrat je bil v drugi obravnavi soglasno sprejet. S tem je urejeno področje odvajanja turistične takse v občinski proračun. MALO TAKSE V OBČINSKO BLAGAJNO Nekateri svetniki in tudi predsednik nadzornega odbora Benjamin Robnik so že večkrat opozorili na nizke zneske, ki iz tega naslova pritekajo v občinsko blagajno. Župan Ciril Rosc je dejal: »Upamo, da bodo sedaj turistični subjekti bolj redno odvajali turistično takso. Med drugim so v odloku navedene tu- me v znesku nekaj več kot 12 tisoč evrov je pokrila občina iz proračuna po ključu, ki je dogovorjen s pogodbo. Udeležencem slovesnosti sta spregovorila tudi občinski poveljnik Franc Finkšt in poveljnik civilne zaščite Ciril Turk. Oba sta se pridružila željam župana, obenem pa izrazila pričakovanje, da bodo gasilci, tako kot to počnejo že ves čas, z opremo ravnali kot dobri gospodarji. Marija Šukalo di sankcije in nadzorni organ.« Svetnik Jernej Plankl je predlagal, naj se odlok pošlje vsem turističnim ponudnikom v občini skupaj z obrazložitvijo, izvajanje pa je potrebno kontrolirati, s čimer so se strinjali vsi svetniki. Lučki župan Ciril Rosc upa, da bodo sedaj turistični subjekti bolj redno odvajali turistično takso v občinsko blagajno. (Foto: ML) Na Ljubnem ob Savinji bo v organizaciji Turističnega društva Naš kraj in tamkajšnje občine v sodelovanju s številnimi ostalimi društvi od sobote, 19. julija, do nedelje, 3. avgusta, potekal 54. Flosarski bal. Organizatorji so letos ponovno pripravili etnografsko povorko, ki je lani ni bilo. Bal bo svoj vrhunec dosegel prvo avgustovsko nedeljo z udiranjem flosa in krstom mladega splavarja - zelenca. »Pester program bo zadovoljil vse okuse,« je prepričan predsednik TD Naš kraj Radenko Tešanovic. Pestro dogajanje bodo že ta konec tedna začeli Zgornjesavinjski starodobni-ki, ki so poleg vožnje in razstave starih vozil letos pripravili še razstavo ob 100-letnici smrti Janeza Puha, slovenskega izumitelja in mehanika. SVETNIKI SKLEPALI TUDI O SOCIALI, KULTURI IN ŠPORTU Občina Luče je že doslej sofinancirala namestitve svojih občanov v domski oskrbi v ustanovah javne mreže. Da bo to mogoče tudi za nadomestne oblike bivanja v ustanovah, ki so izven mreže javne službe, je bilo potrebno sprejeti ustrezen sklep, kar so svetniki tudi storili. Po krajši razpravi so sprejeli še lokalni program kulture za obdobje 2014-2017. Po županovih besedah gre za strateški dokument, ki opredeljuje prioritete na področju kulture, cilje in ukrepe za uresničevanje ciljev ter načrtuje investicijsko vzdrževanje javne kulturne infrastrukture. Merila za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v občini Luče določajo okvirno višino sredstev, izraženo v odstotkih, ki je letno namenjena za posamezne športne programe. V primeru, da za posamezen program oziroma vsebino ni prijav, lahko komisija sredstva prerazporedi na druge vsebine, kjer je potreba večja. Marija Lebar Športne, etnografske in zabavne prireditve bodo tudi v ostalih krajih in naseljih ljubenske občine. Za ljubitelje kulture so pripravili koncert orgelske glasbe in likovni dogodek, Flosfest, s katerim so običajno pričenjali Flosarski bal, pa je letos umeščen v sredino programa, to je 25. in 26. julija. Ljubitelji športa bodo lahko spremljali smučarske skoke, namenu bodo predali nekatere dokončane občinske investicije, manjkala ne bo niti slovesna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj. Zadnji dan, 3. avgusta, bo še posebej slovesno z etnografsko povorko, njena osrednja tema bo žito, udiranjem flosa in flosarskim krstom ter zabavnim večerom. Marija Lebar Gasilci rečiške občine so bogatejši za opremo v vrednosti nekaj več kot 12 tisoč evrov. (Foto: Marija Šukalo) Nova gasilska oprema za učinkovite intervencije FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM OB SAVINJI Letos ponovno tematska etnografska povorka Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 7 Intervju POGOVOR Z ŽUPANJO OBČINE NAZARJE MAJDO PODKRIŽNIK Veliki projekti niso vezani na mandatno obdobje (Foto: Marija Lebar) Za edino zgornjesavinjsko županjo Majdo Podkrižnik je prvi mandat. Na volitve se bo jeseni podala tudi zato, da dokonča nekatere že začete projekte, med katerimi so tudi taki, ki so pomembni za celotno dolino, kot na primer ureditev zdravstva ali preskrbe s pitno vodo. Meni, da bo v drugem mandatu lažje, saj je v štirih letih pridobila dragocene izkušnje in znanja. - Eden od projektov, ki ste se jih lotili že na začetku mandata in ki je pomemben za vse Zgornjesavinjčane, to je ureditev zdravstva, se počasi približuje uresničitvi. Ste zadovoljni? Lahko rečem, da so bili v tem mandatu narejeni veliki koraki na področju zdravstva v Zgornji Savinjski dolini. Več kot tri leta smo potrebovali, da smo med občinami uskladili in potrdili odloke, dali soglasje na statut Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, vključili Občino Rečica ob Savinji med ustanovitelje in določili sedež. Pridobili smo idejni projekt, ki je pokazal neobho-dnost prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah, in se na osnovi tega resno pogovorili o potrebnosti investicijskih vložkov v zdravstvo. 3. julija smo na seji sveta ustanoviteljev javnega zavoda, katerega vodim prvo leto, sprejeli odločilne sklepe. Potrdili smo Darjo Es za direktorico zavoda za štiri leta, potrdili finančni načrt zavoda, kar pomeni med drugim ureditev ustreznega laboratorija, se dogovorili o delnem pokrivanju izgube zavoda in sprejeli sklep, da se pristopi k pridobitvi investicijskega programa in odkupu zemljišča. Na tej seji nam je županom uspelo podpisati tudi pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ter proučiti študijo z usmeritvami zdravstvenega doma za naprej, ki jo je pripravila zunanja institucija. Pripravljavci so povedali, da smo prvi v Sloveniji, ki imamo ta dva dokumenta. Tu je bilo vloženega resnično veliko truda, saj se mi zdi zdravje in zato potreba po urejenem zdravstvu največja vrednota v življenju. Res sem zelo vesela, da smo prišli tako daleč, vendar pa nas na tem področju čaka še veliko dela in medsebojnega usklajevanja ter pridobivanja sredstev, ki jih, kot kaže, tudi na državni ravni za zdravstvo ni. - Med večje medobčinske projekte sodi tudi načrtovana prenova vodovoda Letošč ... Tukaj se vse skupaj odvija prepočasi. Bojim se, da dokumentacije ne bomo uspeli pripraviti pravočasno, da bi prišli v finančno perspektivo 2014-2020. Za ta sredstva je pripravljenih oziroma na čakanju veliko projektov. Nekateri so izpadli v dosedanji in se bodo vsaj delno vključili v novo perspektivo. Pri že tako omejenem denarju za potrebe lokalnih skupnosti bi morali zelo pohiteti, da bi prišli zraven. Vodovod na območju Nazarij nenehno poka, nastajajo defekti. V naši občini od 290 lastnikov manjka še približno 15 služnostnih pogodb. Na potezi sta koordinator tega projekta Občina Mozirje in Občina Rečica ob Savinji. Slednja se mora odločiti o najugodnejši varianti in pristopiti k pridobivanju služnosti. Upam, da se vsi zavedamo nujnosti zagotavljanja pitne vode, najpomembnejše dobrine za življenje. - Bliža se leto 2017, ko naj bi vse lokalne skupnosti imele urejeno odvajanje komunalnih odpadnih voda. Kako daleč ste s tem v na-zarski občini? Za ta namen smo letos zagotovili največ sredstev doslej v zadnjih štirih letih, to je kar 41 tisoč evrov. Odziv na razpis je bil zelo velik, saj smo dobili 42 vlog. Očitno se občani zavedajo potreb po ureditvi malih čistilnih na- »Lahko rečem, da so bili v tem mandatu narejeni veliki koraki na področju zdravstva v Zgornji Savinjski dolini.« _J prav. V krajevni skupnosti Kokarje, kjer je bila predvidena kanalizacija, smo nedavno imeli sestanek s krajani. Na podlagi ekonomskih izračunov se gre v treh zaselkih v male čistilne naprave, saj bi kanalizacija stala povprečno okoli 13 tisoč evrov na gospodinjstvo. Čistilna naprava Mozirje je zelo potrebna obnove, z občinama Mozirje in Rečica ob Savinji smo prijavljeni že na tretji razpis. Čakamo na izid in upamo, da bomo tokrat uspešni. - Občina je prejela priznanje zlati kamen za občanom prijazno občino ... Na to smo lahko v občini Nazarje ponosni ter veseli in se lahko pohvalimo. Za leto 2013/2014 smo prejeli certifikat zlati kamen, ki ga prejme občina, ki po metodologiji ISSO dosega standard občine dobrega življenja. Merjeni smo bili po več kot 50 kazalcih in se uvrstili med deset najbolj razvojno prodornih občin v zadnjih štirih letih. Med 212 občinami smo v prvi tretjini najbolj razvitih občin v Sloveniji, zaradi česar smo po drugi strani pri pridobivanju razpisnih sredstev prikrajšani. - Občina Nazarje je poznana po uspešnem osnovnem in glasbenem šolstvu. Res je. Naša osnovna šola se še naprej trudi s projektom brezplačna šola in je na tem področju zelo uspešna. Zmaguje na področju turizma, je prejemnica različnih priznanj, imamo najboljši šolski pevski zbor v Sloveniji. »Nisem človek obljub in sajenja rožic in vem, da so časi takšni, da se tudi občani tega zavedajo.