I7Z. JtnllhL
I Uniljiil. i pottMjil, 30. Juliji 1917.
L. lefo.

.Slovenski Narod* v*lfa po poitlt
za Avstro-Ogrsko: celo Icto »kupaj naprcj     .   K 3O-
P°l Icta - m • • - 15-— fcetrt leta M „ , . . 7-50 na mesec   „       „    •   .    .   2*50 |
za NemČijo:
I celo Icto naprcj   .   .   .   .   k 34 — I    u Amcriko in vse druge delete: I celo lete napre]   .   .   .   .   K 40.—
Vprafanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. GprarnUtvo (spodai, dvorišče Icvo). KnaftoT* nUca it 5, telefon *t 85.
Iibaja vuk da« xT«5er lirtoail ntlalje la aratalk«.
Inserati  se računalo   po porabljenem   prostora   in   sicer:   1   mrn   visok,  ter
63 mm širok prostor: enkrat pa 8 vin., dvakrat po 7  vin,,  trikrat  po 6 v.
Poslano   (enak   prostor)   16   vin.,   oarte   in   zahvale   (e.nak   prostor)    10  vin.
Pri večjih insercijah po dogovoru.
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Narodna tlskaraa" talafon «L SS.
UpravniStvu naj se pošiljao naroćnine, rekla nacije, inserati 1.1 đ., to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod" velja ▼ LJabllani dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
celo leto naprej   .   .   .   .   K 28'— I pol leta       .......14*— I
f 'Setrt leta     „       .   .   .*   ."    .    T*— na mesec......-    2*30
Pdsamsma številka valja 12 vinariev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UradnUtro: Snaflova ulica ŠL 5 (v pritličju Ievo), telefon St. 34.
Minister grof Czernin o polltlčnem položaju.
Minister zunanjih del. grof Czernin. nima prilike, da bi se javno oglasil in si mora pomagati na druge načine, kadar ima kaj važne-ga povedati. Tako je zdaj sklical ne-kaj nemških in madžarskih časnikar-jev in jim, opozarjajoč na ugodni vo-jaški položaj monarhije in na razme-re na ruski fronti, povedal o politič-nem položaju sledeče:
Lloyd - George je v svojem zadajem govoru popisai izjavo nemške-ga kanclerja z dne 20. t. m. kot dvo-umno. To očitanje je nerazumljivo, ker so bila izvajanja državnega kanclerja popolnoma jasna. To očitanje je pa še toliko bolj neumljivo, ker je Llovd - George popolnoma prezrl mirovno resolucijo nemškega državnega zbora, dasi tvori ta z govorom državnega kanclerja enotno celoto. Ti dve enuncijaciji državne vlade in državnega zastopstva sta izraz enot-ne rolje nemškega naroda glede mi-rovnega vprašanja. Presenetljivo je, da v državah entente ignorirajo nem-ški državni zbor, ki je voljen na pod-lagi enake, direktne in tajne volilne pravice, kakor tuđi socijalno zakono-dajstvro Nemčije, ki druge daleč nad-kriljuje. Prav tega sklepa nemškega državnega zbora bi Lovd-George ne smel ignorirati, če hoče kot eden za-stopnikov tistih sil. ki postavljajo v ospredje demokracijo, resno razprav-Ijati o stališču Nemčije glede mirov-nega vprašanja-
Državni kancler in državni zbor sta soglasno izjavila, da vodi Nern-čija obrambno vojno, da išče Nem-čija časten mir potom porazumljenja in poravnave, ki bi bil trajna pod-Iaga za porazumljenje narodov. Državni kancler in državni zbor sta slovesno izjavila, da nemški narod ne išče nasilnih zavojevanj in odklanja gospodarska zapretja ter sovražno-sti med narodi po vojni. Kje so v teh dveh soglasnih izjavah dvoumncsti, mi je nerazumljivo. Na vsak način moram na Llovd-Georgov govor odgovoriti z vprašaniem, kaj ententa Eravzaprav hoče?
Kaj hoče naša centralna skupina, je razvidno iz znanih dunajskih izjav in iz prej omenjenih izjav nemškega naroda, ki potrjujejo pcpolno, do zadnjega detajla vjemajoče se soglasje med Dunajem in Berlinom.   To, kar
sta izjavila državni kancler in nemški državni zbor, je isto, kar sem jaz že pred meseci imenoval časten mir, ki ga je dunajska vlada pripravljena sprejeti in od katerevM pričakuje hi upa trajno sporazumljenje med narodi. A tuđi jrlede vsega, kar leži on-stran te meje, viada ined Dunajcm in Berolinom popolno soglasje. Nikdar no borno privolili v mir, ki bi ne bil za nas časten. Će pa se neće ententa na tej podlagi z nami pogajati, potem borno vojno nadaljevali in se borili do skrajnosti.
Meni je vse eno, če se to smatra za priznanje slabosti ali za priznanje moči. Meni je to le doka? pameti in nravnosti, ki se upirata nadaljevanju vojne, čije nadaljevanje je že danes brezmiselno. Ker sem prepričan, da se ententi nikdar ne posreći nas pre-magati in ker v svoji obrambni poziciji nimamo namena, nasprotnika zdrobiti, bo morala ta vojna prej ali slej končati z mirom na podlagi spo-razumljenja. Iz tega pa izhaja, da so dalnje žrtve in strašna trpljenja člo-veštva brez namena in je v interesu vsega človeštva potrebno doseći čim prej mir na podlagi porazumljenja. To je vse, kar želujio. Ponavljam pa: naj se nihče ne moti, da ima ta mirovna želja svoje trdno določe-ne meje in da se more vresničiti le v okviru časti.
Kakor smo se skupno borili s svojim zvestim zaveznikom, tako borno skupno z njim sklenili mir, zdaj ali kdaj pozneje. Skupno z njim borno nadaljevali vojno do skrajnosti, če nasprotna stran ne dobi volje in umevanja za to stališče. Mi in naši zavezniki imamo pravico do življenja in do razvoja kakor drugi narodi in ni je moči, ki bi nas mogla prisiliti, da se temu odpovemo.
Nočem sprožiti vprašanja, kdo je kriv te vojne, ker je brezpomemb-j no govoriti v tej zvezi o preteklosti. • Govoriti hočem o prihodnjosti in izreci željo, naj se posreći svetu, dobiti po vojni tista pota in tista sredstva, ki bi trajno onemogočila povr-nitev take strašne vojne. Vsak mo-ralično misleč človek ima dolžnost, da se z najboljšo voljo loti tega gi-gantskega dela in vse države na svetu bodo morale poskusiti, ustvariti s skupnim delom garancije, ki bodo za prihodnjost onemogočile tako strasno nesrećo, kakor je sedanja svetovna vojna.
Temeljni načeli, na katerih se da po  mojem   mnenjn  doseći  mir    po-
razuniljcnja, sta prvič brez nasilstev, drugič preprcčen>e obnovitve   vojne.
Razpravljajoč o notranjem položaju, je minister izjavil:
Demokratiziranje ustave je za-htevanje časa. Tako v Avstriji kakor na Ogrskem se vlada pripravlja, da ustavno izvrši to veliko delo. Tako Avstrija kakor Ogrska pa se zavani-jeta proti vmešavanjem od zunaj. Urccfiti si hoćemo svojo hiso sami, tako, kakor smatrajo naše vlade in naša zastopstva, da je prav. Mi se ne vtikamo v zadeve drugih držav, zahtevamo pa v tem oziru popolno reciprociteto.
Nočem zaključiti teh izjav, ki naj dajo javnosti splošno sliko o položaju, ne da bi svaril pred napako. V teh težkih urah, ki smo jih prestali, ne smemo obupavati, kakor tuđi ne sme-mo pri velikih zmagah — kakršne doživljamo sedaj s pomočio zvestih zaveznikov — postati prešerni. Cilj ostane isti. Hoćemo in borno si izbo-jevali časten mir in hoćemo in borno pomagali, da ustvarimo nov svet, ki bo imel jamstva, da se ne ponovi već strašna nesreća svetovne vojne. To so cilji, za katere se borimo in za ka-tere stojimo in pademo.
Ra/Krltla nemlKega to^ria.
Dne 28. julija povodom triletnice vojne je novi nemški kancelar dr. Michaelis sprejel večje število časni-karjev ter jim v pojasnilu o položaju med drugim rekel:
Govor, ki ga je imel angleški mi-nistrski predsednik 21. t. m. in zadnje razprave angleškega parlamenta, so dokaz, da Angleška neće miru na podlagi porazumljenja. nego hoće tak konec vojne, da bo Nemčiia popolnoma podvržena svojevoljni sili svojih sovražnikov. To potrjuje tuđi izjava ministra Carsona. da se morejo začeti pogajanja sele tedaj, kadar se bodo nemške armade umaknile za Reno. To ej ublazil Bonar Lavv, re-koč, da se mora Nemčija izreci za zapustitev zasedenih dežela, Če hoče začeti pogajanja.
Dne 19. junija je bila objavljena trditev o zavojevalnih namenih fran-cvske republike, ki jih odobravata Ansrleška in Rusija. Do danes se ni proti tej trditvt nihče oglasil. Dobili smo zdaj v roke pismene dokaze za te zavoievalne namene sovražnikov. To so zapiski o tajnih obravnavah franeoskega parlamenta 1. in 2. junija. Vprašam javno franeosko   vlado.
če hoće tajiti, da sta v tišti tajni seji, ki sta se je udeležila tuđi iz Rusije vrnivša se poslanca Montes in Ca-ehin, Briand in Ribot priznala, da je Francija kratko pred izbruhom ruske revolucije s carsko vlado dogovorila dalekosežne zavojevalne nacrte. Vprašam, jeli res, da je franeoski poslanik v Petrogradu dobil 27. januar-ja pooblastilo podpisati z Rusijo pogodbo. Ali je res ali ne, da je dal to pooblastilo prezident republike, ne da bi to vedel Briand in da je Briand to pooblastilo naknadno odobril. Ta pogodba zagotavlja Franciji meje, ki jih je imela 1. 1790., torej Alzacijo-Lotaringijo, ozemlje Saas in dalekosežne pridobitve na levem bregu Rene. Ali ni Tereščenko prišedši na krmilo, ugovarjal franeoskim zavoje valnim nacrtom, ki zahtevajo tuđi pridobitev Sirije? Ali ni sporoćil, da se nova Rusija ne udeleži nadaljnjega boja. če izve za te franeoske vojne cilje? Minister Thomas je v prvi vrsti zato potoval v Rusijo, da pre-žene Tereščenku te pcmisleke. Tega vlada franeoske republike ne bo mogla utajiti, niti da je Ribot to tajno pogodbo predložil parlamentu in da je potem Briand izjavil, da mora tuđi revolucijonarja Rusija držati to, kar je carska Rusija obljubila. Ne glede na očitno nasprotstvo mskega naroda proti zavoje valnim namenom, je Ribot o omenjeni ^eji iraneoske zbornice odklonil revizijo teh zavojevalnih načrtov. Skliceval se je na to, da so tuđi Italiji zagotovljena velike pridobitve na ozemljih. A da bi prikril namen zavojevanja levega brega Re-na, je govoril o potrebi, da se ustanovi med Francijo in med Nemčijo posebna država. Opozicija je pa ta manever sprevidela in je burno ugovarjal a.
Zanimiva iz Ribotovega govora je opomba, da so ruski generali se izrekli, da ruska armada ni bila š*e nikdar boljša in bolie opremljena, kakor v tistem času. To kaže jasno, da je ime Ribot nujno željo, naj ruski narod še dalje krvavi za franeoske vojne cilje. Ta želja se je izpolnila, a drugače, kakor si je mislil Ribot. Ne bom mu pripisoval takega pomanjkanja človekoljubja, da je on naprej vedel, da bo med tem izsiljena ruska ofenziva brez uspeha, in da jo je le zato zahteval, ker pričakuje od nje dalnji »vešalski rok« za pomoć Amerike.
Sovražno časopisje je tolmačilo moj nastopni govor tako, da sem pri-
trdil od drž. zbora sklenjeni resoluci-ji le s pogojem, da se uresničijo nemški zavojevalni cilji. Zavračam to, pač pa je bil predpogoj moje izjave ta, da se morajo tuđi sovražniki od-povedati zavojevalnim namenom. Dejstva, ki sem jih danes navedel, kažejo, da naši nasprotniki niti ne mislijo na tako odpoved. Francoska vlada je imela vse vzroke za to, da so bila posvetovanja zbornioe 1. in 2. junija tajne, kajti sedaj na dan došli dogodki so dokaz, da nismo nadalje-vanja vojne krivi mi in naši zavezni-ki, nego sovražne sile.____________
Taktična vprašanja.
V zvezi s praškimi konferencami se je tuđi pri nas razvila živahna rszprava o sodelovanju slovanskih delegacij zlasti pa Jugoslovanskega kluba pri reviziji ustave. To vpraša-nje je postalo neposredno aktualno, ker so nameravali češki politikivplenarni seji Češkega Svaza in v posve-tovanjih Narodnega odbora definitivno odločiti na Dunaju odgođeno vpra-šanje, ali naj češka delegacija sode-luje v ustavnem odseku poslanske zbornice, ki hoče sredi avgusta priče-ti razpravo o reviziji ustave, ali ne. Čehi so povabili k tem odločilnim posvetovanjem tuđi Jugoslovane in Ukrajince, zavedajoč se, kako dale-kosežnega pomena bi bil solidaren nastop teh treh delegacij.
Praške konference bi bile torej za bodočo taktiko slovanskih strank odločilne. Naravno je, da se z ozirom na njihovo važnost nismo smeli zadovoljiti z registriranjem dogodkov in z eventualno komodno naknadno kritiko, temveč da smo bili dolžni izpregovoriti predno pade odio č i t e v v Pragi, pozitivno bese-do. Pri tem smo upoštevali dvoje: da je tista politika najboljša, katera operira z najučinkovitejšimi sredstvi, ki so na razpolago in da je t r a z a naj* slabše politično sredstvo.
Izhajajoć iz neomajnega prepri-čanja, da je naša narodna politika danes edinole politika jugoslovanske deklaracije z dne 30. maja, politika torej, katere d ir e k t e n cilj je državno ujedinjenje jugoslovanskih ple-men v smislu samoodločevanja narodov, smo se vprašali: Kaj naj stori Jugoslovanski klub v pozitivnem smislu za dosego tega cilja?
Politični položaj, v katerem se danes nahajamo, je ta - le: V parlamentu je izvoljen ustavni odsek, ki
LISTEK.
SlavSeh in roža.
(Os car \Vilde.)
(Konec)
»Bodi srečen,« je vzklikiil slav-ček, >bodi srečen: dobil bos rdečo rožo. Iz svojih pesmi jo hočem ustvariti v meseČini in pobarvati jo hočem s svojo lastno srčno krvjo. A to za-htevam od tebe, da moraš ostati zvest svoji ljubezni, zakaj Ijubezen je modrejša od filozofije, čeprav je ta modra; in je močnejša od moči, čeprav je ta močna. Kakor plamen so njene peroti in kakor plamen je njeno telo. Njene ustnice so sladke kakor med in njen din je kakor vonj
kadila.«
Dijak je pogledal iznad trave m posluhnil, a ni razumel, kar je govoril slavček, zakaj — razumel je to, kar je pisano v knjigah.
Toda hrast ga je razumel in je bil žalosten, zakaj ljubil je malega slavčka, ki je napravil gnezdo v njegovih vejah.
»Zapoj mi §e eno samo pesem!« je zašepetal hrast »Zapuščen bora, ko odideš.«                      .                   '
In slavček je pel hrastu in njegov glas je zvenel kakor voda iz sre-brnega vrča kapljajoča.
Ko je prenehal peti, je dijak vstal in vzel bilježnico in svinčnik iz žepa.
»Lepo poje,« je dejal sam sebi, ko je šel preko gozda. »to je res; toda, če kaj čuti? Bojim se. da ne. Tak je kakor vsi umetniki. vse je le slog brez vsake vsebine. V prvi vrsti misli na svojo pesem, in vsak ve\ da so umetnost; sebične. Priznati ho-Čem vendarle, da ima nekatere prav lepe glasove v grlu. Škoda, da je tako brez vse koristi in nima nobenega praktičnega pomena.«
In odšel je v svojo sobo, legel na majhno posteljo in mislil na Ijubezen; čez malo časa je zaspal. In ko je stal mesec na nebu, je zletel slavček k rožnemu grmu in pritisnil prsa na trn. Pel je vso dolgo noć, prsa prižeta na trn, in mrzli, kri-stalnočisti mesec se je nagnil in po-slušal. Pel je vso dolgo no^ in vedno bolj se je zadiral trn v njegove prsi in kri življenja je kapljala v njih.
Najprej je pel o vstajajoči ljubezni v srcu deklice in dečka. In na skrajnem koncu rožnega grma je vzevetela krasna roža, list se je bli-žal listu kakor glas glasu. Bleda je bila kakor megla, viseća nad reko, — bleda kakor vstajenje dneva   io
srebrna kakor krila jutranjega svita. Kakor odsev rože v srebrnem ogledalu, kakor senca rože na ribniku. taka je bila roža, ki je vzevetela na skrajni veji rožnega grma.
