ftev. 33 Izh^a vsak dan, Izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. L'rcZ-.lStvo: Ulica Sv. Tiz. Ciika AsiŠkcga St. 20. L nadstr. — V*l dcj.:sl raj sc pobijajo rrcčrJItvi li?!a. Kclrankirana pisma se ne tjTij^majo in rokrpisi se ne vračajo, »ćrjatc'j In r-di fM Ccdma. Lastnik konserdj lis'i Vdirc-t:' — t .karne .Uduiosti", vpisane zadruge z orrtjć 7 • tvora v Trstit. ulica Sv. Frančiška Asiškcga St 20. IclcTon uredništva in rprave štev. 11-57. Ksrcčrira zraša: Za telo leto.......K ra f*>l leta................. £_ ra trt mesece........ ......... Za nedeljsko izdajo za cc!o icto....... - om ca pel leta V Trstu, v torek, dne 23. februarja 1915, VEČERNA LsSnik J!. 2-60 L -V. - ?rt ■ - > 1 ■M ■ l J M Posamezne Številke se prcdijijo po G vinarjev, zastirele Številke po 10 vinarjev. Op I ari se računajo na milimetre v Sirofcoslf ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................... po 20 virL Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........I\ 5— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnine li: reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trsta I/prava In inseratnl oddelek so nahajata v ulici Sv. Frančiški AslSkega St 20. — Poitnohranllulčni račun Št 841.652 EVROPSKA VOJNA. mM zmttSd o Nazorih. BEROL1N 22. (Kor.) Vsi listi izražajo svoje veliko veselje na vspehu zimske bitke v Mazurih. »Deutsche Tageszei-tung« pravi: Popolno uničenje desete ruske armade dokazuje, da je na ruski strani po tej bitki izgubljenih več nego 290.000 mož. Oči vidno je izgubljena tudi vsa artilerija. Ore očividno za enega naj-silnejih vspehov v vojni zgodovini, za katerim zaostajata, ako ga motrimo zgolj militarično in po številkah, celo Lipsko in Sedan. Tudi »Vossische Zeitung« primerja številke pri Sedanu z onimi današnjega poročila ter meni, da žrtve Rusov mnogotero nadkriljujejo francoske izgube pri Sedanu. »TageblatU piše: Le razvaline so mogle še doseči črto Narev in Bobr. Največje izgube je trpela artilerija po razbitju nje materijala. Zopet smo napravili veli-kansk korak dalje k odločitvi in miru. Čast gre vodstvu, slava zmagoviti vojski. Borsezeitung« pravi: Naša srca so polna občudovanja in hvaležnosti do velikega stratega, čegar nadkriljujočim voj-skovodskim talentom se je zopet posrečilo, da so premočne ruse mase vrgli preko meje in naučili ruski parni valjar rakovo pot. Ne moremo drugače, nego da iz globočine srca pozdravljamo osvoboditelja vzhodne Prusije in zahvalimo našega cesarja na tem, da se je ob izbruhu vojne spomnil moža, čegar ime je v vseh ustih spev hvale in zalivale: Hindenburga. Umikanje Rusou. PARIZ, 21. (Cenz.) Francosko časopisje I riznava brez ovinkov, da so se morali Ru-.i umakniti na obeh krilih. Značilno je. kar piše »Temps«: Naši zaveznik so doživeli poraz. To je izven vsakega dvoma; vendar pa drže sovražila v šahu in so mu ubili mnogo vojakov. Pričeli so celo zopet z ofenzivo, ker čitamo v nemškem dnevnem poročilu, da so bile ruske kolone, ki so prodirale iz Lonže proti Kolnu, vržene nazaj. Zmaga torej še ni odločilna in ne dovoljuje Nemcem, da bi oslabili svojo fronto. Kakor hitro bi to storili, bi ruske armade zopet pričele s prodiranjem. »Figaro* konstatira, razpravljajoč o vojaškem položaju, da so se Rusi faktično umakniti. Priznati je treba, da je Hinden-burg velik vojskovodja. ŽENEVA, 22. (Cenz.) »Daily News« poroča, da je pričakovati med Piockom in Varšavo veliko bitko, ker koncentrirajo Rusi tamkaj svojo glavno silo. vznemirjati naše čete. Pred dvema dnevoma so obsuli Zemun z granatami, pri čemer ste bili ubiti dve osebi in porušenih mnogo hiš. Naši so za odgovor bombardirali Belgrad. Učinek se je zamogel dobro opazovati. Posamezne granate so porušile cela nadstropja. Močno sta poškodovana zlasti bančni del in pa hotel Moskva. . . MdeUevanje bolnikov. - Stieile sladkorne pest DUNAJ, 23. (Kot.) »Wiener Zeitung« objavlja naredbo ministrstva za notranje stvari v sporazumljenju z ministrom za nauk in bogočastje