« V_J Glasbena šola je lani praznovala 20. obletnico. Učenci dosegajo neverjetne uspehe na državnem in mednarodnem nivoju in skupaj z mentorji ponašajo ime občine in doline preko meja. Na vseh prireditvah nam obogatijo in polepšajo kulturno življenje. - Pravite, da ste občanom prijazna občina. Bi tukaj lahko našli priložnost tudi tisti, ki bi občani morda šele želeli postati? V naši občini imamo vse možnosti. Na razpolago imamo še sedem komunalno urejenih parcel na Prihovi za obrtno industrijsko dejavnost, za samostanom imamo tri in v Biču v Šmartnem ob Dreti sedem parcel za individualno gradnjo. Investitor Gradiatim ima naprodaj še par stanovanj v novem bloku v centru Nazarij. Pred kratkim smo imeli objavljen razpis za prodajo parcel, a ni bilo zanimanja, letos bomo razpis še enkrat ponovili. Nepremičninski trg je v stagnaciji, kljub temu upam, da bomo do konca leta prodali kakšno parcelo. - Ena vaših prioritet ob nastopu mandata so bila nova delovna mesta. Toda teh je vedno manj ... Ja, žalostna realnost. Kljub dogovarjanjem z Gorenjem, da bi v Notranji opremi ostalo 8 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 Intervju zdravo jedro, na koncu ni bilo uspeha. Ob stečaju Glin IPP je delo izgubilo 65 ljudi. Od tega jih bo večina dobila zaposlitev v drugih Glino-vih družbah. Bojim se, da za nekatere invalide prezaposlitve ne bo. Upam, da se bodo našle kakšne rešitve v smeri zaposlitev, pomoči ... Na drugi strani pa ne smemo spregledati, da so se odprla nova delovna mesta v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina in v Eurospinu, ki delujeta v kompleksu bivšega Elkroja. Širi se Biomasa v kompleksu Glina, podjetje BSH Hišni aparati je največji zaposlovalec v dolini. V občini Nazarje je skupaj okrog 1.800 delovnih mest. Imamo zlate inovatorje, torej razvojno usmerjena podjetja in posameznike. - Kot kaže, so se uredile tudi razmere na področju preskrbe s toplotno energijo, ki so povzročile kar nekaj hude krvi. Med drugim se vam je zgodila civilna iniciativa. To je bila ena mojih težjih preizkušenj v tem obdobju. Zadeva toplovod ni mogla ostati več pod preprogo. Kljub trdemu orehu je bilo potrebno pristopiti k problematiki, začeti urejati in ukrepati, tudi zavoljo negodovanja. Težava je bila v tem, da je toplotno energijo proizvajala Energetika, distribucija, ki jo je opravljalo Javno podjetje Dom, pa je bila ločena. Prihajalo je do izgub, ki jih je pokrivala občina. Pri vedno manjših prilivih je to za občino postalo pretežko breme, saj finančno ne bi mogla več vzdržati. Imamo številne druge nujne potrebe, poleg tega pa sistem ni imel zagotovila dolgoročnejše oskrbe, investicijsko vzdrževanje ni bilo zagotovljeno. Poleti 2011 je kazalo, da se sistem v kurilni sezoni 2011/2012 sploh ne bo zagnal, potrebne bi bile investicije v nove kurilne naprave, tako v javnih zgradbah kot ostalih, ki so priključeni na toplovod. Prišlo je do dogovora, pri katerem je občina dala poroštvo in pokrivala izgubo JP Dom iz naslova distribucije. »Dokler je občina plačevala izgube iz naslova toplovoda, je bilo vse v redu, ko pa smo rekli, da tega ne zmoremo več tudi zavoljo drugih občanov, ki toplovoda nimajo, so se pojavili odzivi, kakršni so bili.« Podeliti je bilo potrebno koncesijo in uskladiti cene po metodologiji, ki jo predpisuje zakonodaja. Seveda je bilo pri tem potrebno vključiti vse elemente, tudi najemnino v višini amortizacije, ki dolgoročno zagotavlja vzdržen sistem. Proces je bil strokovno, postopkovno in pravno zelo težak, a nam je uspelo zadevo izpeljati pravilno in v pravo smer. Na zboru krajanov smo podali korektne in strokovne odgovore. Investicija postaj in razpeljava pri blokih je bila tehnična rešitev, ki bi se gotovo lahko izvedla že pred leti. Dokler je občina plačevala izgube iz naslova toplovoda, je bilo vse v redu, ko pa smo rekli, da tega ne zmoremo več tudi zavoljo drugih občanov, ki toplovoda nimajo, so se pojavili odzivi, kakršni so bili. Me- nim, da preskrba sedaj poteka v redu in v zadovoljstvo vseh. - Država občinam namenja vse manj denarja. Kako se to odraža pri delu vaše lokalne skupnosti? To pomeni tudi manj razpisov, ostrejše pogoje, težje prideš do sredstev. Sredstva občinam država vsako leto znižuje. Doslej smo po zakonu o financiranju občin dobili štiri odstotke za investicije, to je 78 tisoč evrov, za letos pa še ni znano, ali bomo dobili polovico ali samo četrtino. Sicer pa lahko povem, da je bila Občina Nazarje v letu 2010 zadolžena za 272 evrov na prebivalca, letos pa le še 181 evrov na prebivalca, kar pomeni zmanjšanje za okoli 35 odstotkov in je pod slovenskim povprečjem. Pretežno je bil kredit črpan v letu 2009 za izgradnjo industrijsko obrtne cone Prihova. Kreditno kvoto še imamo na razpolago, a jo v pretežni meri »šparamo« za so- »Med 212 občinami smo v prvi tretjini najbolj razvitih občin v Sloveniji, zaradi česar smo po drugi strani pri pridobivanju razpisnih sredstev prikrajšani.« financiranje zdravstvenega doma, vodovoda in državne ceste. Seveda bomo pred tem morali prodati kakšno parcelo na Prihovi, za samostanom in v Biču. Ni enostavno pri zmanjšanju prihodkov s strani države in omejitvah pri razpisih zadostiti in uskladiti naraščajoče potrebe na področjih, za katere je odgovorna občina, hkrati pa ob vse pogostejših naravnih nesrečah imeti denar za sanacije in izvedbe nujnih projektov, ki čakajo na realizacijo. - Ne samo, da država krči sredstva, govori se tudi o ukinjanju majhnih občin. Kaj menite o tem? So po vašem majhne občine potrebne? Če je usmeritev države in nas, Slovenk in Slovencev, da se država enakomerno razvija, je treba slediti razvoju podeželja in prebivalstva na tem območju, da ni ves razvoj usmerjen samo v glavno mesto in ostalih nekaj mestnih središč. Po mojem je o ukinjanju občin preuranjeno razmišljati in je to zaenkrat nesmiselno. Poleg tega sem mnenja, da je lokalna politika najbolj učinkovita v državi. Politika na državni ravni ni stabilna, saj se vlada v zadnjem štiriletnem obdobju menja že četrtič in so bile dvakrat parlamentarne volitve. Razmislimo, ali bi občina Nazarje imela to, kar ima, če ne bi bila samostojna? - Kako je z državno cesto skozi Šmartno ob Dreti in krožiščem v Nazarjah? Vse je prestavljeno za najmanj dve leti in pol. Pogosto smo bili v stiku z Ljubljano, nazadnje smo bili v aprilu na sestanku na Družbi Republike Slovenije za ceste, kjer imajo vršilca dolžnosti direktorja, ki opravlja samo tekoče posle. Želeli smo ta dva projekta premakniti naprej vsaj s pripravo dokumentacije, a se še to ne da. Za krožišče v Nazarjah je bila lani jeseni pripravljena dokumentacija za razpis izvajalca del, katerih izvedba je bila planirana za letos, za cesto v Šmartnem pa je bil planiran odkup zemljišč (manjkata še dve). V Sloveniji je podobnih projektov sedaj na čakanju preko 700, okoli 34 pa so jih ustavili sredi izvajalskih del. Denarja zmanjkuje že za vzdrževanje. Vseeno smo prišli daleč, vendar sta projekta vredna po več kot milijon evrov, cesta je državna in ko bo zagotovljen denar v proračunu države in nato tudi občine, bo možno nadaljevati. - Se vam zdi, da je en županski mandat prekratek za uresničevanje zastavljenih prioritet? Projekti se po mojem sploh ne morejo vezati samo na en mandat, mogoče le manjši. Ko nastopiš mandat, moraš predvsem nadaljevati odprte dobre projekte. Od novih, ki jih začneš, se redko kateri lahko konča v istem mandatu, morda le manjši in manj zahtevni. Kar poglejte na primer projekte Letošč, zdravstveni dom, zbirni center Podhom, čistilne naprave in kanalizacija, ceste, ki so v državni lasti. Da dobiš služnosti, dokumentacijo, pridobiš finančne vire, izpelješ razpise za izvajalce, vse to so dolgotrajni in zahtevni procesi. Nekateri projekti, ki sem jih naštela, so pomembni za več generacij. Seveda moraš imeti cilje in strategijo in Občina Nazarje jo je v letu 2011 naredila ter leta 2012 tudi sprejela. »Po mojem je o ukinjanju občin preura-njeno razmišljati in je to zaenkrat nesmiselno. Poleg tega sem mnenja, da je lokalna politika najbolj učinkovita v državi.« v_ Začetek je vedno težak in prvi mandat je bil zame velik izziv. Ni bilo enostavno. Izvesti je bilo potrebno veliko nujnih in tudi za občane nevšečnih ukrepov, predvsem na komunalnem področju, vendar so bili neizogibni. Poleg tega nas je pestila vrsta naravnih nesreč. Drugi mandat bo lažji, bolj se lahko osredotočiš na pomembne projekte, navajen si, zadeve hitreje stečejo, bolj si pripravljen na raznovrstne situacije, lahko si boljši na podlagi izkušenj. - Kaj ponujate občanom, da bi vam zaupali še en mandat? Imam železno moč, voljo, znanje, trmo in še veliko izzivov ter idej, ki se niso izčrpali že v prvem mandatu. Trdo delo, poštenje in čim več dobrega, in kar bo potrebnega postoriti za občane in občanke, občino in dolino, glede na sprotno situacijo in zmožnosti. Nisem človek obljub in sajenja rožic in vem, da so časi takšni, da se tudi občani tega zavedajo. Treba je oceniti zmožnosti in uskladiti želje z realnimi potrebami. Izvedba marsikaterega projekta pa je odvisna tudi od konstruktivnega sodelovanja občanov. Marija Lebar Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 9 Kultura GALERIJA STEKL GORNJI GRAD Zgovorne slike krajin Klemna Volovška Zadnji junijski četrtek so lahko obiskovalci gornjegrajske galerije Šte-kl prisostvovali otvoritvi razstave slik krajin in kipov avtorja Klemna Volovška, ki prihaja iz domačih logov, doma je namreč iz Dola pri Gornjem Gradu. Razstavo je organiziralo Kulturno društvo Gornji Grad, program je povezovala Nika Kolenc, za glasbeno razvajanje pa sta poskrbeli Aja in Daša Urlep, prva z igranjem na harfo, druga na flavto. Odprtje razstave je bilo zelo dobro obiskano in kot mnogokrat poprej je bila galerija premajhna za vse. Kljub dobrim ocenam njegovih del s strani likovnih kritikov Klemen Volov-šek ostaja skromen. Obiskovalcem o svojem delu ni spregovoril, saj je mnenja, da govorijo njegova dela sa- ma. Res so njegove slike zelo zgovorne, obiskovalcem so jemale dih in jih vabile, da bi se povzpeli na gorske vrhove, se zleknili pod breze ali ugriznili v zrelo jabolko. Tudi kipi, izdelani iz lesa, so zelo dovršeni, je o Volovškovih delih povedala