A grm je zaklical slavčku, naj se privije tesneje k trnu:
»Privij se močneje, mali slavček.« je zaklical rožni grm, »da ne priđe jutro pred rožo.«
In slavček se je prižel tesneje k trnu, in glasnejše in glasnejše je bilo njegovo petje, zakaj pel je o vstajajoči  strasti v dusi moža in žene.
In lahna rdeČica je dehnila na rožni cvet. kakor zardi ženin, ko poljubi nevesto. A trn še ni prodrl do srca in zato je bilo rožino srce še belo, zakaj le srčna kri slavčkova utegne pobarvati rožino srce.
In grm je dejal slavčku, naj se privije tesneje k trnu. »Privij se tesneje, mali slavček.« je zaklical grm, »sicer priđe jutro pred rožo.«
In slavček se pritisne tesneje k trnu, in trn prodira do srca. in strese se od grozne bolečine. Bolest je bila grenkejša in grenkejša. in vedno bolj divja je bila njc~ova pesem, zakaj pel je o ljubezni. ki jo poveliča smrt, in o ljubezni, ki ne ugasne niti v grobu.
In krasna roža je postala rde-ča kakor rože izhodnega neba. Rdeči so bili njeni listi, in njeno srce je bilo rdeče kakor rubin.
Slavčkov glas je bil vedno tišji, in male peruti so vztrepetavale. Preko oči je legla lahka megla. Pel je tišje in rišje in bilo mu je, kakor bi mu stisnil kdo grlo.
Se enkrat je zaihtel. Bledi mesec je slišal to in je pozabil jutranji svit in je obstal na nebu. Rdeća roža je tuđi slišala in vztrepetala je sladkosti in odprla je srce jutranje-mu hladu. Jek je odnesel glas v svojo škrlatno votlino v gorah in je prebudil pastirja iz sna. Vztrepetal je preko trsja ob vodi in ta je nesla novico morju.
»Glej, glej!« je vzkliknil grm, »roža je gotova!« A slavček ni od-govorii. Ležal je mrtev v visoki travi s trnom v srcu.
Krog poldne je odprl dijak okno in pogledal.
»O, kolika sreča!« je zaklical, tu je rdeča roža! Še nikoli v življenju nisem videl take. Prelepa je, gotovo ima kako posebno latinsko ime,« in skloni se preko okna in jo utrga.
Potem se pokrije in steče k pro-fesorjevi hiši z rožo v roki.
Profesorjeva hči je sedela v veži in je zvijala modro svilo na vitelj in majhen pes je ležal pri nogah.
»Dejali ste, da boste plesali z menoj, če vam prinesem rdečo ro-žo«, je dejal dijak.     »Tukaj Je naj- 1
bolj rdeča vsega sveta. Nocoj jo pritisnite na srce in ko.bova skupaj plesala, vam bo povedal, kako zelo vas ljubim.«
Dekle je nagrbančilo čelo.
»Bojim se, da ne pristoia moji obleki,« je odgovorila, »in spioh mi je poslal komornikov nećak pristne juvele in vsak ve. da so Juveli već vredni kakor cvetice.«
»Vi ste pa res zelo nehvaležni,« je vzkliknil dijak jezno in je vrgef rožo na cesto, da je padla v blato in je šio kolo preko nje.
»Nehvaležna?« je reklo dekle. »Reci vam moram, da ste zelo ne~ olikani. In kdo pa ste pravzapray. Le dijak. In prepričana sem, da ni-mate niti srebrnih zaponk na čev-ljih, kakršne ima komornikov nećak.«
In vstala je in je stopila v hiso.
»Kakšna čudna stvar je Ijubezen,« je dejal dijak in se je obrnil. »Niti polovico ni toliko vredna kakor logika, ker ničesar ne dokaže in vedno govori o stvareh, ki jih nikdar ne bo in nas uverja o stvareh, ki nišo resnične. Zelo nepraktična je in ker ima v današnjih časih le praktičnost vrednost, se bom vrnil rajši k filozofiji in bom študiral metafiziko.«
In stopil je v sobo, poiskal ve-lfko zaprašeno knjigo in je pričei bcali.      —-—- —-•- Z^^
Stran 2.
•SLOVENSKI NAROD*,   dne 30. jalija IH 17.
172  siev*
oaj razpravlja o preustroju države. V zvezi s tem se pojavljajo gotova stremljenja, da naj bi »revizijsko politiko« vodil koalicijski kabinet, ml-listrstvo, v katerem bi bili zastopniki vseh narodov.
Kaj naj store Jugoslovani? Na to vprašanje smo odgovorili pred-vsem, da naj Jugoslovani store isto, kar Čehi. Z a k a j, o tem smo obšir-no razpravijali.
.Ali naj sodelujejo Cehi in Jugoslovani v ustavnem odseku? To vprašanje po našem prepričanju ni načelne^a, tem već praktičnega pomena. Dosedaj smo Jugoslovani (kakor tuđi Cehi) sele naznanili svojo z a h t e v o (deklaracijo), nismo paše urbi et orbi povedali, kako si predstavljamo nje podrobno i z v r š i t e v. Oficijelni forum, kjer moramo razložiti svoje podrobne za-hteve glede izvedbe principa samo-odločevanja in teritorijalnega opre-deljenja v nacijonalne države, je d a-n e s parlament, oziroma njegov ustavni odsek. Gotovo je res, da ta ustavni odsek niti ni kompetenten razreševati naš nacijonalni problem, že raditega ne, ker šega ta problem (kakor tuđi češki) preko cislajtanskih mej. S tem pa vendar ni rečeno, da bi avstrijski parlament ne m o g e 1 povzeti tuđi v tem oziru inicijative ter se na pr. izreci za preustroj ćele monarhije. Kdor se smehlja, ko si predstavlja to možnost, ima najbrž prav. Toda ravno tako prav imamo mi, če trdimo, da je treba vladajoče kroge in narode prisiliti, da oficijelno, d e j a n s k o pokažejo, da no-čejo sporazuma z nami. Njenenas mora zadeti odgovornost za posle-dice, ki jih napovedujejo tako dalekovidni politiki kakor proi Lam-masch, če si monarhija ne bo znala pravočasno urediti svojega življenj-skega problema.
Z delovanjem ustavnega odseka je v zvezi ustanovitev (kakor se za-trjuje) koalicijskega kabineta. Naloga takega ministrstva naj bi bila inicijativa v zadevah ustavne revizije. Na aktualno vprašanje, ali bi se mogli Jugoslovani in čehi, kakor se jih bo vabilo v tako in ne morda v druge svrhe sestavljeno ^koncentracijsko ministrst\rOc, temu vabilu odzvati, smo odgovorili: da, ako se to ministrstvo postavi na stališče naših deklara-clj. Zdi se nam, da so tišti mnogo bolj naivni, ki sklepajo. da zagovar-jamo s tem vzstop Jugoslovanskega kluba v koncentracijsko vlado, kakor pa tišti, ki nam pišejo, da smo postavili pogoj, ki je neizpolnjiv.
Kaj je naloga lugoslovanske politike v današnjih razmerah? Posku-šati, kako bi se dal uveljaviti njen minimalni program, ki Je obse-žen v deklaraciji z dne 30. maja, do-kazovati, da se da naš program izvesti v okviru monarhije, katere živ-ljenjskim interesom je prilagođen. Ako bodo Nemci in drugi s svojim pcstopanjem in nerazumevanjem položaja doprinesli pred svetom proti-dokaz, bo zadela odgovornost nje in ne nas.
Im ntthtn u vidika ?
g. Dnnaj, 28. julija. Današnja ^Arbeiter Ztg.« je priobčila uvodnik o prednostih in napakah — parlamentarne vlade. Pravi, da taka vlada parlament slabi, veže stranke v razne spone dolžne obzirnosti do njihovih zaupnikov v vladi. Naš parlament pa je dokaza], da je močan in more postati še močnejsi. Odkod ta — preludij? Zatrjuje se, da je neko novo menda neparlamentarno ministrstvo na vidiku, in sicer prav blizu •— ali Beck ni v tej kombinaciji. Njegova misija se smatra za — pone-srečeno. V tej novi vladi naj bi bili zastopani vsi narodi, razun — Če-hov, ki da i tak nočejo vstopiti v no-beno avstrijsko vlado. Morda pa je s tem v zvezi avdijenca podpredsedni-ka poslanske zbornice U d r ž a 1 a in ekscelence Prašeka.ki je baje določena na prihodnje dni. Tuđi za Jugoslovane iščejo — ministra. V po-štev prihajata dva bivša aktivna politika, ki živita na Dunaju; oba sta bila tuđi že kandidata za — gosposko zbornico, kar bi se zdaj izvršilo. V prvi vrsti baje je tišti, ki je bil že v nekaki »temi« poleg tržaškega škofa za gosposko zbornico. — Drugi je znan veljak, ki je ostal vkljub svoji vsestranski »doslužnostu jako živa-hen delavec za narodno našo stvar. Povedali je treba, da se tuđi tokrat že pojavljajo spletkarije z gotove strani, ki menda se ni obupala, da se ii konečno vendar le posreči — ribolov v kainem.
To poročilo o pripravljaiočem se novem ministrstvu mi je došlo iz jako poučenega vira in je brez dvoma resna kombinacija — danes; kako bo v ponedeljek, seveda ni mogo-če vedeti.
Čudno pa je, da se nakrat tako raudi s soremembo zopet le — z nestalno vlado, z nekakim novim provizorijem. Slovenski politik
mi je dejal danes: Ako je vs© to r«, potem recite: Kai pa ie tebe treba bilo?! Saj je Seidlerjevo ministrstvo za take začasne poskuse vsaj tako dobro, kakor bi bilo vsako drugo, ako ne — boljše. Od tega vemo, da ne naredi nič hudega, niĆ odločilnega! Kralj uje lepo po uradnilko in — naj-manj nas stane!
r D u n a j, 28. julija. V nemških krogih se zatrjuje, da pogajanja mini-strskega predsednika Se idi er ja nišo toliko v zvezi z organiziranjem politične većine državnega zbora, ki bi naj krepko vzela v roke revizijo ustave, kakor z ustanovitvija takozvane »d el a v n c v e č i n e«, ki bi naj v jeseni predvsem spravila razne gospodarske in finančne zadeve pod streho. Nernci računajo, da po pra-škem »razkolu« ne bo težko pridobiti za to većino ostale Slovane, zla-sti Jugoslovane. Temu nasproti se poudarja v merodajnih jugoslovan-skih krogih. da Jugoslovan-ski klub ne more podpira-ti nobene vlade, ki ne prizna    njegovega   programa.
Krakov, 28. julija. »Kurver Co-dzienny« hoće vedeti, da je program novega kabineta takorekoč že gotov. Novo ministrstvo, v katerem naj bodo poleg 2 Nemcev po 2 Čeha, 2 Poljaka in 1 Jugoslovan, prične z revizijo ustave po sledečem nacrtu: 1. Češke dežele — kraljevina Češka in Moravska — se zedinijo v narodno enoto. 2. Slezija ostane kakor dosedaj. 3. Galicija ostane enotna, dobi civilno upravo, povrnjena ji bo vsa škoda. — Ali se nahaja v tem famoz-nem programu tuđi jugoslovansko vprašanje, tega »K. C.« očividno ne ve.
Begiraski odsek.
g. D u n a j, 2S. ju lija. Danes do 2. poroldne je imel sejo berlinski pododsek, popoldne pa odsek sam. — Zastopnik notranjega mfnlstrstv* je naznanil. da je bila izdana 23. t. m. naredba, ki doloca beguncem vse podpore in ugodnosti, ki so obsežcne v zakonu, sprejetem v poslansk! in odložen em v gosposki zbornici. — V pododseku je bilo danes še mnogo govora o begunski bedi. Dr. Krek je imel priliko, povedari marsikaj o be-gunskem taboru v Steinklammu. Dosegelje zacotovilo, da pojde okoli 2000 Slovence v (in 2000 Lahov) v Nemški Brod. — Ker je to taborišče eno najboljših, je bilo seveda takoj že do-ločeno za laske begunce: dasi Čehi želć — Slovence ali Hrvate! Odsek je sprejel z nova nacrt zakona, kakor je že bil sprejet, t. j. z določbo o iz-plačilu podpore vsem evakuira n-c e m za vso dobo nazaj. odkar so morali zapustiti svoj dom.
Na smrt obsojeni.
.Že pred  vojsko  se je uganjala s   frazo   o    .tlačenih    narodih*
frivolna igra". (PosL Markhlvzbor. 13. VI. 1917.)
Iz C e 1 o v c a nam pišejo: Narod brez Jastnih Šol, brez svetne inte-ligence. lastnih uradnikov, narod brez vsakih narodnih pravic je obsojen na smrt. Tak narod išče zastonj opore, vztraja, se bori, obupuje in konečno omaga. Smrt je njegov delež.
Koroški Slovenci smemo reci, da nimamo lajiške inteligence. Kar je je srečno prijadralo mimo brezdna in ceri germanizacije, je morala čez mejo v druge dežele, ali pa mora med nemškim prebivalstvom oddaleč* gledati, kako se pripravlja njen narod na narodno smrt. Le par izjem v pravem pomenu besede je, da so ostali le nižji uradniki — Slovenci med Slovenci, bodisi da jih vsled razumljivo popolnoma indiferentnega zadržanja v narodnem oziru nišo takoj spoznali, bodisi da jih potrebujejo za to'imače ali prevaiatelje za slo-venščino v skrajni sili.
Po stanju 1. 1. 1913 je bilo od približno 200 političnih uradnikov kakih 14 Slovencev in 186 Nemcev v slovenskem in meŠanem delu dežele, med temi sevć noben višji uradnik, noben okrajni glavar; od 77 deželnih uradnikov sta bila 2 Slovenca; na srednjih šolah in na učiteljišču je bilo 72 Nemcev in 8 Slovencev. pri justič-ni oblasti v slovenskih in mesanih sodnih okrajih 63 nemških in 4 slovenski uradniki, pri državni železnici kakih 600 Nemcev in 15 Slovencev, pri južni železnici 173 Nemcev in 9 Slovencev, pri pošti 160 Nemcev in 5 Slovencev, pri davčnih nradih 102 Nemca in kakih 8 Slovencev.
Kdor je v privatnem občevanju govoril slovensko, ta je žalil Nemce, in kdor se je drznil v javnosti klicati po pravičan za Slovence, tega je nemškonacionalno Časoplsje razkri-čalo za nacionalnega hujskača. Uradnik kajpada bi bil posta] nemogoč, ako bi se bil drznil takega storitL One slovenske duhovnike, ki so se Idejalno in požrtvovalno postavili na branik svojega naroda so razkrićall za veleizdajalce, da bi jih diskreditirali, in so plaaili v začetku vojske po
njih, kakor obširno raspravlja interpelacija naših poslancev v državnem zboru. Edini slovenski poslanec na KoroSkem. Orafenauer, se je na Dunaju vsa leta mnogo trudil, pa vsa njegova prizadevanja so ostala brezuspefna. Kjerkoii }e zastavil svoje velike duševne vrline, kjerkoii je trkal, povsod mu ie sledila senca nemškega nacionalca poslanca Do-berniga in onemogočila vsak uspeh. Konečno Je moral v ječo, iz katere ga ga je   resila cesarjeva veledušnost.
Na vse ponudbe slovenske javnosti za spravo z Nemci ni bilo no-benega odmeva. Nemški nacionalci so upali, da je ne bo treba, ker koro-ških Slovencev ne bo več dolgo. Obsojeni smo bili, da delimo usodo Go-sposveškega polja, kjer so naši slo-venskt pradedje pred 500 leti še vsto-ličevali svoje kneze v slovenskem jeziku, sedaj pa je tam skoro že po-polnoma zamrla slovenska govorica.
Nemškonacijonalna politika si tuđi v državnem zboru ni upala pri-
znati tega, kar je uganjala doma na Koroškem s Slovenci. Zato je poslanec Dobernig na Dunaju v zbornici svoj Čas imenoval dejstva, ki jih je šibal poslanec Grafenauer, bajke. Ra-čunal je pri tem, da takih dejstev ni-hče ne bo verjel, ker so v urejenih razmerah res neverjetna, nezasliša-na, Doberni^ je na Dunaju izknajfal, doma pa se je nadaljevala politika neverjetnih dejstev.
Koroški Slovenci so bili pred vojno od nemškonaeijonalne in vlad-ne politike na smrt obsojeni. Sedaj pa nastopi v državnem zboru zopet nemški nacionalec poslanec Marckhl in trdi: Že pred vojsko se je uganjala s frazo o» tlačenih narodih« frivolna igra.
Toda po vojni — te vere nam ni-hče ne vzame — caka ves slovenski narod lepša bodočnost, in rudi koroški Slovenci bodo kot polmriiči vstali iz narodne groblje in začeli di-hati zrak zlate narodne svobode in samostojnosti.