od 22. februarja 1815, tičočo se oddeljevanja bolnikov in oseb, o katerih se je bati, da so bolne, ali da imajo kako nalezljivo bolezen, in o ozna-čenju hiš in stanovanj. Dalje razglaša »Wiener Zeitung« naredbo poljedelskega ministrstva v sporazumljenju z ministrstvi pravosodja financ in trgovine od 20. februarja 1915 o omejevanju sajenja sladkorne pese v letu 1915. Prestolenislednik odšel m bolitte. DUNAJ 23. (Kor.) Nadvojvoda prestolonaslednik Kari Fran Josip se je včeraj povrnil semkaj z obiska otrok blagopokojnega nadvojvode Frana Ferdinanda v KonopiŠtu ter se je danes predpoldne podal na bojišče. _ Turikl parlament. CARIGRAD 22. (Kor.) Na današnji kon ferenci stranke za edinstvo in napredek so sklenili, naj ima zbornica svoje seje do 23. marca, na kar bo bržkone odgodena do 13. oktobra. Padel francoski poslanec. PARIZ 22. (Kor.) Poslanec departementa Bouches-du-Rhone, podporočnik Chevillon, je v nedeljo na vzhodni meji padel. Korupcija na Francoskem. PARIZ, 22. (K). Predpreiskava v aferi Desclaux je za ljučena. Proti generalnemu plačilnemu mojstru Desclauxu in obema upravnima uradnikoma bo glasila obtožba radi tatvine pri vojaških dobavah, a proti g. spej Bezovi radi prikrivanja. parnikov Bcj na morju rned HetnčUu in trospora-zurcem. PARIZ, 21. (Kor.) Neki sotrudnik »Petit Parisienna« je povprašal mornariškega ministra Angagneurja glede nemške grožnje. da bo v Kanalu potapljala vse ladje. Ai*- -car je izjavil, da trancija in Anglija i iste i >trti radi takega postopanja. U-krenjene da so primerne odredbe. AMSTERDAM, 22 (Kor.) „Handelsblad" | poroča: V Bi ić^k >v in kurjače v parnika „Amstclstram Moštvo potopljenih angleških v I3uenos-Ayresu. LONDON, 22. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Buenos-Ayresa: Nemški parnik liolger« je prispel včeraj semkaj s potniki in moštvom angleških parnikov »Heg-land Brac (700 ton). »Potaro« (4400 ton), »Hemisphaere« (.3500 ton) in »Semantha« (2850 ton) ter jadrnice AVilfried«, ki jih ie potopila nemška pomožna križarka >Kronprinz \Vilhehn«. »Holger« ni mogel odpluti tekom 24 ur in je bil interniran. Židovsko vprašanje na Ruskem. PETROGRAD. 21. (Kor.) List »Novi Voshod« poroča, da je minister notranjih stvari z ozirom na židovsko vprašanje izjavil v neki konferenci, ki se je pred otvoritvijo dume vršila med vlado in poslanci. da vlada ob vladajočih razmerah ne more ničesar storiti za izboljšanje položaja Židov. Nordijska mornariška konferenca. KODANJ, 21. (Kor.) Tukajšnja nordijska mornariška konferenca se bo bavila med drugimi tudi z vprašanjem spremljanja trgovinskih ladij po vojnih ladjah. dajati le toliko not, kolikor jih je kritih po metalnem zakladu in po bančnih operaci-iah. Dalje razpravljata o poizkusu vojnih stroškov kot zgolj avstrijski stvari ter vpoštevata le avstrijski proračun, dočim gre vendar za skupno stvar, h katere stroškom morajo prispevati dežele ogrske krone s kvoto 36.4%. Pa tudi finančni načrt, v kolikor se tiče Avstrije, zahteva drastičnih sredstev. Po tem načrtu naj bi se pri izdatkih za uradniško osebje priStedilo 300 milijonov, dohodki, to je: davki, naj bi se povišali za 250 milijonov. Praški list dopušča, da bi se moglo na centralnih oblastih nekaj več delati; ali da bi se moglo uradniško osebje skrčiti kar za eno četrtino do ene tretjine; to more verjeti le kdo, ki se po-naSa z obsežnim — nepoznavanjem stvari. Vrhu tega bi moglo tako prištedenje tristo milijonov priti do veljave šele po dolgih ietih, kajti, da bi kar eno četrtino do ene tretjine uradnikov enostavno odpustili, Je izkjučeno. Tako prištedenje bi mogli doseči le polagoma s skrčenjem novih imenovanj. Potem pa je vprašanje: od kod po taki kuri naraščaj za državno službo? Na to menda nista mislila gospoda avtorja. Kar se tiče tistih 250 milijonov od povečanih dohodkov, bi to pomenilo pomnoženi direktnih In indirektnih davkov (i vštevši dohodke na carini, ki so skupna postvaka z Ogrsko) 222 odstotka. Pri tem pa je še posebno pomisliti, da so