Nika Kolenc. Volovšek se je umetniško izobraževal na Akademiji za likovno umetnost. Pri svojem izražanju uporablja pestro paleto likovnih tehnik. Pri ki-parjenju mu je še posebej ljub les. V zadnjem obdobju ga je prevzela sakralna dediščina, slikati je začel kapelice, ki imajo v našem prostoru posebno mesto. Za svoje delo je mladi umetnik prejel že številne nagrade, imel pa je tudi že veliko samostojnih razstav. Štefka Sem VEČER POD TRŠKO LIPO NA REČICI OB SAVINJI Lukoviški pevci navdušili občinstvo Klapa Sidro iz Lukovice je Rečičanom pripravila pester program dalmatinskih pesmi in narodnih napevov. (Foto: Marija Šukalo) Z večerom pod trško lipo so 5. julija na Rečica ob Savinji sklenili sklop prireditev v okviru 35. prireditve Od lipe do prangerja. Tokrat so se v kulturnem programu predstavili pevci Klape Sidro iz Lukovice. Večina se jih druži že od otroštva, skupaj pa imajo vsaj desetletno kilometrino, saj jih ne povezujeta le glasba in veselje do petja temveč tudi prijateljstvo. Ime Klapa Sidro so si študentje Janez Lebar, brata Matej in Rok Avbelj, Blaž Ber-lec, Gregor Strehar in Blaž Andrej-ka nadeli lani jeseni. Pojejo tudi v številnih pevskih zborih. Najraje se lotevajo zahtevnih pesmi v izvedbi štiriglasnega petja. Čeprav se imenujejo klapa, to ne pomeni, da gojijo le dalmatinsko glasbo. Zelo radi zapojejo tudi slovenske domače pesmi, pri podokni-cah pa ne gre brez priljubljene Kaj bi te vprašal. Slednjo je bilo mogoče slišati tudi na rečiškem trgu, kjer so mladi pevci navdušili občinstvo. Program večera so v nadaljevanju dopolnili Okrogli muzikantje, za veliki finale pa je sledil še ognjemet. Marija Šukalo Klemen Volovšek je odprtje razstave svojih likovnih del spremljal v družbi staršev. (Foto: Štefka Sem) 17. PRANGERJADA V PILŠTANJU Rečicam promovirali zgornjesavinjsko kulinariko V Pilštanju je bila konec junija 17. Prangerjada. Turistično prireditev, ki je potekala kot srednjeveški dan, je pilštanjsko turistično društvo pripravilo ob 610-letnici omembe tamkajšnjega trga. Na prireditvi so se znova srečali predstavniki krajev, ki imajo sramotilni steber, med njimi tudi predstavniki Rečice ob Savinji. Ker je vse potekalo v znamenju srednjega veka, so že v uvodu razglasili »ordunge« - trški red, nato pa se je grajska gospoda sprehodila po tržnici, zaplesala svoj ples, preizkusili so se v mečevanju in igrah. Obiskovalci so bili priča tudi sojenju na prangerju. Od štirinajstih slovenskih krajev, ki imajo pranger, se jih je tokratnega srečanja udeležilo osem. Rečičani se kljub temu, da imajo pranger od leta 1585, niso predstavljali s srednjeveškimi običaji, temveč z lokalno kuli-nariko. Obiskovalcem so predstavili zgornjesavinjski želodec, štraube, domači kruh in tovkec. O Rečici ob Savinji je spregovoril Toni Strnišnik, ki je poudaril, da Pran-gerjada, ki poteka vsako leto v drugem kraju, krepi vezi med kraji, ki imajo skupni element - srednjeveški sramotilni steber. Pobuda za vsakoletno srečanje se je pred več kot desetletjem in pol porodila prav med Rečičani in Pilštanjčani. Marija Šukalo Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so na svoji stojnici v Pilštanju ponujali tovkec, želodec, kruh iz krušne peči in štraube. (Foto: MŠ) 10 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 Ljudje in dogodki MOZIRJE Kosci in grabljice kot nekoč 13. POHOD PO POTEH ROBANOVEGA JOŽA »Potujte z odprtimi očmi in čutom za naravo« Center Rinka, Turistično društvo Solčava in Mohorjeva družba Celje so pripravili tradicionalni 13. pohod po poteh Robanovega Joža v slikovito dolino Robanov kot. Pred pohodom sta o Jožetu Vršniku in Robanovi domačiji, kjer že skoraj tisočletje živi Robanov rod (kmetija je bila v urbar vpisana že leta 1426), spregovorila člana solčavskega kulturnega društva Franc Herle Luka Prelesnik in Nejc Slapnik. Prelesnik in Slapnik sta povedala, da je Vr-šnik znal živeti z in za naravo. Videl je reči, ki jih drugi ne vidijo, in slišal je stvari, ki jih drugi ne slišijo. O njegovem življenju je posnet tudi dokumentarec. Robanov Joža je bil tudi moder človek, o čemer priča njegov odgovor na tarnanje turistov zaradi slabega razgleda, kadar je bila megla in deževje v gorah: »Razgled ni samo to, da v sončnem dnevu vidite v velike daljave. Potujte z odprtimi očmi in čutom za naravo, pa boste imeli lep razgled tudi v megli.« Pohodnikom na poti v Robanov kot v družbi z Nejcem Slapnikom ni bilo dolgčas. (Foto: Marija Sukalo) Ker so na Robanovem doma tudi citre in se učenje tega instrumenta prenaša iz roda v rod, sta za obiskovalce tudi letos zaigrala gospodar Franci in njegov sin Jošt. Z domačo pesmijo so dogodek obogatile ljudske pevke iz Solčave. Po programu so se pohodniki podali do planšarije, kjer je o Jožetu Vršniku spregovorila urednica pri celjski Mohorjevi družbi Alenka Veber, mašo pa je daroval župnik iz Nove Štifte Alojz Ternar. Marija Šukalo Na Kraheljnovem, travniku za mozirskim kulturnim domom, je Kulturno društvo Mozirje v soboto, 28. junija, pripravilo etnografsko obarvano prireditev, na kateri so se spomnili starega običaja košnje in dogodkov okoli nje. Zdaj že tradicionalna prireditev je tudi letos postregla z zanimivim programom in obilo dobre volje. Pevci moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje, ki ga vodi Anton Petek, so uvodoma zapeli nekaj ubranih pesmi, nato pa je Roman Čretnik obudil spomin na čase, ko so bila kmečka opravila, brez sodobne mehanizacije, zamudna in težaška. Po drugi strani pa so bila prav tovrstna opravila, na primer košnja, priložnost, da so se ljudje srečali in se ob delu tudi pozabavali. Čretnik je besedo predal gospodarju travnika, ki ga je bilo potrebno pokositi. V tej vlogi se je imeni- tno odrezal Alojz Plaznik. Koscem je naročil, kako naj delajo in na kaj naj pazijo. Najboljšim je obljubil nagrado v obliki jabolčnika ali domačega žganja. Ko so se kosci razporedili drug za drugim, so pričeli s košnjo. Kljub temu, da trava ni bila rosna kakor zjutraj, so kose lepo rezale travne bilke. Tu in tam je bilo potrebno katero sklepati, kosec pa se je v tem času malce odpočil in se okrepčal. Za kosci so se v vrsto podale še grabljice, ki so travo zgrabile v redi. Po košnji je sledilo še zlaganje v kope in izdelava bremena. Seveda je bila na koncu še malica, ob kateri so grabljice in kosci pozabili na napore, ki jih je bilo potrebno vložiti v delo. Ob prepevanju pesmi in igranju Lovra Gostečnika, ki je raztegnil meh frajtonarice, se je prireditev potegnila pozno v topel poletni večer. Benjamin Kanjir Gospodar Alojz Plaznik je najboljšim koscem obljubil nagrado v obliki jabolčnika ali domačega žganja. (Foto: Benjamin Kanjir) Za kosci so se v vrsti na delo podale še grabljice. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 11 Oglasi Torek, 22. 7. 2014 19.00: Večer orgelske glasbe z Bernardo Štiglic (Cerkev sv. Elizabete na Ljubnem ob Savinji) Sreda, 23. 7. 2014 17.00: Predstavitev ovčerejskega društva in pokušina domače ja-gnjetine (Turistična kmetija Loger.) Četrtek, 24. 7. 2014 10.00: Likovna delavnica na vrtu: Slikam s prijatelji (Šerbela Ru-pnik, Foršt 32) 15.00: Priprava kope za "kuhanje" oglja (Piknik prostor GRIL) Petek, 25. 7. 2014 21.00: Flosfest 2014, večer z Mambo Kingsi in Fešta bandom (Prireditveni prostor Vrbje) 12 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I PROGRAM ZA 54. FLOSARSKI BAL IN Sobota, 19. 7. 2014 OSMO MEDNARODNO SREČANJE LJUBITELJEV STARODOB-NIH VOZIL 08.00 - 20.00: Razstava Puhove tehnike ob 100 - letnici smrti Janeza Puha (Prireditveni prostor Vrbje) 08.30 - 10.00: Zbiranje starodobnih vozil, (Prireditveni prostor Vrbje) 10.00 - 14.00: Turistična vožnja po zgornjesavinjskih krajih 16.00: Družabno srečanje z Zgornjesavinjskimi starodobniki, podelitev priznanj udeležencem in žrebanje prijavnic (Prireditveni prostor Vrbje) 8.30 - 11.00 in 14.00 - 18.00: Razstava vozil (Prireditveni prostor Vrbje) 20.30: S harmoniko in pesmijo po Okonini z Mešanim pevskim zborom KD Ljubno ob Savinji in harmonikarjem Robijem Weis-som (smer: spodnji del Okonine - Četara - pri najstarejši zgornje-savinjski vinski trti pri Weissovih - Gostišče Prodnik) Nedelja, 20. 7. 2014 14.00: Pohod prijateljstva z Ljubnega v Radmirje (smer pohoda: stavba Občine Ljubno - tematska pot ob Ljubnici - Mlaker - Gril - Juvaničnik - Športni park Radmirje) 16.00: Športno - etnografske zabavne igre društev in zaselkov v Radmirju (Športni park Radmirje) Ponedeljek, 21. 7. 2014 16.00: Otvoritev prenovljenih in opremljenih prostorov in okolice Kulturnega doma Ljubno (Kulturni dom Ljubno) Sobota, 26. 7. 2014 9.00: KZSŠ - nogomet na milnici (Prireditveni prostor Vrbje) 12.00: Zabavne igre (Prireditveni prostor Vrbje) 17.00: Otvoritev obnovljenega vaškega jedra - Juvanje (Juvanje) 21.00: Flosfest 2014, večer s SIDDHARTO, Zablujeno generacijo in ostalimi (Prireditveni prostor Vrbje) Nedelja, 27. 7. 2014 14.00: Sv. maša po namenu flosarjev (Cerkev v Rastkah) 16.00: Nedeljsko popoldne z Ljudskimi godci in pevci, sledi glasbeni večer z ansamblom OKAJENI MUZIKANTJ E v organizaciji Društva ljubiteljev lanskega mošta (Lovski dom Ljubno) 12. FLOSFEST 19. 7. - 3. 8. 2014 Ponedeljek, 28. 7. 2014 10.00: Dobrih 10 let Zavoda Savinja, Srečanje soustvarjalcev Zavoda Savinja (Fašunova hiša) 18.00: Označitev Mlakarjevega skorša (redke drevesne vrste) z informativno tablo - Savinjsko gozdarsko društvo (Kmetija Mlaker - Ljubno ob Savinji) Sreda, 30. 7. 2014 7.00: Prikaz košnje in spravilo sena (Športni park Radmirje) 16.00: Turnir v odbojki - OK KLS Ljubno (OŠ Ljubno - telovadnica) 17.00: Tekmovanje v kegljanju (Kegljišče Ermenc) 21.00: Koncertni večer - VLADO KRESLIN (Hotel Planinka) Četrtek, 31. 