Hto napredovanje v Galiciji in v Bukovini.
Naše urađno porodio.
Dunaj, 28. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO   BOJlSCE.
Ob Putni se ie posrećilo sovraž-niku, da je svojo fronto nekoliko po-tisnil naprej. Pri SoveH smo zavrnili njegove šunke. Pri Kirlibabi so vrgje avstro - ogrske čete Ruse iz njih visinskih pozici). Goro Tomnatic so nemški polki zavzeli. Južno od Dnje-stra v vzhodni smeri prodirajoče za-vezniške čete se hližajo,umikajočeniu se sovražnfku za petami, zapadni meli Bukovine. Severno od Dniestra se umikajo Rusi proti Zbmczu. Ja-gielnico so zavezniške kolone pre-koračile. Tuđi vzhodno od Trembov-le in Tamopola smo pridobili prostora.
JTALIJANSKO   BOJlSCE. Ob Soči živahen topovski boi
JUGOVZHODNO   BOJIŠCE, Ničesar novega.
Sef generalnega štaba,
Dunaj, 29. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razgN^a.
VZHODNO BOJlSCE.
Ob gorenji Putni so se izvedla vsled sovražnikovega pritiska potrebna gibanja.
Severno doline Casinu so odbile naše gorske čete več napadov.
V  južni Bukovini   in v ozemlju Toranatiča smo   iztrgali   sovražniku visino za visino.
Zavezniške divizije prodirajo čez gorenio moldavsko dolino in proti Šipotu ob Sučavi.
Koti je v naši posestf. Severo-vznodno je bil ponoći zajHirišan kraj Ruska Banila. Ceremoš prekoračuje jo.
Tuđi vzhodno Horodenke jfe bfl ruski odpor zaman. Sovražne crte so bile predrte.
Onostran Dniestra se Je razte-zalo zasledovanjle preko vlšin Zalešč-ki fn do Zbruškega odseka pri Husla-iinuv kjer se Je sovražnik umakni] Čez državno mejo.
ITALUANSKO   BOJlSCE.
Italilanski letalci so obiskall Idrijo z botnbami tretjič. En prebiva-lec je ubit, eden težko ranjen.
JUGOVZHODNO BOJlSCE.
Ničesar novega.
Sef generalnega štaba.
Nemško uradno porodio.
Beroiin, 28. julija. (Koresp. urad.) NVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan.
ZAPADNO BOJlSCE.
Armadna   skupina   prestol. Ruprehta   Bavarskega.
Ražen kratkih odmorov je ostalo bojno delovanje artiljerije ob flan-drskem bojišču neizpremenjeno raočno. Danes zjntraj se je na široki fronti zopet pricel silen bobnafoči ose«). Tuđi v Artoisu Je prišlo časih do ži-vahnega streUanJa«
Armadna skupina ncmlkc-ga prestol on asled nik a.
Južno od Afllesa sta se z lzgu-baml ponesrečfla dva nova franeoska napada proti pozictfam ob Chemln des Damesu, kl smo Jih bili zavzeii. Sicer Je ostalo bojno delovanje, iz-Tzemil časfli stopnjevanie ognja, r dumpagnJ hi ob Mosl slabotno.
Armadna   fronta   general-feldmaršala   vojvode   AI-brehta    Wfirtemberškega. Ničesar Mstvenesa.
Y  i^vllaJh bo#k v zrak« * b-
gubil sovražnik 13 leta]. Danes po-noči smo obcietavali kolodvore in vojaške naprave Pariza z bombami. Spoznali smo, da smo zadeli. Naši letalci so se klfub močni obrambi nepoškodovani vrnili.
VZHODNO   BOJlSCE.
Armadna skupina general feldmaršala     princa      Le-opolda  Bavarskega,
Armadna skupina general-obersta v. Bohm-Ermollija.
Naše diviziie so pridobile vzhodno in jugo - vzhodno od Tamopola nadalje tal. Na obeh straneh Dnjestra so se poražene ruske armade med številnimi boji na cestah in razdira-joč železnice nadaljfe um i kale. Pri za-sledovanju so prekoračili naši ar-madni zbori crto Jagjelnico - Horo-denko - Zablotov.
Armadna   fronta    general-obersta nadvoi. Jožefa.
Ćete severnega krila se bližajo niža vi Pruta pod Kolomejo. Zapadno od ceste Seletin - Fundul Moldovi v Gozdnatih Karpatih so iztrgale nern-ške in avstro - ogrske čete še se upl-rajočemu sovražniku nekaj visinskih pozicij. Ob gorenji Putni so se umak-nile sile južnega krila pod premočnim sovražnim pritiskom na vzhodna pobočja Bereczkega gorovja.
Pri armadni skupini generalfeld-maršala v. Mackensena in ob makedonski fronti Je položaj neizpre-menjen.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
•            •
Berolln, 29. julija. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO   BOJIŠCE.
Armadna   skupina   presto* lonaslednika   Ruprehta.
Artiljerijska bitka je dlvjala vče-raj od zgodnjega Jutra do pozne noči nepretrgoma. Razvijanje artiljerij-stične sile predstavlja najvišjo raero masnega u Cinkovania v tej vojni. Na več krajih vojnega polja so lastnl in sovražni šunki provzročili krajev-ne besne bifanterijske boje.
Od kanala La Bassee do južnega brega Scarpe se je artiljerijsko delo-vanie včeraj zvišalo. Ponoći vzhodno Monchvja pričeti napadi angle-ških hataljofiov so se zlomill z mnogim i Izgubaml. Tuđi pri Ossiisu, se-vero - zapadno St. Ouentina so ostali angleški delnl napadi brezuspešnl.
Armadna  skupina   nemškega  prestolonaslednika.
Zvišano bofno delovanjle se je občutilo vzdolž Chemin des Damesa, ▼ Champagni in ob Masi. Jugo-vzhodno Millesa so napadli Francozl zjutraj enkrat, zveČer trikrat z moč-Hmi silami. Neki kolinski polk je od-bil z večkrat preizkušeno vztrajnost-jo vse napade sovražntka.
Letalsko delovanfe je bilo izred-no živahno, zlasti na flandrski fronti. Zbitih je bilo na tla 3S sovražnih le-talcev. Nadporočnik Dostler je potol-kel na čelu svoje lovske skupine 6 sovražnih letal hi je dosege! sam 20. zračno zmago. Nadporočnik vitez Tutschek Je zbO svojega 19. hi 20. so-vražnika.
VZHODNO  BOJlSCE.
Armadna fronta general* feldmariala     princa   Leo-»
polda Bavarskega. Armadna skupina general-obersta   B6hm-Ermollija.
V vzhodni Galici]! so odšll Rusi na obeh straneh Rusjatlna zst državno mejo. Naši zbori so dosegli Zbruč, drugi se bllžaio izlivu severneza Se-reta v Dnjester. Med Dnjestrom m Prutom se postavljajo ruske zadnje čete Jugo - vzhodno Horodenke na boi Moćan napad Je prebiJ   njihovo
pozicijo.   Zasledovanfe  se nadaljuje na obeh bregovih Dniestra.
Fronta   generalobersta nadvojvode  Jožefa.
V  Ceremošk! dolini je vzet kraj KutL Nad In pod mestom menjavamo obrežje. V gorovju sililo naše diviziie z bojem čez cesto Šipot - Moldava Sulica.
Južno Ojtoške ceste so bili močni ruski napadi na Mgr. C&slnului odbiti. Ob gorenji Putni smo Izvedli včeraj pričeta gibanja.
Armadna   fronta   generala feldmarša^a   von   Macken-t
sen a.
Na sevemem pobočju gorovja Odobesti so se izjalovili sovražnl šunki. Na romunski ravnini samo sla-boten ogenj.
MAKEDONSKO BOJlSCE. Položaj le neizpremenjen.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
•     .     • NEMŠKO  VECERNO   POROClLO.
Berolin, 29. julija. (Koresp. urad.) Wolffov  urad poroca:
Veliki glavni stan dne 29. julija zvečer.
Od poldneva v Flandriji zopet najsilnejši topovski  boj.
V   vzhodni   Galiciji   napredujemo      ob      Zbruczu, Dnjestru,   Prutu   in    Cere-m o š u.         _________
Dunaj, 28. julija. (Koresp. urad.)
Iz vojnega poročevalskega stana poročajo:
Operacije zavezniških čet uspešno napredujejo. Horodenko smo zasedli.
Duna], 29. julija. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo:
Zavezniki izpopolrijujejo po nacrtu svoje operacije v Vzhodni Galiciji. Zlasti žilavo se oprijema sovražnik svojih pozicij v delinah karpat-skega predgorja na obeh straneh go-renjega Cereraošča in Šučave. Pritisku napadajočih zavezniških čet se ne upirajoč trajno je bila ruska fronta prisiljena, da se zaobrne. Točišče Je iskati v prostoru pri Kirlibabi. Do-čim so šle ruske crte pred naso ofenzivo od Kirlibabe ob glavnem grebenu Gozdnatih Karpatov preko Tatar-skega prelaza, gredo sedaj preko Si-pota - Kutija proti Prutu. Severno od Dnjestra smo zasedli že Husiatin ob Zbruču. Od tega kraja je šla včeraj naša fronta v jugozapadni smeri proti ZalešČikom, kamor so naše Čete v noči na 29. t. m. zopet dospele. Ob kolenu Sereta umikajoče se ruske skupine so skušale samo še slabotno se upirati. Severno in severozapad-no od Husiatina se položaj ni bistve-no izpremenil.
Italijanska artiljerija je včasih živahnejše delovala proti našim pozi-cijam južno od Sveto Gore do morja. Tuđi na ostalih delih italijanske fronte je artiljerijski ogenj včasih oživel.
Rotterdam, 28. Julija. »Daily Ex-press« poroča, da ie skušal KerenJ-skij na gališki fronti posredovati, ko je ruska artiljerija vsled neupraviče-nega umikanja ruske pehote, name-rila topove proti tej. Pri tem Je bil na roki težko poškodovan.
»Matin« poroča, da Je pri ženski smrtni legiji, ki je te dni odšla iz Pe-trograda na fronto, tuđi žena vojnega ministra Kerenjskega
Cesarja Vlljema zahvala.
Berolin, 28. Julija. Wolffov urad poroča:
Cesar Viljem je poslal general-feldmaršalu v. Hindenburgu to-le brzojavko:
Z bojnih poljan Galicije, na kate-rih si pridobivajo naše čete v ne-umomem prodiranju lovorike in uspeh za uspehom, se spominjani hvaležnega srca nepozabnih dejanj svojih zapadnih armad, ki požrtvovalno in žilavo vztrajajoč zavračajo sovražnika in o katerih napadalni vnemi zopet priča dnevno poročilo. Zlasti se spominjam hrabrih čet na Flandrskem, ki stoje že tedne v naj-težjem artiljerijskem ognju ter ne-ustrašene pričakujejo prihajajoče napade. Moje zaupanje Je pri vas, kakor tuđi zaupanje vse domovine, kateri branite meje proti celemu svetu so-sovražnikov. Bog z nami! — Vi-1J e m.            __________
Kriza ruske revolucije.
PROGLASITEV   RUSKE REPUBLIKE,
Stockholm, 28. julija. »Russkoja Volja« poroča, da bo provizo-riČna vlada prve dni av-fifusta proglasila rusko re-publiko.
Rotterdam, 28. julija. flKor. ur.^ »Daily Telegraph« poroča: Preobra v razpoloženju na Ruskem Je preše; tudi na provincije. Iz Katova poro-
172.  Stev.
„SLOVENSKI NAROD-, dne 30   julija  1917.
Stran 3.
čajo o besnih napadih na maksima-liste.
London, 29. julija. Iz Petrograda poročajo: Vsi elani kabineta so Ke-renjskemu dali na razpolago svoje portfelje, če bi to želei. Izprememba kabineta pa bi se mogla izvršiti sele sporazumno med Kerenjskim in voditelji strank.
Lugano, 27. julija. (Kor. urad.) Italijanski listi poročajo iz Petrcgra-da: Lenin je bil v torek v Ozeriju na Finske m areti-r a n. Tuđi Maksima Gorkega so denuncirali kot Leninovega pristaša.
Amsterdam, 28. julija. (Kor. ur.) >Handelsblad« javlja Iz Stokholma, da se aretovanje Lenina potrjuje z ruske oficijelne strani.
Petrogract 2$. juiija (Kor. urad.) Petrograjska brzojavna agentura: ZaČasna vlada je izdala naredbo, s katero jamči vsem ruskim državlja-nom svobodo vesti.
Curili, 27. julija. Ruska vlada je na poziv perzijske vlade odložila svoje varstvene i>ravic? nad sever-no Perzijo. Rusija pa si pridi/uje pravico, da v lanem slučaju zopu prevzame varstvo.
Narodno zborovanje.
Petrograd, 28. junija. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: Sklicanje narodnega zborovanja v Moskvo je odloženo do konene usta-novitve ministrstva. Sodi se, da bo nova vlada sestavljena v neknterih dneh in da zna biti narodno zborovanje sklicano v'enem tednu v Moskvo. Program nove vlade ne bo po vstopu novih ministrov v kabinet nič preme-njen, kar pomeni. da priznajo novi ministri ta program neodvisno od svojih strank in dasi pripadalo svojim strankam še dalje. Vlada se je v tem smislu že poeajala z različnimi osebnostimi. zlasti z več zastopnfki stranke kadetov. katere osrednji odbor se je načeloma izrekel za vstop članov te stranke v kabinet.
* RUSIJA NE ZAHTEVA VEC  REVIZIJE VOJNIH CILJEV.
Bern, 29. julija. (Kor. urad.) Za-trjuje se, da je sporoeil ruski zunanji minister veleposlanikom zaveznUkih držav. da Ruska vlada ne zahteva več za september konference za revizijo vojnih ciljev, ker bi javno mne-nje pod sedanjimi okolnostmi moglo sklicanje konference napačno tol-maciti.
•         Rusija in ententa.
Rotterdam, 28. julija. V Parizu se mudeči zastopniki zaveznikov so sporocili ruski vladi, da bi bilo s sta-lišča varnosti entente želeti, da prevzame ententna komisija za čas ne-varnosti v Rusiji vodstvo ruskih za-dev. Wilson se je pridnižil ternu predlogu. Ce bo pritrdila ruska vlada, bi zastopali v tej komisiji Tho-mas Francosko, Asquith Anglijo in Salandra Italijo. general Seott pa Ze-dinjene države ter bi prevzei obenem predsedstvo. Zaveznikl bi se zavezali, da 1. puste čisto notranje zade-ve Rusije nedotaknjene in da 2. Rusiji posodijo vsote, ki jih potrebuje, da odstrani vse finančne ovire. Ententna komisija bi fundirala samo kot posvetovalni organ niske vlade za vsa vprasarija, ki se tičejo vojne in zimanje politike ter bi skupaj z vlado skušala doseći mir v deželi. Medtem bi se izvršila preddela za revizijo vojnih ciljev, ki jo zabteva Rusija fer bo Lloyd George že sporočil temeljne mi*U   Rusija še ni odgovorila.
JAPONSKA ZASEDLA VSO
MAND2URIJO.
Stockholm, 28. julija, (Kor. ur.) »Stockholms Tidningen« poroča iz Haparande: Kakor se gotovo zatrju-je, je Japonska zasedla vso Mand-Žurijo.
Sahaliii.
Ženeva, 28. julija. R u s i f a i e odstopila svoje pravice do druge polovice otoka Sahalina Zedinjenim dr-ia vam.
Finska.
Berolin, 28. julija. P i o t i gibanju za samostojnost Finske ne namerava Ke-renjskij pod nobenim po-g o j e m u p o ra b i t i sile. Tuđi v Rusiji sami se Kerenjskega protire-volucijonarno gospodstvo veđno bolj Širi.
Neodvisna Ukraflna.
Bern, 28. julija. (Kor. ur.) Lyon-ski listi poročajo iz Kijeva, da se bo ukrajinska rada imenovala »deželni zbor neodvisne Ukrajine«.
Razne vojne vesti.
BOLOARSKO URADNO POROCfLO.
27. julija. Makedonska fronta. V okolici Moglene in južno od JDojrana živahen artiljerijski ogenj. V okolici Moglene smo s svojim ognjem pri Nontu pregnali sovra-žni izvidni oddelek. Ob dolenji Stru-mi boji med patruljami in kavalerij- '
skimi postojankami. — Romun-ska fronta. Pri Tulči v okoiici vas! Garvan živahen artiljerijski ogenj.
TURSKO URADNO POROClLO.
27. julija. Kavkaškafron-ta. Več spopadov sovražnih izvidnih cddelkov z našimi varstvenimi četa-mi je poteklo nam v prilog. — S i -najska fronta. V noći na 26. t. m. živahno obojestransko artiljerijsko delovanje. Od nas naprjj poslana patrulja je zadela ob premoćno angleško četo z avtomatićnimi pu-škami. Naša patrulja je napadla so-vražnika z ročnimi granatami in ba-joneti ter ga vrgia nazaj. štiri Angle-že smo vjeli.
