Gospodarske stvari. Travnikom je treba gnojiti. Najboljši pomoček si travnik ali senožet vzboljšati je pametno gnojenje travnika. Pametno pognojenje poviauje pridelek eelega gospodarstva. Gnoj daje travniku več moči, da more več in boljae mrve ali krme roditi, kar je potem zopet živinoreji na koriat in služi v vzboljaanje in pomnoženje gnoja samega, kar je pa zopet polju na prid. So sicer kmetovavci, ki niislijo, da ni treba travnikov gnojiti in ki sploh tako gnojenje le malo obrajtajo. Pa popolnoma po krivem. Pisatelj teb vrst ve iz lastne 8kušnje, kolike koristi je gnojenje zlasti takih travnikov, na ktere se ne da voda napeljavati in kterib tudi potoki čez bregove stopajoči ue zamakajo in tako rodovitne delajo, ali kteri aplob na eni ali drngi način ne dobivajo kakega gnojiva. Taki travniki ne dajejo le od leta do leta menje mrve, ampak kar je še hujae tudi od leta do leta le slabejse krme. Dobre trave poginejo in redke poatanejo, slabe pa se množijo iu Širijo. To se posebao aa subih tiavaikib godi. Teai se mora od časa do časa z gaojem aa pomoč pribiteti, sicer popolaoma oaemorejo. S tem aečemo ravao reči, da ae mora to vsako leto ia po celem travaiku zgoditi. To je včasib tudi aemogoče. Odkod bi kmetovalec tudi vsakokrat toliko gaoja jemal, ki mora z ajiai tudi za drage sadeže skibeti. Taki travaiki, kterib je treba vaako leto gaojiti, se z večim dobičkom v ajive preorjejo. Kmetovalec aaj ai rravaik v več kosov razdeli ia aaj jedai kos jedao, drugi drugo, tretji tretje leto itd. pogBoji. Pa tudi take travaike, Ba ktere se more voda aapeljati, kaže gBojiti, zlasti takrat, ko bi voda bila prazaa vseh gaojivflih saovi, kakor studeučaica, ki po peščenem kameaji teče ia ki aicer rast po8pešuje pa ne krepča. Travaikom se prilega vsakojako gaojivo. Zato kmetu ai ravao težavao za travaik potrebnega gaoja aajti, če mu le dobre volje do tega ne primaajkuje. Ako po oaih krajih, v kterih imajo lepo živiasko pleme, po7praaujemo po vzrokih tega lepega živiaskega plemeaa, gotovo ga aajdemo v krepki ia dobri mrvi ali krmi. Ako pašeaadalje povprašujemo, odkod pa tako krepko jb lepo mrvo dobivajo, gotovo tega ae bodemo aaaio dobri ia krepki zemlji pripisovali, arapak tudi gaojeaju tiavnikov ia skrbai poatrežbi, kakor to aa Aagleškem, v Holaadiji, Belgiji ia Švicarakera ia tudi po aekterih krajib aašega cesarstva aahajamo. Ako pa še vrh tega pomialimo, da pognojeai, močai travniki ne le bolje redivao ia boljao mrvo priaaaajo, ampak tudi dosti več, tako se pač moramo čuditi, kako da se še aajdejo krnetovalci, ki svojih 8ubib in izse8aaib travaikov aečejo gaojiti. Maraiktero leto je ceaa seau zelo visoka ia pridelek orali travaika ai raaajši od pridelka orali polja. Vrh tega pa je pridelek travaika dosti zaacsljivejši. Vaak daa pa poauja tvariae za gaoj aa knpe. Treba jo je le sem vzeti ia za gaoj pripravao storiti. Travaik je z malim zadovoljea, ajeaiu je vse dobro ia ljubo. Treba je tvariao le tako prirediti ia z gaojivi drugib 8ort tako pomeaati, da gaoj brž ia izdatao deluje, kakor odpadki od seaa ia žita, če so z gaojaico dobro aapo;eai. Da sir ne plesni 8e priporoča apao. Živo apao se pogaai, toda le toliko, da v taaki piab razpade. Ta prah se skozi taako žiiaaato sito preaeje ia s lem prabom sirai blebi potro8ijo. Apao zoreaje aira pospešuje ia ga delj časa črvadiae varuje. Zravea pa tudi ples aa sirnib hlebih zabraauje ia siraemu oku8U čisto aič ai aa kvar. Naj 8e poskusi. Gnoj na sočivne grede. Na sočivae grede gao) že jeaeai aavoziti ja ga potem koj pod zemljo apraviti, je dobro, da se gaoj ae razkadi ia tako aajbolj močae gaojivae dele ae porazgubi, kar se gotovo zgodi, če se gnoj po zemlji raztrese iu tako čez zimo ležati puati. Da les ne gnjije. Da spodaji deli kolov za drevesa ali trae ae gajijejo, 86 aapravi aledeča zrae8 : Vzame se 50 delov amole, 40 delov izpraae krede ia 300 delov belega oatrega peaka, 4 dele laaeaega olja. Vse to 8e v železaem kotlu dobro prekuha. Tema ae prilije 1 del modrega vitriola, 1 del žvepleaega vitriola, 1 del žvepleae kisliae ia vse piav kiepko premeša. S to tekočiao se potem koli a pomočjo aopka pomažejo. Ko bi cela tvariaa bila pregosta, prilije se ji še aekoliko laaeaega olja. Ta nia/.a aaredi aa kolih potem ko se je posušila, trdo prevleko, skozi ktero ae vdarja aobeaa moča. Slabe bučelne pauje pre sajlaglje skozi zinio pri življeaji ohraaiš, ako jib aa aubem kraji v pist zakopljea, veadar tako, da aiti miii ae mokrota do ajib ne more. Slov. bistriška podružnica kmetijake družbe atajereke je 100 fl. odmenla za 5 viaičarskih faatov, ki bi se aaj šli v Maribor aa viaorejsko aolo učit razumaega vinorejstva in kletarstva. Skleaili 80 zbraai se po nasvetu g. Eaadoliaija proaajo odpoalati, da bi vlada ceao za sol zaižala, ker je soli treba, ako hočemo živiaoreJ8tvo podkrepiti. Sejmi na Štajerskem: 23. jaa. sv. Ilj, Mozhje, 25. jaa. Gomilica, Artiče, Slov. Gradec; na Kraaj8kem 23. jaa. v Ljubljaai, 30. jaa. Viaica.