7. 2014 13.00: Srečanje društva upokojencev (Prireditveni prostor Vrbje) 18.00: Razdiranje kope za oglje (Piknik prostor Gril) 18.00: Razstava likovnih del Lize Lik (Osnovna šola Ljubno ob Savinji) 20.00: Babji mlin v izvedbi KD Ljubno ob Savinji (Kulturni dom Ljubno) 21.00: Nočni pohod na Rajhovko s Planinskim društvom Ljubno (zbor pred Kulturnim domom Ljubno) Petek, 1. 8. 2014 19.00: Svečana proslava ob občinskem prazniku (Kulturni dom Ljubno) 20.30: Srečanje z ljudskimi godci ter društvom Komen (pred kulturnim domom Ljubno, v primeru slabega vremena pod šotorom v Vrbju) Sobota, 2. 8. 2014 9.00: Binetov memorial RD Ljubno ob Savinji (Ribiški dom Ljubno ob Savinji) 9.00 - 20.00: Nogometni turnir za pokal Flosarja (Nogometno igrišče Foršt) 9.00: Turnir v odbojki na mivki za ženske in moške (Športni center Jakop) 9.00: Turnir v tenisu za Pokal Flosarja v organizaciji Zgornjesavinj-skega teniškega kluba (Športni center Jakop) 9.30: Tekmovanje v smučarskih skokih za Pokal Flosarja v organizaciji SSK Ljubno BTC (Smučarsko - skakalni center Savina) 20.00: Flosarski večer z ansamblom Štrk (Prireditveni prostor Vrbje) Nedelja, 3. 8. 2014 14.00: Etnografska povorka skozi Ljubno, TEMATIKA POVORKE - ŽITO (smer: Foršt - pekarna Naraločnik - osnovna šola - Hotel Planinka - prireditveni prostor Vrbje) 15.30: Udiranje in spust flosa po reki Savinji (Prireditveni prostor Vrbje, pri brvi) 16.00: Pričetek tekmovanja v kiparstvu z motorno žago (Prireditveni prostor Vrbje) 16.15: Flosarski krst s Flosarskim društvom Ljubno ob Savinji (Prireditveni prostor Vrbje) 17.30: Koncert Ansambla Spev (Prireditveni prostor Vrbje) 18.30: Flosarski večer z ansamblom Spev (Prireditveni prostor Vrbje) Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik FRANC TOSTOVRŠNIK Našel sem ga v Teru, bil je eden potomcev godcev iz vrst Tostovrških pumpovcev, ki so izhajali s Tolstega vrha nad Terom. Sam se je najprej predstavil, da je godec od malih nog, saj je bila glasba pri njih doma. Naučil se je igranja na večih glasbilih, med vojaškim služenjem pa je igral v vojaški godbi. Franc Tostovršnik je povedal, da je bil že njegov stari oče Jože med najbolj uglednimi godci v okolici Ljubnega, igral pa je bas in frajtonerco. Tedaj so igrali po posluhu, saj večina domačih godcev ni znala brati not. Daleč nazaj so že bili godci zelo iskani, saj so predstavljali edino pravo zabavo na vasi. Prirejali so razne »gaude« (veseljačenja). Stari oče Janez je igral s svojimi sinovi Francem, Lojzem in Janezom. Pred prvo svetovno vojno so pri Tostovrških pum-povcih igrali še Kadunčevi Janez, Tina, Franc in Jožef, sosedi Tostovrških. Franc se je spominjal, da so doma imeli tale glasbila: citre, bas (pumperdum), harmoniko, kitaro in violino. Franc se je naučil branja not pri Anteju Tevžu na Ljubnem, saj je igral v godbi na pihala, ki jo je na Ljubnem vodil Tevž. Godci v okolici Ljubnega so predvsem radi igrali, kadar je bilo »slovo« (fantovščine in dekliščine). Tudi ob odhodu fantov k vojakom je bilo dobro vzdušje. Zanimiv izraz je še povedal sogovornik; če so si godci koga hudo privoščili, so rekli, da so ga »mrharli«. nekaj spominov naših godcev (4) FRANC BRGLES - OREŠNIK Bival je pri Primožu (Ljubno). Njegov oče Martin je bil eden izmed vodilnih godcev v okolici Ljubnega. Nekaj časa je vodil celo pihalno godbo. Oče je že mladega Franca navdušil za glasbo in ko je dopolnil 14. leto, so v očetovi skupini potrebovali godca, ki bi obvladal bas. Franc se je lotil tega glasbila in uspel. Povedal je, da je igral na 126 svatbah in da je poznal odličnega harmonikarja iz predela Primoža, ki so mu rekli Slepi Tone, ker je bi slep. Imel je največjo harmoniko v tem okolišu, imela je kar 180 basov. Potem se nama je pridružila še Brglesova žena Franca. Povedala je kar nekaj zdravičk, ki so jih godci in svatje radi peli. Seveda vse niso bile namenjene svatbam. V nadaljevanju nekaj izmed njih. Kol'k tisoč noči človek ne spi, zaradi tiste reči, ki od deda moli. Na Sedelski g'rici en vozek drdra, najbrž, da se ženin po nevesto pelja. ANGELA KLADNIK - JERČELA Sicer ne sodi med godce, je pa bila odlična poznavalka in pripovedovalka o družabnem življenja na vasi. Poleg tega je bila duhovita sogovornica. V Lučah je živela v hiši nasproti cerkve, kjer so se zjutraj radi zbirali kmetje, ki so pripeljali mleko na zbirno mesto. Prav gotovo je bil spomin Kladnikove izreden, saj je pripovedovala dogajanja in posebej zdra-vičke iz časa njene mladosti. Teh je bilo največ zapetih na svatbah, celo eden od obeh starešin je napovedal svatom, da bo šlo za plačilo (rajtn-go). Takole je zapel: »Preljubi svatje, ne zamer'te nam to, ker po vsem tedaj še rajtnga bo ...«. Zelo posrečeno je Kladnikova pripovedovala zdravičke, ki niso bile vedno obzirne, občutljivim pa nedopadljive. (Želja ženinu in nevesti) Ta rinčka je zlata, n'kol ne rjavi, naj tudi vajina ljubezen tak' dolgo trpi. Na ohcet' je lušno, ko se trebuh redi, al' mošnja je 'boga, jet'ko dobi. Iz Oreške hiše se zmerom kadi, ne vem, če se kuha, al' se baba smodi. V Savinjskem vrhu se vrane dero, v Šemprimoškem vrhu pa fantje pojo. Vse godce bi skupaj pobral, na tnali sesekal, pa biku postlal. Na sosedovi grici pa raste polaj, da bi zmatran'mu Francu zakuhala čaj. V enem kotu je brana, v drugem drevo, v te trekem je Roza s to krivo nogo. (Družica je zapela) Šopek rož bom nabrala, jih skup' bom zvezala, jih sestri podam, ko vstopa v drug' stan. (Starešinama) Staršneta sta Bogu hvaležna za to, je vince ustvaril, da žlampata lahko. (Godcem) 'No gajžlo bom kup'la, da pokala bo, godca bom tepla, da jokal se bo. Bog je na zemlji živali ustvaril, se mu je prasica skazila, je godca nar'dil. Zunaj na dvorišču 'no korito stoji, ko jedla prasica, ino tud' godci z njo vsi. Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 13 Nasveti, Organizacije Stanje gozdov po žledolomu na nazarskem območju razmeroma stabilno MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Februarski žledolom v gozdovih je letošnje gospodarjenje z gozdovi postavil na glavo, saj bo treba v Sloveniji zaradi poškodb posekati in izdelati kar dvoletni posek. To predstavlja za lastnike zelo veliko težavo, zlasti tam, kjer je poškodovano veliko iglavcev. V nazarskem gozdnogospodarskem območju skupna količina poškodovanega drevja za posek s spomladi ocenjenih 150 tisoč kubičnih metrov narasla na 211 tisoč kubičnih metrov (stanje ob polletnem poročilu), kar že predstavlja enoletni posek. OBSEG POŠKODB VIŠJI OD OCEN Pri usmerjanju sanacije na terenu revirni gozdarji vedno znova ugotavljajo, da so obsegi in koncentracije poškodb višje od ocen za sanacijski načrt. Posebno skrb povzroča zelo velik delež poškodovanih iglavcev, ki predstavljajo kar 40 % vsega poškodovanega drevja. Zlasti neugoden je velik delež poškodovane smreke, ki je zelo občutljiva na podlubnike. SANIRANE ŽE SKORAJ TRI ČETRTINE POŠKODOVANIH IGLAVCEV Razveseljiv je podatek, da so bili do začetka poletja poškodovani iglavci sanirani v obsegu 72 % poškodovanega drevja. To je znatno več od državnega povprečja. Očitno so se lastniki gozdov potrudili in upoštevali usmeritve revirnih gozdarjev v prednostno sanacijo poškodovanih smrek. Nekoliko počasneje poteka pri iglavcih le sanacija poškodovanih borov. SANACIJA POŠKODOVANIH LISTAVCEV MANJ INTENZIVNA Sanacija listavcev poteka manj intenzivno, kar je razumljivo, saj jih ne ogrožajo podlubniki. Do konca prvega polletja je bila sanirana slaba tretjina poškodovanega drevja listavcev. Revirni gozdarji svetujejo lastnikom, da naj drevje, ki ni povsem izruvano ali povsem polomljeno ter je spomladi ozelenelo, puščajo povsem za konec sanacije. Skupaj je bila do poletja v nazar-skem območju sanirana skoraj polovica (47 %) vsega poškodovanega drevja. SLABO VREME UPOČASNILO RAZVOJ LUBADARJEV Razveseljivo je tudi, da se smrekovi podlubniki ne razvijajo in širijo tako hitro, kot bi se lahko glede na razpoložljivo hrano - poškodovano drevje. Sicer so revirni gozdarji evidentirali in za posek označili izrazito povečan obseg smrekovih lubadark, vendar so to predvsem lubadarke, ki so jih podlubniki napadli že v preteklem poletju in se sedaj sušijo. K slabšemu razvoju smrekovih podlubnikov pripomore predvsem za njih neugodno vreme. ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA (ZKZ) MOZIRJE Na izrednem občnem zboru o pomembnih spremembah V četrtek, 10. julija, so se člani in zaposleni Zgornjesavinjske kmetijske zadruge (ZKZ) Mozirje sestali na izrednem občnem zboru. Med drugim so sprejeli sklep, da v statut zadruge vnesejo možnost ustanovitve družbe z omejeno odgovorno- SANACIJA SE MORA NADALJEVATI Smrekovih lubadarjev je v gozdovih že sedaj veliko preveč, da bi lahko lastniki gozdov in gozdarji mirno pričakovali jesen. Zato bodo revirni gozdarji kljub poletnemu zastoju izvajanja del v gozdo- NAZARJE vih zaradi kmetijskih opravil vztrajali, da se sanacija smreke nadaljuje s kolikor se le da visoko intenziteto. Zelo pomembna sta tudi sanacija mladih nasadov in zlasti dosledno narejen gozdni red, saj se je zelo razmahnil tudi mali smrekov lubadar. Veliko zanimanja za spletno komuniciranje Delavnica v nazarski osnovni šoli je bila zelo dobro obiskana. (Foto: Marija Lebar) stjo. Prav tako so potrdili spremembo, ki po novem omogoča imenovanje prokuristov. Več o dogajanju na izrednem občnem zboru in o spremembah v ZKZ Mozirje pa v eni prihodnjih številk Savinjskih novic. Marija Lebar Občina Nazarje in podjetje PriMS sta pred kratkim v Nazarjah organizirala delavnico o spletnem komuniciranju. Organizatorja sta namreč za občane odprla nov medijski kanal na spletnih straneh MojaObcina.si. V povsem zasedeni računalniški učilnici nazarske osnovne šole so udeležence pozdravili predstavniki podjetja PriMS in županja Majda Podkrižnik, ki je izrazila zadovoljstvo nad tolikšnim odzivom. Sledila je teoretična razlaga o sodelovanju in učinkovitem komuniciranju na omenjenem medijskem kanalu, ki doseže spletne bralce na naslovu Mo-jaObcina.si in mobilne uporabnike tega naslova. Novice lahko občani spremljajo tudi preko fa-cebook strani. Spletni portal, na katerem sodelujejo tudi nekatere druge zgornjesavinjske občine, preko prispevkov o dogajanju v lokalnih skupnostih že skoraj dve leti povezuje društva, ustanove in posameznike. Sledil je še praktični del, kjer so si udeleženci lahko ustvarili spletno vizitko in se seznanili, kako obveščati o dogodkih in kako pisati prispevke ter prispevati fotografije. Večini prisotnih ta tema ni delala težav, so pa imeli za organizatorje kar nekaj vprašanj, na katera so dobili odgovore. Udeleženci so bili večinoma člani društev ali drugih oblik povezovanja civilne družbe. Kot so povedali predstavniki podjetja PriMS, je zaželeno, da bi se na spletnem mestu predstavili tudi podjetja in obrtniki, saj na ta način lahko dosežejo veliko število uporabnikov. Marija Lebar 14 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Organizacije PROSLAVA NA MENINI Danes nekateri želijo prikazati partizane kot zločince Združenji borcev za vrednote NOB Kamnik in Mozirje s krajevnima organizacijama Bočna in Gornji Grad so v sodelovanju z občinama Kamnik in Gornji Grad prvo soboto v juliju pripravili tradicionalno spominsko slovesnost na Meni-ni, s katero so počastili 69-letnico legendarnega preboja Zidanškove in Šlandrove brigade iz sovražnikovega obroča med drugo svetovno vojno. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor iz Bočne, gornjegrajski osnovnošolci, enota Slovenske vojske in Godba Zgornje Savinjske doline. Prireditev je vodila Alenka Mozgan, pozdravne beseda pa sta obiskovalcem namenila župana Gornjega Grada in Kamnika Stanko Ogradi in Marjan Ša-rec. Slavnostni govornik Mitja Klavo-ra, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB, je orisal zgodovinske dogodke pred 69 leti na Menini in prebral nekaj odlomkov iz knjige Past na Menini Franca Severja - Frante. V omenjeni knjigi avtor opisuje brezizhoden položaj in psihično stanje lačnih in izčrpanih borcev v času preboja iz sovražnikovega obroča med 13. in 15. marcem 1945. »To je bila bitka za obstoj in strateška bitka partizanskih enot na Štajerskem,« je poudaril Klavora in opozoril, »da je v trajen spomin na dogodke iz leta 1945, na padle borce in na velike žrtve preživelih naša dolžnost, da se poklonimo spominu. A takšne slovesnosti so tudi trenutek za samoizpraševa-nje posameznika in naroda. V da- našnjem času nekateri krogi, ki jim ne gre očitati neznanja in nevednosti ali slabega poznavanja zgodovine, poskušajo borce prikazati kot zločince, kriminalizirati njihov boj in onečastiti njihovo smrt ter njihov spomin.« Marija Šukalo Delegacija Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje je položila venec k spomeniku padlim borcem na Menini. (Foto: Marija Šukalo) MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE NA MOZIRSKI KOČI Aktiven poletni oddih za starostnike Na Mozirski koči na Golteh je med 26. in 28. junijem bivalo 44 občanov, stanovalcev in zaposlenih Doma za varstvo odraslih Velenje in Lambrech-tovega doma starejših Slovenske Konjice. Druženje v naravnem okolju in sproščenem vzdušju je spremenilo njihov vsakdanjik in je predstavljalo obliko aktivnega poletnega oddiha. NAZAJ V PRETEKLE ČASE Dnevi so udeležencem minili ob raznovrstnih aktivnostih. Oskrbnik koče Filip Vrabič je poskrbel, da jim ni bilo niti za trenutek dolgčas, saj si je tabor zamislil kot svojevrstno vračanje v pretekle čase. Tako so skupaj z njim zamesili kruh in ga spekli. S pripravljeno culo so se podali na pohod do Alpskega vrta. »Mozirska koča s tem in podobnimi dogodki dokazuje, da se je uspešno prelevila iz zimske desti- nacije v poletno zatočišče planincev, pohodnikov in drugih obiskovalcev,« je zadovoljen Vrabič. PRAZNOVANJE S TORTO Ob večerih so se udeleženci družili ob ognju, obiskala jih je zeliščarica. Na praznik svete Eme 27. junija sta bili z njimi dve Emi, vnukinji udeležencev tabora, zato so lahko skupaj praznovali in razreza-li veliko torto. Zvečer jih je s harmoniko obiskal še Franc Žerdoner. V DOMOVIH ZA ODRASLE SKRBIJO TUDI ZA DUŠEVNO ZDRAVJE Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc je povedala: »Razveseljivo je, da so mnogi starostniki, ki v domu sami ne zmorejo niti po stopnicah, sami prehodili pot do Alpskega vrta, kar je bil zanje velik napor. Ta tabor torej po- zitivno vpliva nanje. Seveda pozitivno vpliva nanje tudi to, da so z njimi najmlajši, da se skupaj igrajo, ustvarjajo. Funkcija domov za odrasle ni samo skrb za zdravje in nego oskrbovancev, ampak se moramo zelo truditi tudi za duševno zdravje, da je človek notranje bogat. Če se znotraj dobro počutiš, se bistveno bolje počutiš tudi na zunaj. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se naši zaposleni sami organizirali in prišli po službi prostovoljno na kočo. To kaže, da čutijo pripadnost našemu domu. Ti starostniki so konec koncev naša družina. Ljudje, ki delamo z njimi, delamo s srcem, saj brez srca tega sploh ne bi mogli delati.« PRIHODNJE LETO TUDI UDELEŽENCI NA VOZIČKIH Udeležencem tabora je največ pomenil stik z naravo, torej odhod iz urbanega okolja. Direktorica velenjskega doma si je zaželela, da bi prihodnje leto na ta tabor povabili tudi ljudi, ki so na vozičkih. Potrudili se bodo, da ta njihova ovira ne bo več ovira. »Pomembno je, da se zavedamo, da bomo nekega dne tudi mi ostareli. Če bomo danes skrbeli za te starostnike, je gotovost, da bo nekega dne tudi za nas podobno poskrbljeno, veliko večja,« je še dodala. MOZIRSKA KOČA POSTAJA OAZA Oskrbnik Filip Vrabič si želi, da bi Mozirska koča postala svojevrstna oaza, kjer bi si lahko vsakdo nabral novih moči. S tovrstnim delom, aktivnostmi in pozornostjo za različne starostne kategorije obiskovalcev so na pravi poti, da jim to dejansko uspe. Benjamin Kanjir Oskrbnik koče Filip Vrabič je poskrbel, da udeležencem druženja ni bilo niti za trenutek dolgčas. (Foto: Benjamin Kanjir) 15 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Kultura, Ljudje in dogodki RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V FASUNOVIHISI NA LJUBNEM Cerkve in kapele, posvečene sv. Cirilu in Metodu V Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji je bila v soboto, 5. julija, na god sv. Cirila in Metoda, olvoritev razstave fotografij Cirila Velkovrha iz Ljubljane. Avtor je predstavil tudi serijo razglednic, ki jih krasijo utrinki, ujeti v njegov objektiv. Dogodek z bogatim kulturnim programom se je nadaljeval z druženjem ob kulinarični ponudbi v pritličju hiše. Ciril Velkovrh je nekatere izmed motivov na razstavljenih fotografijah posnel v našem okolju. Kapeli na Molički peči in pod vrhom Komna sta dve izmed petnajstih sakralnih objektov kulturne dediščine, ki so predstavljeni na razstavi. Ob tej priložnosti je Velkovrha kot planinca pred- Župan Franjo Naraločnik je ob odprtju razstave čestital Cirilu Velkovrhu (prvi z desne). (Foto: Jože Marovt) ORATORIJ NA REČICI OB SAVINJI REČICA OB SAVINJI Marko Rakun daroval novo mašo stavil Jože Marovt, o sakralnih objektih na fotografijah pa je spregovoril avtor sam. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Ivica Orešnik, je življenje in delo svetnikov Cirila in Metoda predstavil ljubenski župnik Martin Puše-njak. Mira Lenko je zaigrala na citre, ljubenski ljudski pevci pa so pritegnili s svojim petjem. Odprtje razstave je pripadlo županu Franju Naraločniku. Ciril Velkovrh je fotografije in diapozitive postavil na ogled že več kot 600-krat, izdal pa je prav toliko razglednic. Je tudi avtor desetih stenskih koledarjev. Razstava njegovih fotografij je na ogled do 25. julija. Slavica Tesovnik Novomašnik iz Šentjanža je vsem prisotnim podelil blagoslov. (Foto: Benjamin Kanjir) Na Rečici ob Savinji je v tamkajšnji farni cerkvi sv. Kancijana prvo julijsko nedeljo Marko Rakun iz Šentjanža daroval novo mašo. S tem je po letih študija teologije in posveče-nju v duhovnika, ki je bilo zadnjo junijsko nedeljo v Gornjem Gradu, stopil na novo pot. Marko je božji klic, ki ga je vabil v vrste duhovnikov, zaslišal v srednji šoli. Po tehtnem razmisleku se je nanj odzval in študij nadaljeval najprej na mariborski, nato pa ljubljanski teološki fakulteti. Vsa ta leta je zorel v veri in prepričanju, da je na pravi poti in da je smisel njegovega življenja v služenju drugim. Rečica ob Savinji je teden dni pred novo mašo dihala v pripravah na svečani dogodek. Vrstile so se številne ure za okrasitev cerkve in prireditvenega prostora, pogostitev pred cerkvijo za vse udeležence in olepševanje kraja ter postavitev mlaja. Pred začetkom slovesnega obreda so novomašnika najprej pozdravili predstavniki mladih, veliko trdnosti in uspeha na novi poti mu je zaželel župan Vinko Jeraj, dobrim željam pa so se pridružili še predstavniki župnijskega sveta in molitvenih skupin ter domači župnik Ferdinand Luknar. V krogu sobratov duhovnikov, diako-nov in tistih, ki se na duhovništvo šele pripravljajo, je Rakun nato opravil slovesno novo mašo, med katero je prisotnim podelil novomašni blagoslov. Benjamin Kanjir Druženje pod geslom Na tvojo besedo V juliju in avgustu