Pariška konferenca.
Lugano, 28. julija. (Kor. urad.) »Corriere della sera« izraza upanje, da je prišlo na pariški ententni kome-renci do resničnega, polncga in konč-nega sporazuma med zavezniki glede balkanskih zadev. Ce hoče ententa premazati avstro - ogrski in nemški imperijaHzem, mora nastopiti na Balkanu in Avstro - Ogrsko tam uničiti. Seveda je to mnogo manj blizu, kakor bi moralo biti po treh vojnih letih in v tem trenutku je Avstro - Ogrska v stanu zortet zasesti svoje gališko ozemlje in Rnse poznati na'zaj.
Grška in ententa.
Pariz, 2S. julija. (Koresp. urad.) Konferenca    zaveznikov je   skienila:
Francoska, Arglija in Italija bo-do istočasno v naikrajšem Času opustile vrja?ko zasedenje Grške v stari Orški, Tesa'iji in Epiru.
Vzdrži se za enkrat zasedenje trikota od ceste v Santi Kvaranto do meje Epira v interesu varnosti, seveda po dogovoru med Grško in Italijo glede obnovltve civilne uprave pod avtoriteto gršketra komisarja.
Francoska. AneHja in Italija ob-drže za čas vojne vojaško in brodov-no oporišČe na Krfu. ki pa ostane pod suverencst.io Orške.
Bern, 29. julija. (Kor. urad.) Oa-zette de Lausanne poroča iz Aten: Dne 27. t. m. zvečer so zapustile franeoske čete Atene. Policija je odredila, da civilno prebivalstvo tekom osmih dni izroči orožje.
NEVOLJA   V   ARGENTINIJI PROTI  NEMČIJI.
»Times« poročajo iz Buenos AI-resa: Pomen namigavanja dr. Micha-elisa glede vojne podmorskih colnov smatrajo v Argentiniji za predigro neusrodnemu odgovoru Argentiniji glede odškodnine za potopljena ladje. Vladni list pripravlja ljudstvo na neizogibne p o s 1 e d i c e.
Najbolj kritični teden.
Bern, 29 julija. Dne 28. t. m. bi bila morala zbornica raspravljati o interpelacijah glede pomorske obrambe. Ministrski predsedn^k Ri-bot pa je odklonil za ta teden vsako debato o tem predmetu, češ, da se vrše važni dogovori z zavezniki. Za-hteval je od zbornice, da mu zaupa ter končal: Prihodnji teden borno preživeli morda najbolj kritično peri-iodo vojne. Odločno se branim, da bi se moral iKlati. Odgovor na interpelacijo je bil nato z 281 glasovi proti 183 glasovom na nedoločen čas odgođen.
Grška zbornica.
Iz Aten poročajo, da se je orvo-rltve grške zbornice udeležilo samo kakih 100 poslancev, med njimi tuđi nekaj opozicifonalcev, Vsa seja je trajala samo 10 minut. Druga seja bo v ponedeljek. da izvoli predsedstvo, nato bo kralj nrisegel. Prestnjnega govora ne bo, samo Venizclos bo po-dal svojo izjavo.
Angleško brodovie.
Reuter pravi, da je angleško tr-govsko brodovje od početka sovraž-nosti zvozllo 8 milijonov mož in 10 milijonov ton vojnega materijala. Od 21.000 ladij. ki so šle zadnjih 6 mese-cev mimo patrulj pred Dovrom. je bilo uničenih ali resno pokvarjenfh 21, Do 1. januarja 1917 ni bilo nocene žrtve pri prevažanju čet na Francosko. Ranjenih in bolnih so ladje zvo-zile v 6 mesecih 1 milijon, nadalje 50 milijonov galon petroleja, nad 1 mi-lijon konj in oslov, 100 milijonov me-trskih stotov žita, 7 milijonov ton železne rude in blaga v vrednosti 500 milijonov funtov iterlingov. An-glija je posodila Francoski kakih r300 in Italiji 400 ladij. Od 3600 ladij je 3000 pod kontrolo admiralitete.
Proti podmorski vojni.
Amsterdam, 27. julija, (Kor. ur.) >Daily MaiU poroča,    da zahtevajo washingtonske mornariške oblasti v spomenici na Wilsona velik sunek na morju in mogočne napade v zraku, da se uniči   nevarnost   podmorskih čolnov. Spomenica prorokuje končno zmago Nemčije, če ostanejo za vezni- | ki v defenzivu   ker   uničijo   Ncmci | vsak mesec en milijoti ton ladij, do-čim je mogočc v istem času egnuliti i k eno tretiino toliko Udii,                  *
Demisija beigijskega zunanjega ministra.
Iz Havra poročajo, da je belgijski zunanji minister baron Bevsiis demi-sijoniral.
Bombe na Idrijo.
1TALIJANSKO URADNO POROClLO.
27. j u 1 i j a. V Malgi Kurez, vzhodno Gardskcga jezera, v dolini Cordevole in na visini Boite so iz-zvale naše patrulje inale akcije, ka-terih izid je bil za nas ugođen. Napa-dalni poskusi sovražnih odd^Ikov v gorenjem delu doline Dogna, na Rom bonu in na Fajtjem grebenu so bili zavrnjeni po naših izpostavlj:nih stradah. Artiljerijski boj, ki je bil na trentinski fronti precej zmeren, je trajal včeraj na nekaterih odsekih ju-lijske fronte, zlasti med Fajtjlm yre-benem in Kostanjcvicc, z Ijutostjo.
^8. julija. Vsakdanji artiljerijski boji včeraj med Zugno Torto in Vallarso, v gorenji dolini Dogna, na Rombonu in na Fajtjem grebenu so bili posebno živahni. Delovanje in-fanterije se je omejevalo na patrulj-ska podjetja. Sovražnik je razstrelil na enem naših jarkov na Mrzlem vrhu dve moćni mini, ki pa ništa napravili nikake Škode. Na vsej rronti je bilo letalsko delovanje precej živahno. Dne 27. julija zvečer je obme-tala ena naših zračnih ladij železni-ško progo med Sveto Lucijo in Bačo pri Modreji uspešno z bombami. Ne-katera naša letala so poškodovala vojaške naprave na Opčinah. Danes dopoldnc je vrgla močna letalsko skupina, krita po lovsKih letalih, skoro tri tone težkega raz^rjeliva na idrijsko pokrajino in zgradbe barak v Cepovanski dolini.
29. julija. Ena naših velikih le-talskih skupin z bombami je podvze-la včeraj zvečer, spremljana po lov-skih letalih, zopetn! napad na vojaške naprave ob Idriji in na barake v cepovanski dolini in je vrgla tam kljub izdatnemu odbijalnemu ognju približno Štiri tone močno učinku-jočega razstreljiva. Na povratku so napadla naša spremljevalna letala energično številna, v svrho zasledo-vanja vzietela sovražna letala, so zbila dve in so se Dovrnila nepoško-dovana k skupini, ki je prispela ćela na svoje postajališče.
Politiine vesti.
— Novi namestniki? V dunaj-skih političnih krogih se zatrjuje, da bodo v kratkem odpoklicani razni deželni šefi, ki so se izkazali ali nesposobne, ali pa nevredne zaupanja prebivalstva svojih okrožij. Med dru-gimi da bodo odpoklicani tuđi gali-ški, štajerski in tržaški na-mestnik.
= Kdo je pozval Jugoslovane bi Ukrajince ▼ Prago? \\\ je bila izjava dr. Korošca in dr. Kreka v »Pravo Lidu« taktna in taktično pravilna, je vprašanje. Zdi se namreč. da so socijalni demokratie. ki zastopaja v češki politiki povsem oportunistično strujo, ter se nahajajo v ostrem sporu zlasti z ograrci, spretno izrabili ogorčenje dr. ^vreka in ilr. Korošca radi očitka, da prihajata kot vladna agenta. Splošen vtisk je ta, da so socijalni demokratje to ogorčenje podpihovali in na ta način izvabili iz sicer tako opreznoga dr. Kreka mučno izjavo, Ki bi se bita glasila gc/iovo povsem drugače, da sta io poslanec dr. Krek in Korcšec napisala drugi dan. Na drugi strani pa smemo priznati, da so bili napadi radikalnih li-stov na jugoslovarska poslanca res žaljivi. Predvsem zato, ker pač ni dvoma, da ništa prišla v Prago le po lastnem nagibu, temveč sia bila tja oficijelno povabljen.i, in sicer. kakor se nam z naive^odostojnejše^ strani poroča, po predsedniku Ceškega Svaza posl S t a n č k u, podpred-sedniku T u s a r j u in podpredsedni-ku zbornice U d r ž a 1 u. To potrjuje tud! »Pravo Lidu« in -Narodni Listv« izrecno zahtevajo, da pred se d-ništvo Ceškega Svaza, na katerega vabflo in torej kot gosta celega češkega naroda sta prišla posl. Korosec in Krek v Prago, popravi, kar se je zakrivilo. Fndirek-ten dokaz je tuđi dejstvo. da je Ukra^ jlnska zveza sklenil.i, da naj njeni zastopniki z ozirom na neurejene raz-mere med Češkimi strankami ne gredo v Prago; za ta sklep bi ne bilo nobenega povoda, ako bi Ukrajinci ne bili oficijelno povabljeni. Drugače pa oficijelno agrarno glasilo >Venkov«, ki trdi, da ni bil n i k d o oficijelno vabljen v Prago, kjer d%so se vršile v ostalem ižključ-no Češke konference in sicer v ma-lem obsegu. »Venkov« končno zahteva, da naj predsedništvo Ceškega Svaza ugotovi, kdo je pravzaprav povabil slovanske zastopnike v Prago. »Venkova« izvajanja so karakteristična ilustracija razmer. ki vladajo danes med češkimi strankami in v strankali samih«   kajti »Venkov« vć
seveda ravno tako dobro, kakor mi, da sta vabila Jugoslovane predsed-nik Ceškega Svaza poslanec Stanek in pa poslanec Udržal — oba najod-ličnejša reprezentanta tište agrarne stranke na Dunaju, katere službeno glasilo je »Venkov« ... V ostalem je najbolje zaključiti akte o tej neljubi aferi, katere udeležniki so se iz nje pač marsikaj naučili. Poskrbeti je treba tako z naše kakor s češke strani, da se bo zadeva prijateljsko vpla-nirala. Priz-adete so bile osebe, stvar pa ne sn*e trpeti.
= PraJ':a ju^oslavanska omladina objavlja vr »Venkovu izjavo, v kateri pravi, da sta poslanca dr. Ko-rošec in dr. Krek s svojo izjavo v »Pravo Lidu« zagrešila netaktnost in hiho, ki se sedaj zlorablja v boju dveh velikih čeških strank — k veliki radosti naših skupnih nasprotnikov. Zapostavljanje jugoslovanskih poslan-cev da bi se bilo gotovo dalo poravnati na drug način; zastepniki jugo-slovanske omladine so o dobri volji in iskrenosti vseh "tozadevno v po-štev prihajajočih činiteljcv prepričani ter izražajo nadejo. da neljubi incident ne bo imel neugodnih posledic na odnošaie med češkimi in jugoslo-vanskimi politiki in na njih brezpo-gojno nujno in potrebno skupno po-stopanje v sedanji. za oba naroda odločilni dobi. Češko jugoslovanska vzajemnost je tako globoko vkoreni-njena4 da ji ne more škoditi nobena, in zlasti ne tako malenkostna afera, kakor je zadnia praška.
= Za dosledno defclaracijsko politiko se izjavlja tuđi glasilo • S. L. S. »Slovenec« z dne 28. julija piše namreč: ». . . . Zato mora biti minimalna zahteva Slovencev, program, s katerim padejo, ali zmagajo — ho-čejo pa zmagati — jugoslovanska svobodna združena celota v okvirju Avstrije pod habsburškim žezlom na podlagi državnopravne deklaracije z dne 30. majnika. Od tega našega živ-Ijenskega postulata ne smemo in ne moremo odnehati niti za ped. Danes spada kompromisna formula o rešit-vi slovanskega vprašarija na podlagi slovenske narodne avtonomije v prošlost. Slovenci se ne čutimo državnopravno več samo Slovence, ampak danes se priznavamo in sicer ne kot sanjači, ampak kot realni politiki, ki vedo, kaj hočejo, za bistven de4 jugo-slovanskega naroda.^
= Odbor čeških knjfževnikov, ki naj deluje na političnem polju 'v smislu svoječasnega manifesta Čeških pisateljev, se je sestavi v Pragi. Pri-padajo mu pisatelji: Alojzij J i r a-s e k, Antal S t a š e k, prof. Tho-maver, J. S. Machar, Viktor D y k, Jaroslav K v a p i 1.
= Čeh! proti Slovencem* Pod tem naslovom spremi ja »Marburger Zeirung« vest o praških dogodkih z opazko »Staatsfeindliches Pack schla'gt sich, Pack vertragt sleh«.
=   O zapostavljaniu slovenskega prebivalstva na Štajerskem in njega zakonitih zastopnikov s strani cesar-skega namestnika grofa Clarvja poroča    »Straža« še sledeči karakteristični dogodek: Minister pl. Hofer je v sredo, dne 25. julija, v Gradcu spre-jema! nekatere nemške noslance   in zastopnike    nemških in socijalnode-mokraških organizacij ?n je ž njimi razpravljal o prehranievalnih   zade-vah.     Slovenski poslanci nišo šli v Gradec, ker se jih je vabilo s a m o k s p r e) e m u, a ne na posvetovanfe. Od samih sprejemov nima naše ljudstvo nobenega haška.   Sicer pa na-mestnik grof Clary« ki je   orgafiziral te sprejeme, postopa tako čudno na-pram Slovencem, da nas sedaj prav n!č ne vleče v Gradec. Na dunaisko posvetovanje  s  štaiersklmi   poslanci dne 16. t. m. Clarv ali minister H6fer naših poslancev sploh ništa povabil a,    ampak Tih je na sestanek opozoril  samo tako  mlmogrede nek nemški poslanec. Dne 23. julija pa ie grof Clarv povabil v Gradec     samo nemške poslance in samo nemške  časnikarje.    da se i njfmi posvetuie o nrehranjevol-nih vprašaniih.     Povabljeni nišo bili ne slovenski poslanci ir> tuđi ne slovenski časnikarji.   Proti temu neob-, jektivnemu    postopanju se je poslanec dr. Korošec brzojavno pri-t o 7. i 1. Cesarski nam^stnik grof Clarv hoče izzvati, da bo na    Sloven-^kem Štn?erju zopet Še bolj    glasno kot kedaj poprej, zaoril glas: »Proč od Gradca!« — Tako »Straža«. Nam p?še;o dnnes iz Gradca še sle-deče: Režim grofa Clarva 3e protek-cijski režim — to je javna   tajnost Značilno pa je, da so na Slovenskem ?tajerskem ravno tišti politični urad-niki Claoevi ljubljenci, ki so ori slovenskem ljudstvu najboli zasovraže-ni. Mariborski Weiss in ptujski Neto-liczka, ki  sta za mnoge   vnebekri-čeče slučaje izza preganjania     Slovencev osebno odgovorna (v njunih okrajih je persekuciia najbolj »cve-tela«) sta namestniku vzor-uradnika. Celjski okrajrai glavar baron Muller, ki se ie v težavnem času     dostojno ! obnašal, pa se grofu Clarvu ne dopada (kakor se tuđi ne dopada mo-getcem celjskega magistrata). V kro- i
gih graškega naniestništva se govori, da sili grof Clarv celjskega okraj-nega glavarja v pokoj, ker bi rad celjsko politično oblast oudai enemu Ijiibljencev, najrajše ptujskemu Ne-t ol i c z k i. Opozarjamo naše poslanec na to dejstvo. Imenovanje ptuj-skega gospoda na celjsko mosto bi bilo skrajno izzivanje slovenskegai ljudstva.
= Narodnc3tni problem Avstri-je, Graški vseučiliški profesor dr. Ude je priobčil v »Arbeiterzeitung« članek o miru, iz katerega posname-! ino tele stavke: Iščimo spora^ zumain stikas sovražnlm inozemstvom tuđi za ceno, da priznamo lastno slabost. Nikdar ni sramotno -priznati lastne slabosti. Boljše je, če te slabosti priznamo in si tako zagetovimo izgled na časten mir, kakor da hoćemo z neresnico in varanjem saniega sebe drugim kazati moč, na katero vendar nobeden resno ne verjame ter da na ta način poslabšamo Izglede za sprejemljiv mir. Nadalnja zahteva, da pridemo do častnega miru, je rešitev narodnost-nega problema, in sicer takojšnja rešitev tega problema. Ključzatoje popolna ravnopravnost nar odov brež kakega pridržka. Dokler se ne resi v Avstro - Ogrski in Nemčiji vprašanie narodnosti na podlagi po-« polne enalcopravnosti, borno dajali vedno povod za vojne zapletljaje m za nezaupanje naših sovražnikov* Misel avstro - ogrske zvez>-ne države, obstoječe iz av-tonomnih narodnostnih držav, se mi ne zdi utopija. Naš parlament pa bi moral takoj postaviti skoraj neomejen program za rešitev, ten vprašanj. Lahkobise zgodilo, da nas pozneje kdo v največjo škodo za Avstro-Ogrsko vto prisili. To naj si zapomnijo vsenemci. AH pa morda resno mislijo ti možje in stranke, ki hočejo to krvavo klanje v strasnem nespoznavanju deistev za vsako ceno trdovratno nadaljevarti, da bodo podmorski čolni res končali vojno? ... Ali bi bilo zares ob^alovatf, če bi bil uspeh svetovne vojne splošna demobilizacija in uničenje militarizma? Ne dvomim, da žele države, ki se bore proti nam (enako, kakor treznt elementi pri nas) splošno razoroženje in da bodo to, kakor se mi zdi, končnp dosegle, če jim bo dana prilika, da: nam narekuje.'o mir. Moje trdno pr^ pričanje je, ia ima pred vsem Avi stro - Ogrska veliko nalogo, da omen goči in zagotov-* ČasteD mir, seveda bi morala za to nastopiti ob pravem Času in svoj namen energično izpol-niti. Ta ugodni trenutejc je nastopil sedaj, — m morda ne priđe nikdar vec ugoden trenu*ek, da bi se prosto odločili za mir. Nadalnje ođlašanje energičneera nastopa v interesu mirovnega posredovanja bi Hio isto, kakor želeti, da Jjnđsrvt> utone v bedi.
= Prihodnje leta London, 28. jufija. (Kor. urad.) Reuter. V govoru v Dnndeefu je rekel municijski minister Churchill: Prihodnie leto borno imeli granat, topov, tankov in letai kakor še nikdar. Bojevali se borno, vzdržali bomo tako dolgo, đa borno izvojevali nedvomno zrnato, ki bo imela za posledico. da bo nemški narod izgubil vsako zatipanje v nj^ov, vladni sistem in  njegove vladajojše.
Mi iz flMH tel
Spomenica o neznosnih razme-rah v taberišču y Stemkfsmmu.  Na
Dunaj je prišla deputacija 4 mož, Kraševcev, Iz taborišča v Steinklammu, ki je izročila Jugoslovanskemu klubu obširno spomenico o neznosnih raz-merah v steinklamskem taborišču. Izrekla se je tuđi želja, da bi se preselili slov, begunđ v Nemški brod na Češkem.
Odlikovanje. Dr. Dionizij Ma-raž. poročnik strelskega polka št. 5., je dobil Najvišje pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mečev. Odliko-vanec je sin znanega veleposestnika in trgovca Jakoba  Maraža iz Vrtojbe.
NaiviŠje pohvalno priznanje je bilo izrečeno črnovojniškemu nadpo-ročniku dr. Emilu Ma raniju, odvet-niku iz Gorice, sinu znanega odvei-nika in bivšega gorišk?ga župana.
Bovško županst/o. V neki šte-vilki „Slovenca" se nekdo pritožuje, da Bovško tržno županstvo ne posluje. Dotičniku povem, da to županstvo prav pri dno posluje in prav radovoljno postreže vsakomu, kdor potrebuje kake pomoći ali kakega nasveta. Če dotič-nik ne verjame, naj se obrne pismeno ali osebno na to županstvo. Nekdo ki ježe večkrat iskal tam pomoči.
Županst 'o Čezscca je menda čisto zadremalo, kajti prejšnjega upra-Vitelja Frica Kavsa so vpoklicali in sedaj tavamo občani Ćezsoče kakor izgubljene ovce po širni Avstriji brez pastirja, brez pravega voditelja. Će se obrnemo v tej ali oni zadevi na županstvo, kjer prebivamo, dobimo v odgovor, obrnite  se  na svoje župan-
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 30. juli ja 1917.
172. štev.
stvo. Ce se obrnemo pa tja, se nam oglase, ne posluje. Zato prosimo in pozivljamo tako deželni odbor Goriški na Dunaju kakor tuđi c. kr. okraj. gla varstvo Tolmin-sko, sedaj v Cerkncm, da naj nam pomagata in sicer čt ne moremo resiti upravitelja Fr. Kavsa, naj pa po-verita imenovana faktorja Bovškcga župana g. Leojolda Jonkoti kot gerenta Čezsoče občine, kajti le ta pozna kot neposrednji sosed-župan tako natančno vse občane Čezsoške kakor svoje lastne in tuđi razmere so njemu najbolj znane. — Eden v imenu mnogih.
Brez komentara. N^ Javorniku hšt. 95, p. Kor. Bela Gorenjsko živita zakonska Tomaž in Ana Mlckuž, be-gunca iz Koritnice hšt. 17. obč. Bovec. Domovina je zahtevala od njiju težko žrtev, izgubila sta 5 sinov, 3 so padli na bojnem polju, enega pogreša ie od 15. juiija 1915, a eden je podlege! bolesni, ki jo je dobil na bojnem polju in je umri doma. Mož je star 73 let, a žena 56 let. Žena je vsled prestanih britkosti izgubila popolnoma um, a vsled solza se vid. Dobivala sta od deželne komisije za preživljanje v Ljubljani malo podporo in sedaj je ta podpora prenehala in sicer že 7 — beri sedsm mesecev ništa dobila nitivinarja. Mogoče jeto zahvala za toliko nujno žrtev?
Zaplamba premoženja. Trž^žka deželna sodnija je zapienila premcžer.je notarja Toma Šorlija v Podgradu v Istri. Torao Šorli je rojen Podbrdom na Gorižkern leta 18S1. Notar ]e po-stal, ko je bil star 30 let. Sužil je pri 47. po1 kn v Gorici in od?el kot po-ročnik s polkom na rusko bojišče, kjer je prišel v rusko vjetništvo, kakor se je svoj čas poročalo. Njegovo imetje je zaplenjeno, ker je osumljcn zločina proti vojne moči države.
Gradbenerru ravnateljstvu po-morskega arzenala v Pulju je prideljen mornariški kancelist (risar) ivan Kode 1 ja.
Pridao iraiiian h imi
Ljubljana, 29. jnlija.
Privamo uradništvo je imelo da-nes dopoklne v dvorani rnestnega tnagistrata sestauek, ki ga je vodil predseđrrik pripravljalncga odbora društva privatnih uratoikov ^ospod H i t e r ler sta na sestanku govorila o stanju privatnoga uradnišiva člana pripravila!nega odbora omenjenega društva £g. O o I o b in Pecar.
Gospod H i t e r je podal kratek pregled doseđanjega delovanja. pri-pravijalnej^a odbora, nakar Je gospod O o 1 o b v đaljšem govoru orisa I na-men ustanovftve društva privatnih uradnfkov njegove naloge v bodoč-nesti ter se havil elasti s trenotnimi potrebami privatnega uradništva. Glavna naloga društva bo, da združi vse zasebno uradništvo na sioven-skem ozemlju v celoto, ga razdeli po strokah ter mu končno definitivno uredi siužbono raztnene in plače, da Ka podpira v bsđi in da posreduje v spornih slučajih In preskrbuje u radništvu službe v slučaju brexposel-nosti.
Službeno razmerj* se ne bo dalo urediti med vojno, marveč sele po-zneje, ko bodo zopet nastapUe normalne razmere in bo zonet oživela industrija, trgovina in obrt. Za en-krat se bodo morali privatni nrad-«fk! omejiti na začasne dra*;injskc doklade. Nekatere tvroke so sicer ž« dovoiile nekaj doklade svojim usluž-bencern, većina pa Se sploh noben*. Draginja raste od ćt\q do dne, đohod-ki pa so vedno enaki. Treba je torej irdaone ponioči. Novo društvo bo poslalo spomenico na vse tvrdke in šefe, pri katetih so vsluŽbeni njegovi člani. Raztolmačilo bo delodajalcetn dejanski poiožaj ter jih opozorilo, naj priskocijo $e zadnji moment na po-moč s sličnim* draginjskimi doklada-mJ. kakor jih je zadnji čas dovollia država svojim oslužbencem.
Delodajalci se bodo odzvaH te-ni« rešilnemu klicu po pomoći, vsaj bocto s tem storili človekoljubno de-lo tw si privezali tako svoje asfuž-hetice se belj naša, kar jim bo obro-đilo stoteren sad. Tuđi oni delodajalci, kl imajo sedaj mojfoč« bolj piele ćvfaodke, naj ne izostanejo, vsaj so zato pa pred vojsko imeli večje do-hodke \n bodo imeli 5e večje po vojski
Z denarmVni podporami pa še ni rešerro aprovizacijsko vprašanje. Zasebno uradništvo te toliko važen faktor v socijalnem življenju, da ga mora vpoštevati vlada tuđi glede apro-vizacije. Ce nafnorava država ustanoviti za svoje uradnike posebno aprovliacijo, mora ukrenHS tuđi za privatno uradniStvo kaj podobneura. Tuđi v tem oziru bo društvo napravilo potrebne korake.
Iz zelo obširnega referata g. P f-č a r j a moremo posneti le navažnej-š€ točke. Urocioma Je ollgosal pr^ tekcijonizem, ki ial 5« danes v tako obilni m*ri cveto pri nastavljanju pri-vatnega »»feištva, Nastppfl je oro^
tako imenovanem »hitrem izobraie-
vanju« v gotovih zavodih, kar je v kvar nele kvaliteti uradništva satne-ga. marveč tlači tuđi na plače zinoŽ-nih uradnikov in uradnic. Prvo je storilo korake v samoobrambo uradništvo denarnih zavodov.
Izbruh vojne je prinesel ponino-feno delo v denarnih zavodili in v tovarnah in to delo ie moralo opravljati zmanjšano stevilo uradni5tva. Čaši so prihaiali vedno resnejši, a sianje uradništva se ni le za nic iz-boljšalcx, marveć prej posiabšalo. Tako inia odvetni^ki solicitator z !S služheniini leti rnesečne i»la5e 12C) K, s 25 službenimi leti pa 16(> K do 2t*0 kron, stenografinje in strojepiske se piačtnejo z 20 do 00 K, malo jfh je s 100 do 120 K. neka odvetniška urad-nica s 25Ietno službo dobiva le 80 K. Toda v obče velja za odvetniške pi-sarne. da se je njih delo skrčilo.
()menil jo na to razna druga podjetja tr^rovin«*. urldobitne družbe, obrt in industrijo ter < menil, da so v trgovinah rnosk^ moći plucane z 200 do 346 K, doclrn prejemajo ženske ^o 60 do (-0 K.
Najbolji plač^ni so med privat-nimi uradniki uraclniki denarnih za-vodov, ki dobivaio tuđi dra^injske doklade, oonekod do lOO^r plače, a to so redki slu;iji med nami, do-im so uprave rekaieriii neinških denarnih zavodov priznale svojemu urad-nistvu že za leto 1°U» dra«in]ske doklade do 230 K mesečno in po 25 do 30 K za vsaketca otroka. V splo^nem velja za slovenske Henarne zavode dejstvo, da so v ^oJniranju svojega uradništva za časa vojne daleko zaostali za neiTHkimi zavodi. So pa med nami nuli dobro usreva.ioča podjetja, ki svo'm uslu^bencem ves čas vojne ni^D zvi^ala prejemkov. Delodajaici ^o dostikrar brilirali v dokazu svojega patriotizma, uradnisrvu pa nišo privosči'i uraeinjskih d ;klad. In vendar je ensisten^a r-rivatnesra uradništva rtn^ko v interesu države, kakor ekst?tenc<* dr/avnih uradnikov. kar d A*£i»e država z oprostit vam i.
PrehajajoJ na naraščajočo dra-^injo. je nastel, da so st zvišale rene za b!a<*o mosk'h oblek in za narejene moške obleKe za 530 do .*M~. za perila biago z^ ženske oVleke in narejene Ženska obleke za 4)3 do 786^, krojašk3 deio za 279 do 320Te, ofrutev in ^vl.irska deia za 415 do 507Tć, kurijo za 7fC* do 750% in i\-vež povpre^no za 1100 do \1T*\'--. Pov^rečno so rorej narasle ^ivljen-ske potrebite v ceni za 42tj Uc odć^c Uradn^k, ki je rabil prej za so-Y}ćno življenje na dan 5 K, bi torej da-no?s rabil ^a dan 30 K ali mesečno 900 K. tako plaČanfh privatnih uradnikov pa mi ne poznamo. Te dejan-ske raziiiere so prisilile uradništvo, da je javno nastopilo. Zasebnemu uradništvu *n niih družinam grozi pod taklmi pokoji največia beda in vendar se dobe še ljudje, ki teca ne vi-d*:'o ter trde v eno mer še vedno, da jt zasebno uradništvo dobro glačano, ker ne poznalo mizerije privat-nega uredništva.
Govornik je opozarj'il na pomanjkanje obleke ter pre^el na dra-ginjske podpore državnc^y uradništ-va in na zvišanje dnevnin delavcem, doČim se za privatno uradništvo ni storilo nič, ali pa, kar se je storilo, v prepičli merL
Končno se je bavi! tuđi z onim! pri^atnimi uradniki, ki se bodo vrnili \z vojne, In katerirn bo treba pre-skrbeti službe, oziroma izposlovatU da zopet dobe službena mesta. Dnti-kajoč se ai3rovizacijskesra vprašanja, je zahteval energično akcijo za pre-Življanje privatnesca uradništva in ijradniških dmžln ter skrb za kurivo. Že zaradi teh zahtev samih je dolž-nost privatnejra uradništva. da se strne v enotno zvezo ter končal s pozivom, da se privatno uradništvo oklene svoje organizacije.
Predlagani aprovizaćijski odsek bo izvolil pripravljalni odbor sam.
Končno je bila sprejeta ta-le cd ge. Koilwitz predlagana
resolucija.
Dne 29. juiija t. 1. v dvorani rrrestnega magistrata ljubljanskoga zbrani privatni uradniki in uradnice denarnih zavodov, zavarovalnic, industrije, obrti in trgovine, odvetni-ških in notarskih ter drugih pisaren in tvrdk ljubljanskih, sklenili so na-slednjo resolucijo:
Privatno uradništvo konstatira, da so se življenske potrebscin« od leta 1914. do dane* podražile za po vprečno f500%. da uradniltvo s te-danjimi siužbenimi prejemki ne more izhajati in da je začelo vsled neza-dostn« prehranitve boleliati in hiratL
Vsled tega te privatno nradni&t-vo v&oh vr»t obrača 2 nasledojo od-prto proinjo in pozivom:
1.) do vsoh delodajaJccv:
a) da z ozirom na obstojcčo dra-ginjo in z ori rom na deistvo, da Je dobilo državno uradništvo tn yrad-n?Stvo av tunom ni h oblasti prav kar izdatno dra^injsko poiiporo, prim«r-
<
niltvu z veljavo od 1. juli)a t. L dalje. Privatno uradniitvo pri tem po-udarja, da draginjska doklada v zne-sku pod 100% plače nikakor ne od-govarja zvišanju cen in pogojem za skromno preživijanje dmžin in po-sameznikov;
b) da mu priznajo za nabavo zimskih potrebščin kakor knriva, obleke in živeža primeren enkratni prispevek v gotovini ali v natura-lijah.
Kar je imelo uradništvo ?imske obleke in perila i^za dobe pred vojsko, je večidel vse ponoseno, oziroma isprano, nove obleke si pri seda-njih cenah ne more omislki ter bode po pretežni večini primorano po zimi prezebati in si že -tak vsled pod-hranitve oslabelo zdravle še bolj kvariti. Otrokom pa bode onemočo-čen obisk sole in gibanje na zraku ter bodo vsled nezadostne prehrane in pomanjkanja kunva ginevali ln birali v neprezračenih prostorih.
2.) Do mesuio občine ljubljanske, oziroma odbora mestne aprovt2acije, da stori na merodainih mestih vse korake, da bode dobilo privatno uradništvo za zinio potrebno kurivo.
3.) Do vifoke c. kr. de'elne vlade:
a)   da šMU privatno nradnišivo, kl vzprićo seJanii n popolnoma    ne-zađestnim  t>renranitv;nim    pogojetn trpi rajvtčje pomanjkanje, v Lsti me-ri, kot tiradnike    države,    dežele    in mestne objine,    - Ja mu      priskrbi potom mestne aprovizacije i/datnej-&o prehrano  in  potrebno kurivo  ter omotne!, da se bodo rudi samci    in oni, kateri -fozdaj radi svojih dohod-kov nišo Mli sprejeti    v    podporno aprovizacij-iko  akcijo, v n.io spreje-mali in da se ustanovi vojna kuhinja za meščanske slo^.
b)  Da Doskr^i /a dotavitelje    in popravitelje ob^ek in obutja, t. j   za krojače in ^evViarjc, ki bodo uradni-^kim slojem r.apravljaii, ozirnmu popravljali oblefo in obutje po zmeirih od oblasti Joiočemb cenah.
Mmm sada ii zsleeiadi.
Konserrfratile zetoBfadi.