potekajo po Sloveniji številni oratoriji, ki družijo tako mlade kot odrasle. Na Rečici ob Savinji so se drugi teden v juliju družili tamkajšnji osnovnošolci, za katere so animatorji pripravili pester in zanimiv program. Tokratno druženje je potekalo pod geslom Na tvojo besedo. »Glavni junak oratorija je apostol Peter, ki je bil ribič. V svojem življenju se je spopadal s svojo vihravostjo in bojazljivostjo, a ga je odnos s Kristusom v moči Svetega duha končno docela spreme- nil. Zato so otroci vsak dan pripravili zgodbo o apostolu, ki jim je prikazala njegovo življenje,« je povedala vodja oratorija Klara Tostovršnik. Otroci so skupni čas preživeli ob molitvi, ustvarjalnih delavnicah, igrah in športnih aktivnostih. Odpravili so se tudi na izlet v Ljubljano. Tam so se podali na grad in si ogledali stolnico. Gostili so tudi novomašnika Janeza Suhover-šnika, ki jim je predstavil svojo življenjsko zgodbo. Marija Šukalo Del aktivnosti udeležencev oratorija so bile ustvarjalne delavnice. (Foto: Marija Šukalo) 16 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Organizacije, Čestitke, Oglasi GORNJI GRAD Alenka Gorza o najlepših slovenskih vrtovih Zadnji dogodek v sklopu praznovanja gornjegrajskega občinskega praznika sta v šolskih prostorih pripravila občina in Andra-goški zavod Ljudska univerza Velenje. V goste sta povabila znano predavateljico in avtorico knjig o vrtovih Alenko Gorza, ki je spregovorila o okrasnih vrtovih Slovenije. Alenka Gorza je predstavila posamezne vrtove pri nas, ki so nekaj posebnega bodisi zaradi starosti bodisi zaradi vrst rož in zelenja, ki vrtu ne bi smele manjkati. Gorzova je kot slovensko posebnost omenila izumirajoči gar-tlc - manjši vrt, ki ga je včasih imela poleg hiše vsaka gospodinja. V njem je bila zelenjava »za sproti« in rože. Gartlc je imel obvezno leseno ograjo, v njem pa niso smeli manjkati niti nageljčki. Poučno spoznavanje vrtov je predavateljica obogatila z izkušnjami iz lastnega vrta, ki je eden najlepših v Sloveniji. Uvodoma je Gorzovo in obiskovalce pozdra- Alenka Gorza je predstavila posamezne vrtove pri nas, ki so nekaj posebnega bodisi zaradi starosti bodisi zaradi vrst rastlinja, ki raste v njih. (Foto: Štefka Sem) rastejo v njih. Poudarila je, da v večini teh vrtov rastejo slovenske rože, ki so se prilagodile našim vremenskim razmeram, in da tuje vrste le redko uspevajo pri nas. Nanizala je nekaj vrst rastlin, ki v našem vila direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger, po predavanju pa se je za prijetno in koristno druženje zahvalil župan Stanko Ogradi. Štefka Sem Pastirski praznik na Menini To nedeljo, 20. julija, bo na Menini planini tradicionalni Pastirski praznik. Ob 11. uri bo na prireditvenem prostoru pri planinskem domu mimohod pašne živine, uro kasneje pa se bo pričel najbolj zanimivi del praznika - volo-vska ruleta. Organizatorji iz Pašne skupnosti Menina - Gospodnja Globa-če obljubljajo še druge zabavne igre za obiskovalce in možnost okrepčila. ŠS "I ^ flfcd) m IS.julijsprjinttjt90 Id Jakob Zamrntk I Ob njegau«jii visokem jubileju \ ' m Li i p lini o ve i i k u i d rd v ji. ^P*, Vlinjepju ,V'L 1 I Savinjske novicešt. 29, 18. julij 2014 17 Oglasi I 18 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 Organizacije, Ljudje in dogodki GORNJI GRAD Gobarji prehodili Jurčkovo pot Člani gobarskega drušlva Ajdovec iz Gornjega Grada so se letos vključili v praznovanje občinskega praznika z vodenim pohodom po tematski Jurčkovi poti. Vso pot so pregledovali znana rastišča gob, med potjo nabrane gobe pa so pregledali in se o njih poučili. V košari se je znašlo največ lisičk, medtem ko jurčkov niso zasledili. Po vrnitvi v Gornji Grad so v parku pred posojilni- Nekdaj so se »ledik« fantje in dekleta poslovili od samskega stanu na fantovščini oziroma dekliščini, dandanes pa je žal porok in z njimi povezanih zanimivih dogodkov vse manj. A tisti, ki se še vendarle zgodijo, so, vsaj nekateri, zares unikatni in »utrgani«, prave inovacije. V Mozirju smo zadnjo junijsko soboto naleteli na ločena dogodka - fantovščino in dekli-ščino - istega para, ki se bo vzel (če le ni kaj prišlo vmes) v soboto, 19. julija. Zvestobo si bosta obljubila Sandra Gregorc iz Mozirja in co nabrane gobe najprej razstavili in mimoidočim odgovorili na kakšno vprašanje, nato pa je Cveta Pustoslemšek iz svežih lisičk ter domače zaloge jurčkov pripravila pašteto za degustacijo. Gobarji na čelu s predsednikom Ivanom Faletom pohod po Jurčkovi poti napovedujejo tudi za prihodnje leto in pričakujejo večje število udeležencev. Štefka Sem Gregor Drobež iz Prebolda. Kandidata za ženina so »šolali« prijatelji pod mozirskim pokopališčem, ko je v smučarski opremi »štanfal« na visok kup jalovine (menda je zaljubljen v smučarijo na Golteh, kjer je tudi spoznal bodočo ženo). Le streljaj od tam, pri glavnem krožišču, smo naleteli na žurko deklet, ki so spremljale bodočo nevesto. Ob glasbenem nastopu skupine navihank je zastajal promet pred upravnim centrom. Jože Miklavc NOVA ŠTIFTA Vaške igre po gasilsko V soboto, 28. junija, so gasilci v Novi Štifti poleg vrtne veselice z ansamblom Roka Žlindre pripravili tudi zabavno popoldne. Medtem ko je na smučišču Slapnik potekala demonstracija smučanja na travi, so gasilci predstavili BMD gasilsko opremo. Nato so se mladi in malo manj mladi lahko zabavali na vaških igrah, kjer smeha in dobre volje ni manjkalo. Na igrah so se med seboj v petih igrah pomerile štiri ekipe, in sicer PGD Nova Štifta, Kurit', Gavnerji in Jasa. Ker je letošnjo leto dogajanje potekalo pod okriljem PGD Nova Štifta, so se igre navezovale na to, kaj počnejo gasilci. Organizatorji so tekmovalcem pripravili vodno igro in potem prikaz, kako se zabava na gasilskih veselicah; morali so peti in plesati, spremljal jih je ansambel Mika Nas. Tekmovalci so skakali v žakljih, moški pa so morali pokazati, koliko poslušajo ženske, saj so jih morali z zavezanimi očmi peljati v samokolnici skozi ovire. Nazadnje so se trudili zadeti čim več obročkov na palico. Ker so vaške igre potekale pod okriljem PGD Nova Štifta, so se navezovale na to, kaj počnejo gasilci. (Foto: Klemen Repenšek) Zmagala je ekipa Jasa, ki sta jo sestavljala dva poročena para - Janez in Ančka Suhover-šnik ter Ksenija in Dušan Sovinšek. Vaške igre sta pripravila in povezovala Sara Kladnik in Franci Ugovšek, ki sta bila na koncu zadovoljna, da so igre odlično uspele in da so se udeleženci zabavali. Štefka Sem Razposajena dekliška družba je sredi krožišča zbujala pozornost mimovozečih. (Foto: Jože Miklavc) Mini razstava gob in degustacija paštete v parku pred posojilnico. (Foto: Franc Pustoslemšek) MOZIRJE Žurka za srečen zakon 19 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Organizacije, Šport TEKMOVANJE GASILCEV V RADMIRJU S STARIMI BRIZGALNAMI Memorial Franca Terbovška - Boškota uspel po tekmovalni in etnografski plati V nedeljo, 28. junija, je na igrišču v Radmirju potekalo regijsko gasilsko tekmovanje s staro tehniko, ki so ga naslovili kot memorial Franca Terbovška - Boškota. Vodo so pri vaji gašenja prečr-pavali s starimi napravami, ki so jih uporabljali naši predniki pred okvirno stotimi leti. Tekmovalci so bili v starih opravah, manjkali niso niti pripomočki, kot so trobenta, svetilka in sablja. Ekipi domačink, ki je izven konkurence nastopila kot prva, je bri-zgalna iz leta 1925 zatajila, vse naslednje ekipe pa so uspešno izpeljale vajo. Veterani so v povprečju šteli 60 let. Najstarejši Radmirčankam je pri njihovem nastopu ponagajala tehnika. (Foto: Slavica Tesovnik) Ekipa PGD Gornji Grad je pripeljala ročno brizgalno z letnico izdelave 1886. (Foto: Slavica Tesovnik) ŠPORTNO DRUŠTVO GORNJI GRAD med moškimi je štel častitljivih 90 let, najstarejša gasilka je imela 70 let. Ekipi iz Gornjega Grada in Vranskega sta s seboj pripeljali najstarejši ročni brizgalni, katerih leto izdelave sega v leto 1886. Tekmovali so gasilci in gasilke iz Radmirja, Topolšice, Gornjega Grada, Vranskega, Paške vasi, Pobrežij ob Savinji, Kaple Pondor pri Taboru in iz Gotovelj. Na koncu je največ točk zbra- GORNJI GRAD la ekipa PGD Paška vas z motorno brizgalno, ekipa PGD Vransko je z ročno brizgalno le malo zaostala, edina ženska ekipa v konkurenci PGD Kapla Pondor pa je prav tako dosegla odličen rezultat. Prireditev je bila zelo zanimiva za ogled, tako po tekmovalni kot po etnografski plati, izkazali pa so se tudi organizatorji, ki svoje delo zdaj že rutinsko obvladajo. Slavica Tesovnik Atletski četveroboj Gasilci znajo tudi z žogo V času občinskega praznika so v gornjegrajski občini potekale številne športne prireditve. Eno izmed njih je pripravilo Športno društvo Gornji Grad, ki je na šolskem igrišču organiziralo atletski četveroboj. Le-ta je privabil 40 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v pet kategorij. Atleti so se pomerili v teku na 400 in 1.000 metrov, v suvanju krogle in skoku v daljino. Razveseljujoče je, da se je tekmovanja udeležilo precej otrok. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli medalje, na osnovi vsako leto večje udeležbe pa lahko pričakujemo, da bodo organizatorji tekmovanje pripravljali tudi v bodoče. Štefka Sem V soboto, 28. junija, so člani Športnega društva Veterani iz Gornjega Grada pripravili turnir v malem nogometu, s katerim so se pridružili prireditvam ob občinskem prazniku. Na travnatem igrišču se je za zmago pomerilo pet ekip iz Gornjega Grada. Po igranju vsake ekipe z vsako so prvo mesto osvojili gasilci, drugo veterani, tretja pa je bila ženska nogometna ekipa, ki je dodobra popestrila tekmovanje. Zadnji dve mesti sta pripadli lovcem in šolarjem. Športno popoldne so nogometaši in nogometa-šice v družbi navijačev podaljšali v prijeten družabni večer. Štefka Sem Na atletskem četveroboju so se tekmovalci pomerili tudi v dveh tekaških disciplinah. (Fotodokumentacija ŠD Gornji Grad) Največ spodbujanja je bila deležna ženska ekipa, ki se je uvrstila v zlato sredino. (Foto: Nada Trogar) 20 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Šport ODPRTO PRVENSTVO OBČINE REČICA OB SAVINJI V TENISU Zmaga Zakeršnika, Poličnik četrti V organizaciji Športnega društva Mladost v sklopu prireditev ob občinskem prazniku na Rečici ob Savinji vsako leto poteka močan teniški turnir. Tokrat se je na turnirju pomerilo 32 rekreativnih igralcev tenisa iz celjske regije, zmage pa se je veselil lanski finalist Samo Za-keršnik iz Topolšice. Drugo mesto je po porazu v finalu osvojil Zmago Tanjšek iz Dobrne, tretje mesto sta si razdelila Gorazd Žo-her s Polzele in Mitja Poličnik iz Mozirja, ki je tako ubranil čast domačinov. Odlična organizacija, močna konkurenca in bogate nagrade dajejo turnirju na Rečici ob Savinji dodano vrednost, zaradi katere lahko pričakujemo, da se bo v skladu s tradicijo nadaljeval tudi v prihodnje. Franjo Pukart Najboljši tenisači odprtega prvenstva Rečice ob Savinji v družbi župana Vinka Jeraja in organizatorjev. (Foto: David Skok) 24-URNI MARATON ODBOJKE NA MIVKI VARPOLJE 2014 Maratonci so tekli drugi krog Odbojkarski maratonci po 24 urah - utrujeni vendar nasmejani in zadovoljni. (Foto: Franjo Pukart) Po Colnarič-Žunterjevem memorialu v malem nogometu in odprtem prvenstvu občine v balinanju so v športnem društvu Gmajna svoje prireditve ob občinskem prazniku zaključili s 24-urnim maratonom v odbojki na mivki. Žreb je ekipe ponovno razdelil na Črne in Bele. O zmagovalcu je odločala zadnja ura, ko so se Črni čudežno vrnili in po nočnem zaostanku za 120 točk na koncu rezultat vendarle obrnili v svojo korist. Vidno utrujeni, vendar vsi dobre volje so maratonci po prejemu nagrad in medalj namenili močan aplavz idejnemu vodji in organizatorju Filipu Slokanu ter mu v en glas obljubili, da se prihodnje leto spet vidijo. Franjo Pukart ŠPORTNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Med trojkami v košarki najboljši Sulci Praznovanje občinskega praznika je priložnost, da se vanj z raznimi tekmovanji vključijo tudi športniki. Člani Športnega društva Gornji Grad so med drugim organizirali tradicionalno občinsko tekmovanje trojk v košarki, ki so se ga udeležile štiri ekipe. Športni boji na igrišču so bili napeti, najboljšo pripravljenost pa je letos pokazala ekipa Sulci. Drugo mesto je osvojila ekipa Navem, tretje Veterani in četrto Mala smrekica. Tekmovanje je potekalo na gornjegrajskem športnem igrišču, kjer ni manjkalo niti glasnih navijačev. ŠS Najboljše tri ekipe so prejele medalje. (Foto: Aleš Fale) 21 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com Šport ŠPORTNO DRUŠTVO BOČNA Kolesarjenje po treh občinah Športno društvo Bočna, ki je letos za svoje uspešno delo prejelo občinsko priznanje, vsako leto ob zaključku prireditev ob občinskem prazniku organizira kolesarski trim za staro in mlado. Kolesarjenju dodajo še vaje na poligonu, ki niso le prikaz spretnosti, temveč nemalokrat tudi razlog za smeh in dobro voljo. Začetek in konec kolesarske poti je bil na športnem igrišču v Bočni. Nato so se kolesarji, med njimi tudi veliko otrok, odpeljali po boč-kih zaselkih, pot jih je popeljala tudi skozi rečiško občino, nato pa skozi nazarsko občino preko Šmartnega ob Dreti nazaj na igrišče. Tam so organizatorji pripravili razne vaje na poligonu, primerne za različne starosti, in najboljše nagradili z medaljami. Po zaključenem tekmovanju je bilo igrišče pravi prostor za druženje, zabavo in okrepčilo. Štefka Sem IGRE MED ZASELKI NA REČICI OB SAVINJI Prehodni pokal eno leto v vitrini Pobrežanov Veselje ob zmagi v vlečenju »štrika« je bilo v ekipi Pobrežij nepopisno. Zadnja nedelja v juniju je bila na Rečici ob Savinji rezervirana za sprostitev ob šaljivih igrah med zaselki v občini. Tradicionalni športno-družab-ni dogodek je pripravilo rečiško turistično društvo v sklopu 35. prireditve Od lipe do prangerja, na koncu pa so bili najbolj med vsemi veseli Pobrežani. Na športnem igrišču so se pomerile ekipe Dol-Suhe, Pobrežij, Spodnje Rečice, Varpolja in Rečice ob Savinji. Rdečo nit tekmovanja predstavljata sestavljanje grba in vlečenje vrvi. Pri sestavljanju se je najbolje odrezala ekipa Dol Suhe, pri vlečenju vrvi pa so zmagali Pobrežani. Slednji so slavili tudi pri zbiranju vode s preluknjano posodo in vrtenju okrog ko- NOGOMET NA MILNICI V NAZARJAH Najbolj izmuzljivi ekipi Gornji Grad in Diva's caffe Nogometnih akcij s spektakularnimi padci ni manjkalo. (Foto: Marija Sukalo) Šport, zabava in smeh so spremljali nogometne navdušence, ki so se 28. junija pomerili na turnirju v nogometu na milnici v Nazarjah. Tamkajšnjemu športnemu društvu je uspelo privabiti k sodelovanju dvanajst moških in tri ženske ekipe. Največ znanja so na spolzkem igrišču v moški kategoriji pokazali člani ekipe Gornji Grad, ki so zasedli prvo mesto, drugo mesto je zasedla ekipa Robin Hodd, tretje pa Viva Hol- STRELSKI KLUB MENINA landia. V ženski konkurenci je slavila ekipa Diva's caffe, druge so bile Bra-zilke, tretje mesto pa je pripadlo članicam ekipe Franky's pub. Izkazala se je organizacijska ekipa pod vodstvom predsednika društva Mateja Planovška, dogajanje na igrišču pa je s humornimi komentarji spremljal Franjo Majhen, ki je tako skrbel tudi za dobro razpoloženje obiskovalcev. Marija Šukalo Prodnik najboljši z MK puško lička ter metanju na koš. Pri vožnji sa-mokolnice z zavezanimi očmi sta bila najbolj usklajena Varpoljčana, pri štafetnem metanju vode preko ovire so v treh minutah največ tekočine zbrali tekmovalci Spodnje Rečice. Da je bilo na in ob prizorišču tekmovanja ves čas obilo dobre volje, je tudi letos, kot že vrsto let doslej, skrbel Franci Podbrežnik - Solčavski. Pokale najboljšim sta podelila predsednik turističnega društva Siniša To-dorovic in župan Vinko Jeraj. Eno leto bo prehodni pokal krasil vitrino ekipe Pobrežje, drugi so bili Rečičani, tretji pa predstavniki Dol Suhe. Fotogalerijo najdete na www. savinjske.com (geslo: 35reigre6). Tekst in foto: Marija Šukalo Gornjegrajski strelci so konec junija organizirali tekmovanje z malokalibrsko (MK) puško na razdalji 50 metrov, na katerem se je pomerilo 22 strelcev iz vse doline. Zmagal je Jernej Prodnik (205 krogov), drugi je bil Viktor Slatinek (203) in tretji Miha Pru-šnik (185). ŠS Prvi trije na tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško. (Fotodokumentacija SK Menina) 22 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Organizacije, Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Ob jubileju nova pridobitev Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti letos praznuje devet desetletij delovanja. Visok jubilej bodo obeležili v soboto, 26. julija. Na slavnostni seji v gasilskem domu v Lačji vasi bodo predstavili kronologijo delovanja od požarne brambe v začetku prejšnjega stoletja do danes. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim podelili priznanja za prizadevno delo in razvoj društva. Ugledno obletnico bodo obeležili tudi z novo pridobitvijo. Na La-zah bodo namreč namenu predali novo kombinirano vozilo za prevoz moštva in se ob tem zahvalili številnim donatorjem. Praznovanje bodo nadaljevali z veselico, na kateri bodo igrali priljubljeni Modrijani. Marija Šukalo OBČINA NAZARJE NAZARJE m Nazarje, 14. 7. 2014 OBVESTILO Občina Nazarje ter izvajalec javne službe vzdrževanja cest, Javno podjetje Komunala Mozirje z podizvajalci, bosta predvidoma v času med 23. 7. 2014 in 4. 9. 2014 izvajala obnovo mostu preko Drete na LC 282011 Šmartno- Brdo-Zgornje Pobrežje. Sanacija vključuje delno zamenjavo in barvanje železnih profilov, zamenjavo povoznega in nosilnega lesenega dela ter cestne ograje. V času izvedbe del bo urejen obvoz po LC 282011 Šmartno Brdo Zgornje Pobrežje v smeri Pobrežje in po LC 282061 Spodnje Kraše Brdo v smeri Spodnjih Kraš. Občina Nazarje se uporabnikom in krajanom zahvaljuje za razumevanje in strpnost ob izvedbi nujnih del v času zapore. Občinska uprava Občine Nazarje Matična kronika za mesec junij 2014 POROKE: Makše Boštjan iz Ljubljane in Rus Tanja iz Preloga Atelšek Darko iz Poljan in Kokovnik Veronika iz Črete pri Kokarjah Podkrižnik Lenart iz Radmirja in Lah Lara iz Gornjega Grada Rome Boštjan in Anžlovar Maja, oba iz Briš Gorenjec Simon in Aleksič Maja, oba iz Trbovelj Matjaž Jure iz Mozirja in Kocuvan Katarina iz Dramelj Špegelj Iztok in Napotnik Nina, oba iz Gaberk Kunavar Franc in Germadnik Marta, oba iz Ljubije Voler Miha iz Krnice in Moličnik Mojca iz Raduhe SMRTI: Globočnik Pavla iz Ljubnega ob Savinji Laznik Marija iz Nove Štifte Vidmar Jernej iz Voklega Zamernik Marija iz Ljubnega ob Savinji Celinšek Anton iz Spodnje Rečice Burnik Jožef iz Kranjske Gore Krajnc Franc iz Nazarij • ZAGORELA PNEVMATIKA NA TOVORNJAKU Mozirje: 7. julija ob 22:37 je na Cesti na Lepo Njivo v Mozirju na tovornem vozilu zagorela pnevmatika. Z gašenjem goreče pnevmatike je pričel voznik, dokončno pa so jo pogasili gasilci PGD Mozirje. • VOZILO Z VOZIŠČA Rečica ob Savinji: 8. julija ob 22:36 je v Grušovljah voznik osebnega vozila zapeljal s cestišča, nakar se je vozilo večkrat prevrnilo. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali in razsvetlili kraj dogodka, odklopili akumulator na uničenem vozilu in z vpojnim sredstvom sanirali razlitje motorne tekočine. V nesreči, do katere je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola, voznik ni bil telesno poškodovan. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo zanj odrejeno pridržanje. • VOZIL BREZ DOVOLJENJA Ljubija: 8. julija v popoldanskem času je patrulja v Ljubiji ustavila voznika mopeda. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da voznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, zaradi česar mu je bil moped zasežen, zoper voznika pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče. • POZABIL DENAR V BANKOMATU IN OSTAL BREZ NJEGA Nazarje: 9. julija se je v popoldanskem času na policijski postaji v Mozirju zglasil občan in povedal, da je na bankomatu v Nazarjah dvignil 150 evrov in denar nato pozabil v reži bankomata. Kasneje se je vrnil k bankomatu in ugotovil, da je medtem neznani storilec denar odtujil. • VLOMILEC NA DELU V MOZIRSKEM GAJU Mozirje: 12. julija je bil dežurni policist obveščen o vlomu v gostinski lokal v Mozirskem gaju. Patrulja je na kraju ugotovila, da je neznani storilec tekom noči skozi lino pod streho vstopil v notranjost objekta in ukradel različne pijače in 35 evrov gotovine. Mozirje: 13. julija v popoldanskem času so bili policisti obveščeni o vlomu v leseni objekt v Mozirskem gaju. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec preko noči vlomil v objekt in ukradel dve ptici. Mozirje: 13. julija v večernem času so policisti prejeli obvestilo o vlomu v objekt v Mozirskem gaju. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec v času od 11. julija do dneva prijave odlomil ključavnico obešanko na vhodnih vratih objekta in iz notranjosti odnesel projektor, prenosni računalnik, tri stereolupe in šest mikroskopov. Materialna škoda znaša okoli 4.000 evrov. 23 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Za razvedrilo Cvetke INŠTRUKTOR »BIGFUT« JANI Na Festivalu trajnostne mobilnosti v Logarski dolini so mnogi preizkušali nova električna vozila, med njimi tudi radovedna dama, ki se je povzpela na dvokolesnik z velikima kolesoma. Vsa umetnost pri vožnji s tem osebnim transporterjem je v vaji stabilnosti in občutku za hitrost in zavijanje. Ko je to pripovedoval in prikazoval kandidatki za certificirano voznico Solčavan Ivan Golob Jani, mu je le-ta skorajda pristala v naročju skupaj s kolesjem. Na koncu sta prvo lekcijo le osvojila in dama na »hitrih nogah« je zvozila. KAJ TI JE DEKLICA? Tomaž Čretnik, amaterski igralec in sokreator Etno večerov: »Petra, zakaj si tako zaskrbljena?« Petra Strmšek, sokreatorka Etno večerov in igralka: »Računam, koliko let bi potrebovala, da bi prišla do naziva častnega občana, pa si me zmotil.« Tomaž: »To se še dolgooo ne bo zgodilo, tako da se raje posvetiva novim načrtom v kulturi, ki pa ji tudi še dolgooo ne bo šlo dobro ...« Petra: »Najbolje, da se »prepiševa« h gasilcem. Sem in tja se še najde denar za kakšen avto, opremo ... Jih bova pa kulturno spodbujala ter si zaslužila kakšne čevapčiče, v kulturi še za te vedno ni.« 24 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Križanka, Informacije, Oglasi sestavil. PETER un R pravni položaj gledališče invalidna OSEBA REČNI BOG v grški mitologiji HLTjaaKFlAU imenovan SlBA BOŽJA ŽIVALSKO GOVNO sl. igralka (kogovsek} bantujsko pleme v nam 101 ji desni pritok volge v evr delu rusije tomaž Šalamun srbski režiser (kusturica) titanov mineral francoski pisatelj (claude) v sop speti lasje pomirjevalno sredstvo benzen z dvema metilnima skupinama reklamni POSNETEK predmeta PRIPADNIK SEKTE trižložna pesni èka stopica prihod v goste slovenski igralec (grubar) vrsta mešane SOLATE gl. mesto province ontario v kanadi MRAK. mračnost danska igralka (nielsen) indijski pisatelj (mulk radžj zoprna starejša ženska. 6abura ROPRET, JANKO DOLINA indijski hrast upad l ost, athofiû-nost priprava za strganje, odstranjevanje am. izumitelj (thomas alvaj d. pritok drine pri VlSEGRAOU harrison. george slovnično Število. singular telo. ki ga omejuje Sest pravo-k07nik0v KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v juniju ODRASLI: Dare, Tessa: Sedem dni pregreh, Sparks, Nicholas: Izbira, Quinn, Julia: Draga Eloise, Riley, Lucinda: Hiša Orhidej, Moriarty, Liane: Moževa skrivnost, Deveraux, Jude: Neznanec v mesečini, Phillips, Carly: Novi začetki, Phillips, Susan Elizabeth: Reci da, Maxwell, Megan: Tudi princi na belem konju razočarajo, Auel, Jean M.: Dežela poslikanih jam MLADINA: Kovač, Polona: Loverboy, Simon, Francesca: Grozni Gašper in strašljivi snežak, Simon, Francesca: Grozni Gašper, nogometni navdušenec, Pe-irce, Lincoln C.: Super Nik, May, Karl: Vinetou, Rippin, Sally: Brina Brihta, Davis, Jim: Garfield, brez dela ni jela, Rowling, J. K.: Harry Potter, Dvorana skrivnosti, Rowling, J. K.: Harry Potter, Kamen modrosti, Gaiman, Neil: Kaj pa mleko? Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Slovarček: EONIST - transveslit; HALIS - rečni bog v grški mitologiji; OSKRUNEK - živalsko govno; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno); SUPERLATIV, IDENTITETA, KALO, KARAT, AVARI, ŠALI, GODBENIK, GIORGIO, JA, AORTA, LANTAN, VEDRNIK, KISAR, ZLOM, TAROK, PEON, PENATI, ATALANTA, ONANISTKA, ALAIN, NATIK, AAR, SMRČA v_s KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Napovednik, Mali oglasi, Oglasi, Informacije Napovednik dogodkov Petek, 18. julij ob 19.00. Športno igrišče Nazarje Projekcija pod zvezdami in igre z žogo ob 20.00. Gornji Grad Trot žur Sobota, 19. julij ob 8.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji 8. mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ob 16.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Družabno srečanje z Zgornjesavinjskimi starodobniki ob 20.30. Okonina S harmoniko in pesmijo po Okonini Nedelja, 20. julij ob 11.00. Menina 17. Pastirski praznik ob 14.00. Start izpred stavbe Občine Ljubno Pohod prijateljstva z Ljubnega v Radmirje ob 16.00. Športni park Radmirje Športno - etnografske zabavne igre Ponedeljek, 21. julij ob 16.00. Kulturni dom Ljubno Otvoritev prenovljenih in opremljenih prostorov in okolice Torek, 22. julij ob 19.00. Cerkev sv. Elizabete na Ljubnem ob Savinji Večer orgelske glasbe z Bernardo Štiglic Sreda, 23. julij ob 17.00. Turistična kmetija Loger Predstavitev ovčerejskega društva in pokušina domače jagnjetine Četrtek, 24. julij ob 10.00. Foršt na Ljubnem ob Savinji Likovna delavnica na vrtu Slikam s prijatelji (Šerbela Rupnik) ob 15.00. Piknik prostor na Ljubnem ob Savinji Priprava kope za »kuhanje« oglja Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._ ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, pe-letni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje; možna dostava; gsm 041/619-372, Fišar. Prodam prašiče težke od 80 - 150 kg; gsm 031/832-520. Prodam dva bikca za nadaljno rejo; gsm 031/855-186. Brejo telico sivko in okrogle bale sena prodam; gsm 041/793-519. Prodam 10 dni starega bikca sivca; gsm 041/519-507. Prodam bikca 130 kg težkega, mesne pasme; gsm 031/759-955. Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in bikce mesi tip, nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim čb telička, starega do 14 dni; gsm 031/774-520. Ugodno prodam jogi za bolniško posteljo; gsm 041/870-328. Prodam bukovo hlodovino in drva, lahko tudi metrska cepljena; gsm 041/543-285. Prodam sedežno staro eno leto, črne barve, za 180 EUR; gsm 070/899293. Prodam traktorski viličar; gsm 041/783-422. Oddajam kozje mleko; gsm 070/377738. Prodam ali menjam silažno prikolico in samonakladalko sip 17 m3 obnovljeno; gsm 041/466-720. Pletilni stroj brother KH-892 prodam; gsm 070/22-44-30. Prodam bukova drva, cepljena - metrska; gsm 031/296-012. Prodam krmni krompir, ugodno, možna dostava; gsm 031/821-129. DRUGO - PODARIM Podarim plinski pretočni bojler in le-tveno dno za posteljo 90 x 200; gsm 041/517-885. VOZILA - PRODAM Traktor CASE IH CX 100, letnik 2000, 5487 ur, prodam; gsm 031/695-208. Kličite zvečer. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor, new holland ter ostale traktorje; gsm 041/849-876. NEPREMIČNINE Prodam garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. V Mozirju ugodno prodam lepo 87 m2 veliko stanovanje; gsm 030/284-699. OSEBNI STIKI Če si želiš ljubezni s 45-letnim moškim mu odpiši; gsm 041/240-403. DELO IŠČEM Iščem delo čistilke; gsm 070/327733. ŽIVALI - KUPIM DRUGO - PRODAM www.savinjske.com 26 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Oglasi \ \ / / ČISTE RA Kdo vleče niti iz a za fJ j a in zavaja z nacionalnim infc Ne bomo se pustili odpraviti s puhlicami. Za vas bomo iskali konkretne odgovore; in rešitve. f k L _ Pil I Danes v eni uri. Vsak dan ob 19:00, 27 Savinjske novice št. 29, 18. julij 2014 I Mi AA O BI MOBTEL MOZIRJE Na trgu 51 {ob gostilni Pr pek} tck/fjks: 03 583 429S, GSM: OSI 30 30 03 Delovni čas: pon.-pet.: &.0Q • 19.00, sob.: 8.00 - 13.00 PD30UŠČEN4 PRQDAJAUC POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA SLO VEN UE ZA STORITVE MOBiTEL, SiOL IN DRUGE STORITVE TELEKOMA SLOVENIJE r PAK ET MO BI TEL EU NEOMEJENI ZA BREZ5KRBN0ST DOMAIN V TUJINI iE«) 23 €* IZBOR IZ AKCIJSKE PONUDBE MOBITELOV: Samsung X c o ver 271 - 'l 24 X Samsung Galaay Core 24 A€ ■■■■.■ ffLfWß • ■ '¿i'--:' ' 'S _r Samsung Galaxy Kraver 2 Samsung Galaxy SE,n:rjrfir «CVlLj ni] Z4x5€* 24x23€+ 'ftjdieüHiiil ititi^iWliV" t "WIii fw ppii Aifcja i'igf* da titpiedii/t /Ott nn^iiWdinfl Biflijk»! Iigjwh v ullu. peint VELUX Izkoristite prostor pod streho in si uredite prijetno mansardo s strešnimi okni VELUX! Tesarstvo in krovstvo d.o.o. Mlinska pot 6, 3330 MOZIRJE ____;_ Pokličite 041602 259 marsandoo@gmail.com