Končno predavanje deželnega «idjarskega nadzornika g. ttumeka je veljalo konserviranju zelenjadl, ki ie bilo pri nas do sedaj le medo v navadi, dočim se je v drugih deželah vršilo v prav veliki meri. Pri nas se je konzerviranje zelenjadi omejevalo večidel le na konserviranje lelja in repe ter je to konserviranje iplošno znano.
Zelenjad je v sploSnem še manj trpežna kakor sadje. na aelenjadi pa žive popolnoma drugače glivice in tuui troši, kakor na sadju ter je zato ravnanje pri konserviranju zelenjadi popolnoma dmgače. T© glivice so bolj trdožive ter zato pri steriliziran ju ne zadostuje toplota 80° C, marveč vs# bakterije, ki razkrajaio zelenjad, ne pogine jo nHi pri 100* C» »lasti velja to o trosih. Dočim glivice na sadju pridelka ne pokvarijo tako, da bi bil zdravju nevaren, jrlivice na zelenjadi lahko provzročajo tako izpre-mcmho, da je taka kemserva nevar-na ceio za življenje.
Sušenje zeletijadi.
Najboijši in naicenejši način kon-serviranja zelenjadi je sušenje. V bi-stvu se vr§i sušenje enako, kakor pri sadju, da 5 pomoćjo toplote in zrač-nega prepiha vzamemo zelenjadi gotovo množino vode, ker se kljub dejstvu, da vtebuje relenjad še več vode, kakor sadje, prav lahko izvrši na solneu, nekatere zelenjadi pa moramo guliti na vročini na štedilniku ali v pečici.
Pri nas so se do6lej sušile le kake dišave, majaron. pelin in drugo, zalog zelenjadi za prikuhe pa si do sedaj nismo delali.
Za sušenje nam ni treba nikakih prinrav, izborne so lese, dobra Je vsaka plošča, pa dober tuđi samo papir, da na njen posušimo relenjad. Kot vir toplote nam služi najboljše solnee. sušimo pa tudl na štedilniku in v pećici.
Za sušenje pripravna je skoraj viaka zelenjad, samo seveda ne taka, katere bi bilo treba sušiti ogromne množine, ker ae fle teplača delo ta trud. tuđi glavnatih solat ne borno sušili. S pridom pa sušimo grah, kore-nje, koierabe, fižol, karfijolo, Čebulo, peterlil, zeleno, ohrovt, iclje i. dr. Sušimo pa te zelenjadi vsako sase^ kar •• tuđi najbolj priporoča, pozne-je pa napravimo fc teh suhih zele-njadl. kakor pač spadajo akupai ametL
Predno aelenjad sušimo, io moramo primerno pripraviti, da ^stane trpežne ii da ne izgubi okusa. Brez pripravljanja posušena »elenjad dobi namreč okus« kakor slama in Je do-stikrat neužltna. Za suienje pa moramo pripraviti talenjad tako, kakor da bi jo hoteli pripraviti la kuhanje. Zrtf etno jo v kose, v ploščice, seveda jih pred vsem dobro očrtkimo in pniv v^mUao otrebimo.     C« bi n. pr.
bilo slab okus po senu tn tuđi gren-ko bi bilo. Ko smo pripravili zelenjad na ta način, kakor da bi jo hoteli rabiti tako] za kuho, io moramo pariti ali obariti, da se predelajo gotove snovi v zelenjadi. Kadar potem tako pripravljeno in pozneje usušeno zelenjad pripravimo za jed, mora imeti isti o^us. kakar sveza zelenjad.
Kako parimo zelenjad? Napač-no bi bilo za nekatere zelenjadi, če jih denemo kratkomalo v krop, ker bi s tem izgubile okus. Zato parimo zelenjad v splošnem v primerno veli-kern loncu, ki ima na dnu za dva do tri prste vboko vode, ki mora neprestano vreti. V ta lonec ohesimo v!o-žek, t. j. pripravo, na kateri hočemo pariti zelenjad. Take vložke dcb'mo v trgovini, napravimo si jih pa lahho tuđi sami, bodisi iz grobe tkanine, hodisi da rabimo ^a to kako rešeto. Ta vlo^ek pritrdimo na zgornjem robu lonca tako, *da se ne doxika vode in ne zmoči. Lahko pa rabimo tuđi vložek na sbjalu. s primerno gostim dnom, da zelenjad, ki jo parimo, ne pade skozi presledke. Lonec dobro pokrijemo ter naloženo zelcnjad parimo v splošncm pet minut, pa tuđi lahko deset minut. Ko vzamemo zelenjad iz pare, je popolnoma predela-na in pripravljena za sušenje. Taka zelenjad mora ohraniti svoj specifični okus. kakor sveza zelenjad.
Kornur je nerodno napraviti si tak vložek, ta zelenjad tuđi lahko de-ne v krop, kar pa ni tako priporoč-ljivo« ker zelenjad izgubi pri takem pripravljanju mnogo soli in z njo ckus. Samo zelnate rastline moramo popariti, oziroma obariti, ker dobe sicer grenak okus. V kropu se puste te zelnate rastline tud! pet do deset minut.
Samo disavno zelenjad kakor peteršil. zeleno, ne smemo niti pariti, niti obariti, ker izgube aromatične snovi.
Orah izluščirno, parimo pet minut in posušimo na solneu. Sušenje gre precej počasi, zato je umestno, če ga. sušimo tuđi na štedilniku. Od 100 kg graha v stročju dobimo 40 kg zrna in od tega do 9 kg suheg« graha-
KorenjČek operemo, lahko ga ostrgamo, zrežemo na 4 do 5 mm debele krožke, parimo pet do osem minut fn posušimo na solneu ali na stedilniku. 100 kg svežega korenjčka da do 13 kg suhega blaga.
Koierabe se pripravijo ravno tako, oiupimo jih in zrežemo na krožke ter parimo 7 do 8 minut. Blago se počasi suši ter da po kvantiteti 7 do 8% svežegra blaga.
Stročji fižol se strebi, zre-že po dolgem, da *c ložje suši, pari deset minut in posuši, kar gre precej počasi, zato tuđi na štedflnik!
Karfijola se razdeli na majh-ne, kakor palec velike kose, peclje prekoljemo na štiri dele in parimo še#t minut. Blago se rado posuši.
Ć e b u 1 a se olurM, zreže po-vprek, — ne po dolgem, — ter pari 4 do 5 minut.
Zelje, ohrovt, se pripravita enako, kakor bi jih hoteli pripraviti neposredno za kosilo, a Jih ne parimo, marveč položimo za 10 minut v krop, odtočimo vodo ter narahlo raz-prostremo in posušimo.
Š p i n a č e navadno ne homo sušili, ker bi je nam skoraj nič ne ostalo in bi se delo ne izplačalo.
Paradižnike sušimo na ta način, da iih narežemo na krožke ter jih damo brez parenja takoj sušiti.
Shranjujemo zelenjad, ko je dobro posuSena, ne toliko da bi se drobila v prah, vendar pa da je prav tr-da, v redkfh vrečah ter obesimo te vreče ie za nekaj dni na solnee, — kar se priporoča tuđi za sađje, — da se blaso dobro presuši. Potem shra-nimo suho zelenjad v vrečah na su-hem prostom.
Pri vporabljanju suhe zelenjađi pomnimo. da je je treba za osebo 1c po kaka 2 dk&. Blago prejšnji dan hitro operemo, da odstranimo vsak prah, potem pa namočimo čei noč v nepreobilni vodi. Te vode ne smemo odliti, marveč jo pustimo pri zelenjadi. ko se kuha. ker ima v sebi mnogo snovi iz zelenjadi. Tako namočeno zelenjad pripravimo, kakor svezo.
Dnevne vesti.
—   Odlikovanje zmagovltih   generalov. Cesar je podelil zmagovke-mu armadnemu poveljniku    general-oberstu  K r i t e k u vojaŠki zaslužni križ I. razreda z vojno dekoracijo in meci ter ie izreJcel zbornemu   zapo-vedniku generalu pehote   Csanu-d y u svoje najviše priznanje.
—   Novo  odlikovanje  šefa general ntf a itaba baront Ana. Cesar je podelil šefu generalnega štaba ba-ronu Arzu  vojaški  zaslužni križ pr-vega  razreda  z vojno  dekoracijo   in meci.  Obenem mu je posial Najvišje lastnoročno pismo, ki poudarja Arzeve vojaike zasluge in globoko zaupanje v njega s strani cesarja in v§e armadc.
—   Najvišj« pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mečev je dobil ČroovoioiŠki poročaik Pavel Lap ajoe.
— Odlikovan farjnacevt. Vojaški medikaruentni oficijal  v  rezervi Mi-hael Klanjščck v garnizijski bol-nišnici št. 8 v Ljubljani, js odlikovan z zlatim zaslnžniin    križem s krono na traku hrabrostne svetinje.
—    Odliko/anja.   Z   zlatim   zaslužnim   križem   na  traku  hrabrostne svetinje   je   odlikovan  rezervni poroč-nik-računovodj3   Anton   Ma jer   črno-voj. okr.  pov.  itd,
—   S »reb'n^   hrabrostno  svetinjo   drugega   razreda   je   odlikovan rezeTvni korporal Dommik Bregant 2. strci. p. S srebrno hrabrostno svetinjo prvega    razreda    štabni    stražmojster Jakob    Senčar.     Nadalje:    četovodja Adolf Kos,   korporal Josip iMajer,   pa-truljovodji   Anion    Mrastnik    in    Emil Koprivnikar,    draeonec   Ivan   Šlcraba, vsi   dra£. p.   §t. 5.   Praporščak   Pavel MiklavČič   53.   pe^p.,   četovodja   Josip Mavrič,    desetnika    Ivan   Gabršček    in Ivan   Lapanje,   vsi   97. pešp.,   kadetm aspirant    Diontzij   Valjavec   stavb.    p. št. 36, Josin Pogltšek, desetnik in pe-šec Fran Kuternik, oba 87. pe?p., u'a-nec   Jernej Zaploinik 4.  ul. p.   S srebrno hrabrostno   svetinjo je odlikovan tretjič   desetnik   Peter  Pepel  drag.   p. št. 5.   S  srebrno   hrabrostno   svetinjo rfru^egi razreda: kadet Bruno Cvetko, desetnik   A'ojzij Ogula tn Vinko  Teme!, 87, pe^p.
—  Z želaznit.i zaslužn'm križem s krono na traku   hrabrostne   svežnje je    odlikovan    orožniški    stražmojster Ivan Eržen v priznanje posebno zve-siega  službovanja  pred  sovražnikom.
—   Odlikovanja   nri rez. bolnici ši   2 v Ljubljani. *Z železnim zasluž-rim križeem s krono   na   traku  hrabrostne   svetinje   sta    bila    odlikovana četovodja tit. narednik Brate Franc in četovodja  tit. narednik Kolešnik Ivan. Z železnim zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje so bili odlikovani: desetnik tit. četovodja Martelanc MiL, Skala   Hugo,    desetnik    Krivic   Ivan, Kavčič   Tomaž,    Mis   Julius,   Jalovec Andrei, poddeset. tit. desetnik Florjan-čič   Franc,   poddesetnik   Kepic  Josip, Volk Ivan,   Berce  Josip,   Jerše   Ivan, Moiha Ivan,   pešec Corn Ivan,  Debe-liak Ltidvik, Iglič Franc,  Klopčič Tomaž, Lesar Ivan, Melingo Aleksander, Mittere??er Anton,  Okom Ivan, Ovca Franc, Oven Franc, Sevček Franc in Železnik Franc.
Rudolf Beno HamrrserHtz t- [z Radovljice nam pišejo: Britkost se je polastila mojega srca, ko sem prejel neverjetno novico, da si Ti padel v vojnem metežu doli na daljnem bo-jišču, v dalini romunski deželi, da Ti je sovrašnik prestrelil ponosne peruti, s katerimi si se tolikokrat dvignil v sinje višave, v one višave, o katerih si tolikokrat sanjani v svoji bujni mla-deniški navdušenosti , . . Živo si mi še pred ocrni, ko si sedel pred menoj kot desetletni moj učenec, moj ljublje-nec in živo se še spominjani, kako so Ti žarele oči, ko sem vam razlagal velike čine naših junakov. Kot dijak srednje sole, realke, v Trstu in Idriji, si bil vedno premarljiv učenec, odlič-njak od prvega razreda do dokončane realke .. . Kakor si bil skromen kot srednješolski dijak, tak si ostal tuđi kot tehnik na Dunaju. Skromen, tih in naravnost otročje vdan svoji pokojni materi in svojemu bridko preiz-kušenemu očetu si živel edinole svojim študijairi, dobro zavedajoč se, da bo domovina še nekoČ rabila dušenno in telesno krepke ljudi ... A usoda je pač prekrižala Tvoje nacrte. V duhu sem Te spremljal po zasneženih viši-nah tirolskih gora,1 kjer si prestal mar-sikateri »kritični trenotek kot vodnik gorskih smukačev, a pozneje tuđi kot vodnik opazovalnega oddelka. Kjer je bila nevarnost največja, položaj naj-kočljivejši, tam si stal ravnodušen in hladan do dna duše, ne meneč se ža grmeče sovražne izstrelke. In pozneje, ko je stopil i Romun v vrste naših sovragov, pohitel si na romunsko bojišče, kjer si se uvrstil med letalce. Krepko in neustrašeno si vodil svoje letaio in kjer je bilo treba izvršiti najbolj smelo podvzetje, tja so Te poslali. Kako čislan si bil med svojimi tovrstniki, so najboijši dokazi pač pisma, ki so dohajala z bojišča domov, ko si preživel par tednov na oddihu, predno so Te pozvali na usodepolni slednji polet na'bojišče. — Pač težka je bila takrat ločitev od ljubečega očeta in ljubljenih sestra, a istotako si se težko poslovil od prezgodnje gomile nepozabljene matere. Pač nisi slutil, da je to zadnja ločitev, in da se vrneŠ domov kot junak — žrtev za domovino, okrašen z najvišjimi odli-kovanji, ki jih more doseči 231etni po-roČnik in sicer z zlato in srebrno hrabrostno svetinjo, z nemškim železnim križem, kakor ludi s Karlovim križem in da najdeš svoj zadnji poči-tek poleg svoje oboževane mamice. Tebi žalujoči oče, kakor tuđi Vama, zapuščeni sestrici, bodi tolažilo ob tej nenadomestljivi izgubi zavest, da ču-timo vsi, ki smo po2nali pokojnega Benota, kaj smo izgubili ž njim. — I. Sega.
—  S fronte nam pišejo: Vašemu i čkoku aQiobovi KraoidKih iuaa^ov^a
172. štev.
»SLOVENSKI NAROD% dne 30. juli ja 1917.
Stran  5-
laški zemlji v visočini 2000 m.m do- ! stavljani ta-le zanimiv slučaj- V zadnjih vročih bojih sem imel čast 25. ju-nija ob 4. zjutraj ujeti tistega kurata ob priliki nekega naskoka na Porta le Pozze. Je pravi junak. Smatral sem ga za častnika. Oborožen s pištolo, čelado kot drugi oficirji je došel z drugimi ranjenci na divizijsko sanitet-no kolono, kjer sem bil tuđi jaz in sva se ondi natančneje seznanila. Pri-povedoval mi je to in ono in med drugim tuđi oni slučaj ko je bil pri nas „parlamenter" z nekim nadporoč-nikom. (primo tenente.) Pokazal mije v zapisniku imena mrtvih „Janezov", ki jih je on pokopah Pozabiti ne more samo onega Janeza, ki ga je pretečeno leto ranil v desna prsa. (Brustdurch-schuS). No letos se mu je zopet jako „bedasto* videlo, da smo ga zasačili in je zatrjeval, da je bil prepričan, da bo pri Janezih nesrečen a je vesel, da se mu ni kaj hujega pripetilo. Rado-veden sem, kaj bi storili polentarji z našim kuratom, ako jim priđe s pištolo naproti. — P.
—    Kontrola vojaščine oprošce-nfh.  Iz  tozadevnega  uradnega   raz-glasa   posnemamo.     da   se   smatrajo oni, katerih prošnje za   n a d a 1 i n j o oprostitev   so   podane   ob zglasitvi oprosčenca. brez drugega za nadalje oproščene do rešitve prošnje in   so dobili tuđi tozadevno potrdilo. V tem potrdilu obseženi rok ima samo na-mem preprečitu da bi dotičniki r-rišli iz evidence in se s strani    politične oblasti brez drugega podaljša na pra-vočasno naprositev,    ki ne srne izostati. Kdor dobi obvestilo, da je njegova prošnja odklonjena, mora nasto piti vojaško službo, tuđi ako bi bila podana nova prošnja  za oprostitev. Glede prošenj za   nove   oprostitve se morejo izdajati dovoljenja za ća-kanje do 30. septembra 1917.
—   Zadniič   smo   remonstrirali, da   nam   je   c. kr. deželna   vlada   za Kranjsko poslala dopis z nemško adreso. Z odobravanjem   kvitiramo,   da se  je slavna vlada poboljšala — pošiija nam sedaj slovenske kuverte. Toda, dogaja se,   da   najdemo   v   teh   kuvertih   — nemška   sporočila.   Tako   smo   danes prejeli pod slovenskim   naslovom in s slovenskim pripisom — nemški raz-pis    učiteljskih   mest   na   Kranjskem. Razpisanih   je   57   mest,   med   njimi eno nemško,   kar  je   očividno   zado-stovalo, da je deželni šolski svet izdal samo   „Konkursausschreibungo*.    Ker nimamo ne  časa,   ne volje,   opravljati prevajalska   dela, smo položili   „Kon-kursausschreibung*    ad   acta   ter   ča-kamo, da dobimo slovenski razpis.   V ostalem, kako pa je pravzaprav z urad-nim jezikom deželnega šolskega sveta im windischen Kerniande?
—  Jubilej   Jugoslovanske   akademije.   V soboto dop. ob 11. uri se je vršila v Zagrebu v veliki slavnostni dvorani Jugoslovanske akademije slav-nostna seja povodom 50 letnega jubileja.  Sejo   je   otvoril   predsednik   dr. Tomo Maretić. tajnik prof. dr. Juraj Majcen je prečital udanostno izjavo, v kateri se tuđi naznanja, da   je akademija skleniia   tem   slavnostni m povodom, vstanoviti razred za lepe umetnosti, da tako razširi svoje znanstveno delovanje tuđi na lepe umetnosti.   Na udanostno   izjavo   je   došel   odgovor cesarja   in  kralja   cesarice   in kraljice, ki zagotavljata najživahnejši interes za r>rizadevanja Jugoslovanske akademije. Nadškof dr. Ante   Bauer   je   poročil v s-avnostnem   govoru,   da daruje za sedaj za četrti razred umetnosti   svoto 10.000 K. Nato sta govorila   oba  tajnika dr. Majcen in dr. M a n o j 1 o vi ć. Došlo je polno čestitk. Odkriti sta bili dve spominski plošci, zvečer je bila v narodnem giedališču svečanostna predstava n Dubravki".
—   S pošte.   Poštni   komisar dr. Anton Zoru je imenovan   za poštnega nadkomisarja pri ravnateljstvu, stavbni komisar   Arnošt Laurenčič   za   nadkomisarja pri tehničnem oddelku, računski revident Ferdinand Messner za ra-čunskega   svetnika,   računska   oficiala Valter Nassiguerra   in Just Chiaruttini za računskega revidenta  v računskem oddelku pri ravnateljstvu, poštni upravitelj  Ivan Černe  za nadupravitelja v Šent Petru   na Krasu,   poštni   adjunkt Franc Ulčakar   za  poštarja  v Semiču. Poštno službo je odpovedala aspirant-ka Alice Barichievich v Pulju. V pokoj je stopila Marija Klemenova v Semiču. Umrla  je   poštna   oficiantka   Štefanija pl. Thianich v Trstu. — V Roču (Istra) je razpisano mesto poštnega ekspedien-ta (Iil 2). Pavšal znaša 931 K. Prošnje je vložiti v 3 tednih.
—  Nove, uradnim potom izdane vo'ne dopisnice.   Od   1. avgusta t. 1. nadalje so  dopustne v prometu k ar-madi na bojišču  samo nove iz sivega papirja   izgotovljene   vojne   dopisnice, dočim so za promet   od armade na bojišču   se   nadalje veljavne sedanje iz rosa-papirja   narejene   vojne  dopisnice.   Zasebnim   potom   izdane   vojne dopisnice so le tedaj dopustne,   Če so uradno izdanim dopisnicam tako glede na barvo kakor glede na besedilo po-polnoma   enake.   Vojne dopisnice,   ki ne ustrezajo tem določbara, so izklju- I **?* & Bpštnega ^roaieU.                     ^
—    Pojasnilo.    Na   ljubljanskem Oradu grade cesto preko    Regalije-vega gaja ter je pri tem treba   več-krat razstreljevati živo skalo. Od tod in    vsled    razstreljevanja    nevarnih granat in min na ljubljanskem polju izvira pokanje, katero je že delj časa slišati v Ljubljani. Nevarnosti ni prav nobcne.
—  Več tobaka so v soboto dobili trafikanti od režije, kakor pona-vadi in »če bo pravično razđeljen«, ga dobe tuđi kadilci po nekoliko več, kakor običajno,    je    bilo povedano. Tobak gre ravnotako za druga 2iv ila, kakor n. pr. sladkor, petrolej in dr. Kakor kdo    pač    more, si pomaka. Kdor je stal v vrsti in se potil zanj od trafike do trafike, ga je dobil toliko, kakor preje. kdor je pa prišel, ko so izginile gruče, je dobil odgovor: ^Tobaka ni več!« Čakati ćele ure nima vsakdo čas, a kadilci kot veliki dav-koplačevalci imajo vendar   pravico, zahtevati od finančne oblasti, da se tuđi tukaj enkrat napravi ied. Kako naj  trafikant  »pravično«   razdcli  tobak, ki ga vsakdo vzame, kolikor in kjer ga more dobiti, je nerazumljivo!
—  Promet zasebnih   vojnopošt-nlh zavitkov je pod obstojeeimi pogoii dovoljen tuđi na vojnopoštni urad 318, ustavijen pa na vojnopoštni urad 618.
Umri ie v soboto popoldne ob pol 6. v Hrastju pri Ljubljani posest-nik in gostilničar Ivan Dolničar. Pogreb bo danes popoldne ob štirih. Pokojnik je bil vsled svojega odkritega značaja in delavnosti pri vseh priljubljen in spoštovan. Vsakomur je vselej rad svetoval in dejansko pomagal. Bil je I vedno zvest pristaš napredne stranke. Bodi mu ohranjen trajen spomin!
V Ribnici je umrla dne 27. julija gdč. Matilda Berlot. Bila je izvrstna vzgojiteljica gluhonemih, ki jih je podučevala 33 let v deželni gluho-nemnici v Gorici. Če pomislimo, kako težaven je ta poklič in koliko požrtvo-valnosti zahteva od učitelja, mora vsakdo rajm\ ki je živela edinole svojemu pokliču in izrečenim ji nc-srečnezem, ohraniti blag spomin. Posebno hvaležno se spominjajo rajne I gluhonemi, katerim je z njo preminula I skrbna mati. P. v m.!
Tatinstvo cvete. Tatvine na polju so letos še dosti večje kakor lani. V nekaterih krajih so tatovi odkopali ćele gredice krompirja. Tuđi kuretnino in dna kradejo kar se da. Po deželi se pa klati tuđi dokaj brezposelnih ljudi, ki kupujejo za vsako ceno živila in jih skrivaj odpravljajo v druge kraje, največ v Trst.
Požar. Z Dolenjskega nam piše-jo: Dne 25. junija t. 1. okrog 9. ure dopoldne je začelo goreti v Brusnicah na Dolenjskem, pri čemer je ogenj posestniku Gregorju MikuliČ ćelo po-sestvo s pohištvom, Francetu Mrak hlev in eno telico in Antonu Rajer hišo
Iupepelil. Škoda vseh pcsestnikov znaša okrog 30.000 K. Da ni bilo še večje nesreče, se je zahvaliti g. načelniku gasilnega društva v Brusnicah Andreju Hudoklinu in ljudstvu, ki je pridno delalo, kakor tuđi g. orož. stražmojstru Ferdinandu Murniku in Rudolfu Sku-peku ter rez. orož. Zvaru, ki so z veliko energijo pripomogli, da je zme-šano ljudstvo pridno pomagalo pri gasilni akciji in se tako resilo grozne nesreče. V spomin vsem BrusniČanom, kateri so bili proti gasilnemu društvu in so še sedaj.
O nevihti in toči,   ki je dne 20.
t. m. razsajala po črnomaljskem ckraju, nam pišejo: V petek ob 6. zvečer je prihrul grozen orkan od severozahoda čez Planino; sivo-rumenkasti oblaki so se valili, kar se zabliska in trešči v Loki v eno liru-škovo drevo, nato se vsuje toča, debela in oglata kakor četrt opeke in nastal je takšen polom, kakor bi bil sodni dan. Vihar od vseh strani, dre-vesa je ruvalo s koreninami, kozol-ce in skednje je prevračalo, sipe so žvenketale po mestu in je večina po-bitih, opeko je razbijalo s streh in nosilo po ulicah, kar ćela okna in pol-kna je staknilo in vrglo ob tla, nato se sele vsuje prava ploha toče, debela kakor orehi. in to je trpelo pre-cej doljaro, tako, da je vse uničeno, po nekod je drevje čisto brez listja. vinogradi so popolnoma uničeni, proso in oves sta tako zbita, da se niti pokositi ne da, koruza in fižol sta uni-čena. Po nekaterih njivah je tako, kakor bi kdo pometel po njivi, koruza izgleda, kakor da bi mlatiči na-la§č In najhuj§e tolkli po njej. Kako bomo živeli? Krme ni in je ne bo, fižoi smo sadili dve, tuđi tri leta sta-rega, sedaj pa ne bo niti semena več, moke ni pri aprovizaciji že mesec dni in še tokrat se dobi samo par kilogramov. Kupiti se ne da nič in niti ne srne in sedaj, če nam poberejo I še ječmen, rž in pšenico v prizadetih krajih, potem bomo morali res od la-kote umirati. Merodajni faktorjt naj poskrbe, da se bo kaj ukrenilo, da se nam ta strašen položaj olajša in da dobimo v prizadetih krajih potrebno | seme. Kakšna škoda je samo na sad- i nem drevju! Drevje polomljeno,, de-loma izruvano. Sadja je bilo na tleh, jj^L se ni z&ii^ vidcij, ip ic to, kar   I
I je na drevju ostalo, je vse razbito In bo se^mlo. Sedaj naj sušimo sadje, pa se svežega ne bo. Prizadeti so posebno kraji: Kleč, Planina, kjer so Kočevarji imeli Še zimsko žito na njivah in jim je vse uničeno, potem Rodine. Talčjf vrh, TuŠevdol, Stražni vrh, Svibnik, Loka, Crnomelj, Vra-noviče. Vojna vas, Dolenja vas, Ža-garci, Desinc, Ćudno selo in Tribuče. — Takšne nevihte niti stari ljudje ne pomnijo. Pod drevjem in na polju je ležalo vse polno ubitih ptičev. Obu-pano prebivaJstvo kliče na pomoč.
Mar,bor. (Stavka v kurilnicah južne železnice.) Delavstvo v delavnicah in kurilnici južne železnice v Mariboru je tekom leta že opetovano grozilo   s stavko in to iz različnih vzrokov. Prvi in glavni vzrok   je   seveda   isti,   pod kojim trpi vse mesto in njegOAa  bližnja okolica: grozna đraginja, oziroma splošno pomanjkaje živil. Drugi vzrok pa   je,   da se v tukajšnjem   konzumu južne železnice, ki ima oskrbovati   ne le prometno osobje,   marveč  tuđi de-lavnice in kurilnico z živili, često po-stopa pri oddaji porazdelitvi živil zelo pristransko. Doslej, t. pr. do maja me-seca,   so   bile   stavke   le   mimoidoče, trajale so  po  par  ur in  so bile v  prvi vrsti   protest   proti   postopanju   vodje konsuma in večini njegovega   osobja. Le ta je često delal  izjeme:   dajal   je tištim najpreje in več živil,    ki so mu donašali raznih domačih živil;   na isti način   so   ravnali   ostali   nastavljena, zlasti tuđi tam uslužbene ženske.   Delavstvo,   a   tuđi   prometno   osobje, je za to opetovano nastopilo prav   ener- I gično in prišlo je nekekrati že lani na I pozno jesen, posebno pa v minoli zimi in na pomtađ do burnih prizorov, Le-ti   so   dovedli tuđi do hišnih pre-iskav   in   trdi   se,   da so se našle pri poslovodji konzuma velike zaloge živil vseh vrst, ki jih je le ta imel skrite v svojem stanovanju. Takrat je delavstvo tuđi zhhtevalo,    da se postavi na čelo obratovanja prejšnjega vodjo, ki je sedaj na Dunaju, in predbacivalo je se-danjemu   vodji, da zato tako ravna z delavstvom, ki je po veliki većini  socijalno demokratično, ker je on, vodja, nemški nacijonalec.   K vsemu je kon-Čno še prišlo splošno pomanjkanje živil v konzumu in izven njega. Delavstvo je za to pričetkom junija ustavilo delo, a le za pol dneva, ker se mu je obljubilo izdatnega povišanja zalog živil in ker se mu obetalo,  da   se   mtt tuđi mezda zviša. Glede zvišanja me-zde je delavstvo zahtevalo toliko, kakor se je izplačuje na Dunaju   v   kurilnicah in delavnicah. Ker do določe-nega dne ni bilo ne enega ne drugega in je ostal konzum skoro   prazent   je delavstvo   zopet   odložilo delo in šio, bilo   jih   je   do 1800, pred okrajnega I glavarja pl. Weissa. Le ta in načelnik I kurilnic ter delavnic Walenta sta zopet vse   obljubila   in   sicer do 20. junija. Ker pa živil in povišanja mezde le ni bilo, je prišlo zopet 24. junija do stavke,   ki je zopet   trpela  pol dneva.   V pogajanja    je    posegla    tuđi   vojaška oblast in obljubila glede živil poskrbeti za zadostno koruzne moke in ječmena za kuho, ni se pa zavezala glede mezde.   Delo je Šio na to naprej do 24. julija. Zopet je vse ostalo le na oblju-bah in došlo ni ne živil in ne denar-ja. Vteh tednih je tuđi pritisnilo sploŠ-     | no pomanjkanje še hujše. Delavstvo je    I vstopilo zopet v stavko. Prišlo je dne 25. julija   zjutraj   sicer v delavnice in kurilnico, a niti eden ni prijel za   delo.   Isto se je ponovilo dne  26. t. m. Delavstvo je bilo pozvano,   da se loti dela brez nadaljnega pogajanja do 27, t. m. ob 10. uri, sicer da   se   kratko-malo pozove v vojaško službovanje v delavnicah in kurilnici. Za ta slučaj bi prevzela vojaška oblast oskrbo rodbin v voj. službo vpoklicanih  po postavni določbi, t. pr. rodbine bi bile naveza- I |
ne na postavni dnevni preživninski prispevek. Kakor se nam še poroča, je vlada odklonila vsako nadaljno povi-šanje mezde. Boji se namreč, da bi na to tuđi dunajsko delavstvo prišlo z novo zahtevo zopetnega povišanja mezde za Đunaj. O stvari bodemo še poročali. — Maribor, 28. julija. Stavka se nadaljuje. Doslej ni odne-hala ne ena, ne druga stran. Pogajanja dne 27. julija nišo imela nikakega uspeha, ker delavci nišo popustili doslej niti za las. Dne 28. julija dopoldne je moralo delavstvo zapustiti delavnice in kurilnico, ter se porazsta-viti pred istimi na nekem travniku. Doslej še odločitev ni padla, vse pa kaže, da bode stavka končana najbrže z vojaškim vpoklicem. Mir se doslej ni kršil; vso stavko iz-vaja delavstvo sicer jako dosledno, toda mirno in zelo dostojno. Mučen vtis napravi pa pri ćeli zadevi dejstvo, da je tajnik socijalno demokratične stranke, koji člani in pripadniki so vsi ti delavci, delavce nenadoma pustil in se odpeijal, baje v Gradec. Delavci so torej brez vsacega pravega vodstva oziroma zastopstva pri pogajanjih. Tako ravnanje se nam ne zdi le ne-dopustno marveč tuđi vse graje vredno. Sicer smo pripravljeni, da se bodo reklo na vsezadnje, da je gosp. Topf imel v Gradcu „opravke". Zdi se nam, da ga dolžnost veže ostati tam, koder je delo pričel,   ozir. vodil.
Velikanske elektrarne se grade, oziroma se bodo še zgradile na Šta-jerskem. Štajerski deželni odbor je sklenil pogodbo z dunajskimi in gra-škimi tvrdkami o uporabi treh električnih central. ki bodo skupa] razpo-lagale s 140.000 do 150.000 konjskimi silami. Dve elektratni sta že dogra-jeni ob Muri, tretia se gradi pri Falu ob Dravi. Te tri centrale, kl bodo največje v Evropi, bodo preskrbele vso Štajersko z elektriko, omogočile elektrifikacijo vseh železnic na Sta-jerskem ter oddajale tok tuđi za Dunaj.
Na privatnom učnem zavodu Legat v Mariboru na Dravi se pri-čno z 2. okt. t. 1. novi tečaji za stenografi jo, strojepisje, pravopisje, na-stavek, računstvo in lepopisje. Traja-jo 6 mesecev. Prospekti zastonj, Pojasnila od 11 —12 dop. Maribor Vik-tringhofova ul. 17 I. nadstropje.
Izgubljena je bila od Cegnarjeve ulice proti Golovcu srebrna zapestna verižica. Odda naj se proti nagradi v našem upravništvu.
Izgubljena je bila včeraj od 6. zvečer na Sv. Petra cesti, po Blei-weisovi cesti v Šiško do Stepiča zla-
ta zapestnica z uro. Ker je izgubite-Ijici to drag spomin, se prosi vmitve nroti visoki nagradi.
Najdenega je bilo na Tržaški cesti nekaj blaga. Dobi se na Tržaški cesti št. 21 pri Lesjaku.
Ukradeno je bilo kolo »Adle-r« pri Novaku na Rimski cesti.
Gosp. Cvetko Golar naj se izvoli oglasiti v našem uredništvu.
Suzne sivofL
*   Znatna ^zapušcina.  V Berzoni pri Luganu v Švici je umri neki Filip Ronoudiere. ki je poleg drugih volil zapustil cerkvam in samostanom na Dunaju   sedem niilijonov frankov.
*  Crvi, ki razjedalo zdravo jedro nemškega naroda. V nemških provincijalnih listih čitamo te dni notico o boleznih, ki ogrožajo    zdravo    telo nemškega naroda. Te bolezni so: ie-minizem, kosmopolitizem, pacifizem, mamonizem,    internacijonalizem    in humanizem.      Zlasti      poslednji    da ustvarja slabe značaje, če je »falsch-Hch angewendet«. Nem^ki listi prtpo-ročajo, da se naj proti humaniteti   in ostalim skodljivcem nemskega naroda že v soli prične usipešen boj!
Izdajatel] in odsovom! urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne ilskarnec
Pri bolecinah na prsih vzamemo za vdrgnjenja in za ovitke fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa - fluid«. Pred-vojne cene: 12 steklenic posije franko za 7 K 32 vin. lekamar E. V. Feiler, Stubica, Elsa trg 5t. 238 (Hrvatsko). Naj bi bilo vedno pri niši. Cez 1OO.<)OO zahvalnih pišem. Od mnogo zdravv nikov priporočeno.                      (fi)
S/Crekdanja vesela drujba ^rt Stefanu" gadnim ža$e f^/ujo ?a prijiubjer.o gospodično oy. /o$pe ^no, /fr 5* Je porobila, s pYz iako nam vsem simpatičnim in p sljubljenim gosp- J(vale, ter Selimo mladima porocencema obilo sreče,             2488
Žranc Doltnar,    JY(artin   "-olafa Pulj.
Mesarskeoa inuUb ~«S&£
lida, ker ni velikega opiavk.i. — latotam se spreime tndi mesarsk a vti^enca, če raogoČe že vajenega v mesarskem opravila. Ponudbe na Anton Hainer. mesar ▼ 4kofjl LokL                                         2477
I               Uriula  DolfilCar«  vdova Siika,  roj. Avii^, naznanja \- svojem
I     in v  imenu   svojih  otiok  in  vseh  ostalih  sorodnikov  pretužno  vest, da je
I     njih  iskreno ljubljeni   soprog,  oziroma   najboljši  oče  in  ocem,   brat,   svak,
I     stric i. t. d., gospod
Ivan Dolničar
posestnik in gostilnifiar
danes ob li 6 uri popoldne previđen s svetotajstvi po dolgcm,  mučnem trpljenju v 49. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega bo v ponedeljek  30. t. m. ob §t!rih popoldne iz hiŠe žalosti na pokopališče pri D. M. v Polju.
2485 V HRASTJU pri LJUBLJANI, 28. juUja 1917.
Zalujoči ostali.
\                                                 ..                                       .  —~-----------^^---------------—i
Zahvala.
I                     Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom prekrute izgube našega
I        srčno ljubljenega soproga oziroma očeta, brata in strica, gospoda
Jerneja Jeleniča
I                            vM#pos#slnHca9 gosUlnliarla in tovarnarja kiša
I       izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo, globoko čutečo zahvalo.
I                     Osobito pa smo dolžni zahvalo preč. gosp. kaplanu Edv. Simnicu za tolažeče obiske
I        in tolažilne besede med trpljenjem dragega pokojnika, slav. sirotiš. Lichtenthurn in Marijanišče
I        za udeležbo dece pri pogrebu,   zastopstvu dežel. prisil. delav., siav. prostovoljnemu gasil.
I         in rcSeval. društvu za korporativno udeležbo pri mrtvaškera sprevodu, sla^. prosvet. društvu
I         šentpeterskemu, preblagorod. gosp. ces. svet. dr. Ed. Šlajmarju, blag. gosp. dr. Minafu za vso
veliko priskrb, častiti sestri prednici Leonišča za  tolažeče obiske,  darovateljem   prekrasnega
cvetja,  gg.  pevcem   za ganljive  žalostinke  ter  vsem,  ki  so nepozabnega  rajnika  spremili
k njegovi prezgodnji grudi.
Globoko žalujoći ostali.
2489              _______
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD*, dne 30.   julija 1917,
172. Stcv.
Leno frtlo?. mesečno solio se odda
Praiakora ulica ftt. 10 HL nadatr. ___________l|n»Hana-           2487
Vilo ali hišo z vrtom
kupim na Bleđn ali t &liki. Ponudbe pod fHtia x Trtom  2470* na uprav. »SI. Nar.«
Lepo rttaa mefi SOBA
s postrcžbo  in s posebnim   vhodcn, v sredini  j mesta, sa odda  civilnomu gospodo xa takoi.   —   Ponudbe  pod  „Soba   2484"  na
upravništvo  „Slovenskega Naroda".   2484
Vinski kamen
suhe goto, knmno, med,  vosek, ! svete to  suho  sadje,   smrekove i storie, sploh vse deteine in gozd-ne pridelke,   kakor  tndi  vinske sode in vse vrste praznih vreč, kvpl vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina      2432
Anton Kolere, Celje.
Ženitna ponudba.
Kcr v sedanjih časih ni d3na druga prilika, želi štajerski Slovence, stanujoč v Ljubljani, 50 let star, vdovec, z odraslimi otroci, zdrav in čvrst, pošten, dobrega srca, neomadeževane preteldosti, z letnim dohod-kom 4000 kron, hišni in zemljiščni posest-nik, zmožen trgovine, krčmarske obrti, knjigovodstva in kmetijstva ter več jezikov v govoru in pisavi — spoznania v svrho ženitve s pošteno, potrpežljivo, delo in otro-ke ljubečo gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 42 do 45 let s premoženjem. Nj i je zagotovijena pokojnina 1200 kron letno, nepreskrbljenim otrokom pa vzdrževalni donesek posebej. — Vse le pošteno, resno in tajno. Odgovor v 14-ih dneh s sliko pod ; .Resno 2476"  na upra%-ništ.  .Slov. Naroda".
UCCIlKO   kor taA1 ■■ »raso ■■ •*-w*«tt»%v    nowm^9f   proti   povractla
poljskih pridelkov. —  Poizve se v uprav-ništvu .Slovenskega Naroda".      2480
Objava.
Tem potom izjavljam, da ne plačujem dolgov svojega moža, oziroma zeta, Milana Vasića, vojaka bos. herz. potka, koji je baje sedaj na dopustu v Ljubljani.
Valerija Vaiftć roi  Vatovec, 2481                  Katarina Vatovec, Trst.
Za slovensko - nemško   korespon-tienco se iJče
konlorlst 3n kontonstinja
za tovarniški biro v Stubici,   Hrvaško. Ponudbe   v   obeh   ieztkih   s   sliko, prepiSi spriČeval ia plačilnimi zahtevki ie nasloviti  r?a
E. V. Felter, Zagreb
___Jtžrjevika 31—A.
Ia us juvorniku
Se prođaf visoko pritličje in prvo-nadstropje, solidno zidana, z velikim vrtom in travnikom, par minut od kolodvora, ob  glavni cesti, je vn*"a*att
pod rakovom : PosoHInica, Miklo-šičeva cesta 8, Izbijana-     2*83
Najvecfa sicvenska hrani'ntca!
Nesina hranilnica ljubljanska
UUBLJPHR, Prsšernova ulica ši. 3
Je imela koncem leta 1916 vlscj ..-,....   K 55,000-000"—
blpotečnih In občinsfeih posojil......   .   .   „ 39,600000'—
rezervnoga zaklada    .............     1,500 000'—
Sprejema vloge vsak de'avnik in jih obrestuje najvišje po
4 o
ve£Je In nestalne vlage pa po dogovora.
Hranllnica je pupilarno vama in s!a?! port kontrolo
c. kr. đzlšlng Mlade.
Za varčenje ima vpeljane lične domaće hranilnike.
Posoja   sa   zetnljISč?   in   posiop!^   na  Sraniskem   proti   5°,,   izven Kranjske  pa  proti   5]V0 obrestim  in  proti  najmani  l°0   oziroma
*4% odplačevsnin na đolg.                                         159
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima cstaaovl]eno
gg* KreditriO družilo. ~9%
Štev. 11.050.                                                                                             2473
15          »S*    'Str Kf    5&
gozdnim posestnlkom v poiifičnem okraju Ljubljana, da napravljajo drva.
Silne težkoče, ki so se pojavne pri preskrbi premoga in nameri, da bi se pospešilo izkopavanjc premega, obstoje se vedno in skoraj ni računati z možnostjo, ustreči tuđi le vedno večjim potrebam, kamo-li, da bi bilo mogoče založiti se ćelo za zimo z zaćostnimi množinami premoga. Bati se je torej, da bo civilnemu prebivalstvu prihodnjo zimo se težje kot doslej preskrbeti si premoga.
V odpomoč grozečemu pomanjkanju kuriva bi bilo potrebno odslej v mnogo večjem obscgu vporabljati za kurivo drvra ter v krajih, kjer ni pre-mogovnikov, ki pa imajo v blizini gozde, olajšati prebivalstvu zopet v čim največjem obsegu kurjavo z drvmi.
Da se prepreci grozeče pomanjkanje drv, je najprej potrebno, da se še tekom poletja Dripravijo zadostne zaloge drv ter jih v svrho prodaje spravi na primerne kraje ali pa odda v ta namen trgovcem, ki nameravajo dobavljati drva za civilno prebivalstvo, oziroma imajo to morda ćelo naročeno.
Vsi posestniki gozdov se radi tega pozivljajo, da napravijo drv kolikor aajveČ morejo ter jih pripravijo za oddajo civilnemu prebivalstvu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 25. julija  1917.
Fran Marolt, Ljubljana,
Slovenske           1085
vojaškg narodne m\
ia E l'5d ali 1-80 se dobe se. Po poAti 20 v. vec.  Hajlepie danio!
Kupujem in prodajam:
borlisi pohlštvo, steUenlno, ie-lezo, sulice, porcelao, oroife, podobe, itar denar, iploh vse, kar  Je   Bajmanj   50 let   staro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiša, zemljišča itd.
Alberl Derganc
brlvec in kan c e si £ on! rani starinar
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
ndlhno vilo Mk«pifvii«Miui
Ponudbe pod „Ma|kAa  vila 2435" na
upravnifitvo »Slovenskega Naroda«.
Meblovana soha sj*«2^*
infclJIUlUllU JUI1U in divanora za zakonski par, če možno s posebnim vhodom, proti dobremu plačilu. — Pismene ponudbe pod ,-Avgvat  2479'* na uprav.   .Slov.  Naroda*.
UInil   "^em %m konja Ia sa niPV   «npambo    sooaf   Josip
HICI  Boiman, Gradišče It 13.
I Pllrt   II \ Trt    okolici, % veUklm vrtom.
Lb|IU  111J1LU   Ictotam Je napredaj tndi
već vosov, 3 leta itar koni x vso opravo
In tndi Teć konlsko oprave.   247*
Naslov   pove   upravništvo   »Slov.   Naroda«.
Hajnltje ceneT*
PataBovlltniTlSiT.
(       CiUnOTU«n« 1847.  '
Tovama pohištva J. J. Nagas
Ljubljana, Kongresni trg st. 12,       m
za spaloe In fedilne   soba, salone la gosposko
iobo.   Preproge,   zastorll,   modrocl na vzmat
ilmnatl modrocl, otroSU vozlčkl ftđ.
Hajaolidnejie blago.
Štev. 10.728.                                                                                                      2474
Razpis ustanov.
Mestna občina ljubljanska razpisuje za učence vidje Obrtne ŠOle na G. kr. državni obrtni soli v Ljubljani, to je
a)  vlšie siavbne sole (stavbne strokovne sole) In
b)  vlšfe obrtne dole za mehanično-tehnične smeri
šest ustanov po 500 K na leto.
Nekolekovanim prošnjam, naslovljenim na mestni magistrat ljubljanski, je priložiti zadnje šolsko izpričevalo (izpričevalo o ugodno dovršeni spodnji gimnaziji ali realki, meščanski Soli ali osemrazredni ljudski soli), domovnico in sprejemno zagotovilo ravnateljstva c. kr. državne obrtne sole.
Prošnje je vložiti do vštetega 15. septembra 1917 pri ravnateljstva e. kr. državne obrtne sole.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 25. julija 1917.
Svoje častdc odjematce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orošja in municije vsakdo izkaie s posebnim dovođenjem od c. kr. ohrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima prainco do orotya in municije. Ne da bi se izkazai s tem dovoljenjem, ne smem prodati oroi^a ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja*
Za časa vojne se ceniki ne razpošUjajo*
Fran Sevčik puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
134____________________________________________________________________
Najboll zanimlv 1b najbolji! slov. Uutrovanl tednlk mi

ki pHobČuiejo vsak teden mnogo zaclmlvlh sllk % bojlšfi ta o drugih važnHi aktualnh domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanfmivega čtiva: pesmi, povesti, iako lanlmlv, lep detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodi nj stva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike m sploh vseh strok poljudnega znanstva.                                                                               118
„TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarskJ ilustrovan tednlk, kl Je posvećen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostUna, kavama, brlv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov
„TEDENSKE SLIKE" stanejo  četrt  leta  K 3'—   pol leta  K 6.— in ćelo leto K 12*—. Naročniki   dobe  kot  nagrado  slike Prešema,  JurČiča,   Gregorčiča  in Aškerca   ter  tuđi  lepe zanimive knjige.  Naročite si   „TEDENSKE SLIKE" takoj! ,             PoŠlj»te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in
postnine prosto na ogled.                             Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Tranglikanska nllca 10/L
fcjjJat          S^^^^B ^^SBaBk      ^aaaaal        aaaiBL.     £aaaaaVL^^^HlkW        aafeaaaV ■■■■■■■      ^^^^Hrk^H^^B^,       ^I^S^^^^^^^^^^^    Vaaa&^a^BaaaaaV           aaaaaaV aaa^BHK                                          aaaaaaa^^^^aaaaaaV    aaaaaaV ^aaaaan      aaaaaaa^aaaaaaaau     ^BaaaV^Baaa^H          ■■■■■■■ ^aaaaaa\
Ddniška glavnica: K 12,000.000-—.                          PODRUŽNICA    LJUBLJANA.                         Rezerve: okrog K 1,000.000-—.
SPBEafEMAs Vloge aa kajtilco in jih obrestuje po čistih 4%-
Vloge na tekočl In ilro ručna proti najagodnejšerau obrestovaaju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentnt davek plača banka iz svojega.
KUPUJE Dl PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srećke c kr. razredne loterije.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
Centrala:
Trst. Podraftniee :
Dubrovnik
Dunaj
Kotor
Metković
Opatija
.»•U*« Slvonlfc
Zadar
ESKOUnRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. UDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska raesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PaUfUMA: Borzna naročita in jih izvršuje najkulantneje.
io                                             Telefon št. 257.
Vaš creme                                          •
morem kar najbolj  vtočc priporočati. Že po kratki vporabi deluje na polt  dobro ter jo napravi  nežno in prozno. Pri tem   ; pa nima navadnih nedostatkov  cremov, to je ne masti in ne dela polt bleščečo.
M. Vifimova                      .
članica opere Kral. Vinogradi.           i
Izdeluie Laboratorij Hera, Praga-Vršovice, Halek. uf. 35, telefon 6443. Veliki lonček 3 K. srednji K 1-50, za poskušnjo 60 vin. — Pošilja se po pošti proti vposlatvi zneska z dodatkom 60 vinarjev za porto.
Zaloga   v  Ljubljani  Lekarna •    U. pl. Trnkoczy.                   2084-XVTIL    |
Ivan Bizovičar
umctni in trgovski vrtnar
M&sblSana      S39 Koleziiska ulica št.   16
I priporoča svojo bogato Opremljeno j I vrtnarstvo fer okusno izdelane f I          vence, šopke in trakove.         j
eb mrtoaSbita odrih I drevesne cvetlice, I kfihor tuđi natfl- \ ntl&e dekoracijske j cvetiice za dvorane ! ::     in balkone.     :: I
Vsakovrstne sadike do I naj21ahtnei§ih cvetlic in 1 zelenjadu Sprejemam na- I ročila na deželo. Vsa na- I ročila se izvršujejo točno I in solidno              I
5no|avke: I. Blzovlćar, I ::   vrtrar   LJcblinna.   :: I