bile dežele naše polovice monarhije že pred vojno na zaključku izdatne pomnožitve davkov, ki se je omogočila le s tem, da se je 81 milijonov nakazalo deželam, in da bi bila vsaka nadaljna pomnožitev davkov možna zopet le tako, da bi se deželam še več odkazalo, ker financijalni položaj posameznih kraljestev in dežel že davno nujno potrebuje sanacije. Pa še nekaj: po a torjih nasvetovano prištedenje na uradniških plačah bi šlo po velikem delu na račun dežel, kajti gotova dela se morajo končno vendar-le izvršiti. In delo avstrijskega upravnega in justič-n^ga uradnika je vendarle večje, nego si menua gospoda mislita. Tudi vprašanja, ali je po tako težki vojni, kakršne ne pozna še zgodovina, po vojni, v kateri je skoro ena četrtina skupnega prebivalstva vrhu tega direktno zadeta, ali je po taki vojni res možno izvesti povišanje davkov za več nego petino: tudi tega vprašanja nista gospoda menda zadostno vzeia v pretres! Sicer bi morala vedeti, da to ni le enostavna računska naloga. svetovno gospostvo rimsko,ker je krščanstvo dalo prvenstvo Rimu ter namestilo v njem svojega vrhnega poglavarja. Zdelo se je, da se mirno izvrši ta duševna borba, ker se svetovno gospostvo ni moglo odvzeti več Rimu, pak sta krščanski zapa in vzhod lepo izhajala skozi kakih tisoč leL Rimsko gospostvo je objemalo ves tedaj poznani svet. Od Indije do Atlantskega oceana je bilo vse v njegovi moči. Crta, ki je delila vzhod od zapada, se je torej pomaknila na zapad, od Mezopotamije na Jadransko morje, tako, da je stari grški zapad pal v novi vzhod in Rim ni bil središče svetovnega gospostva rimskega. Vzhodni del rimskega gospostva je bil velo več ravnotežja, pak se je moralo misli-čji od zapadnega. V takem stanju ni biti, kako bi se odpomoglo temu. Ni preosta-jalo drugega, nego da se del rimskega gospostva prenese kam na vzhod. Tako je bil Izbran Bizant, ki je procvel v stari grški kulturi. To je izvei rimski cesar Konstantin Veliki, ki je dal Kristovi cerkvi 1. 330 svobodo in ravnopravnost. Napravil je Bizant drugim prestolnim mestom in po njem je dobil Bizant ime Konstantino-polis, po naše Carigrad. Od te dobe začenja doba, ki še dandanašnji dan ni popolnoma dokončana, med tema dvema mestoma, Rimom In Carigradom — najprej v pogledu svetovnega gospostva, a kasneje tudi cerkvenega ali duhovnega. Stari Bizant, ležeč na najlepši točki med dvema svetoma, ni hotel prenašati pred nosti Rima v nobenem pogledu, ker je v njem vladal tisti stari duh sijajne grške prošlosti. Zapadno rimsko gospostvo je razjedal črv notranje gnjilavi in obnemo-glosti proti navalom raznih barbarskih narodov, ki so je napadali od severa in vzhoda. Teh se je branilo komaj kakih tristo let, ko se je končalo to pravo ču- svoje krušne torbe. Kaj storiti? Pomislil sem. Trenutek samo in bolj tekel, kot šel sem nazaj tja gori — pol ure (ali še več) daleč po svoje reči. — Prejšnji dan so cigani trdili, da so proti Srbom, da smo njihovi reš'telji; česa bi se torej bal! Pri-sopel sem do usodcpoldnc koče, vzel svoje stvari, opasal bridko sabljico, vrgel nase, kar sem le hitro mogel, svoje reči in hajd! Po poti sem zapenjal in vezal, kar se je dalo v sili storiti, sicer sem pa držal z rokami pas in pištolo in kos trdega komisa. Nad menoj je eksplodiral vsakih pet minut srbski šrapnel, cigani pa si še niso upali poseči po orožju, ne vem, ali ker so mislili, da smo se vrnili v dolino za šalo ali ker so se sami bali šrapnelov. No, kmalu sem bil iz ciganskih vasi. Z dolgimi koraki sem meril tok potoka. Na drugem bregu potoka je bila lepa domačija. Velika kmetska hiša z raznimi gospodarskimi poslopji. V Srbiji ima vsaka bolja hiša še postranska poslopja za živino, svinje, kure itd. Ravno pri teh gopodarskih poslopjih sem moral čez potok. Ko sem prišel na nasprotno stran, mi prižvižga nad glavo debela komitaška kroglja. Porečete: Kako si znal, da je bila debela, komitaška kroglja. Praksa, prijatelj! V vojski se spoznava glas raznih ptic. Že v Bosni sem slišal krokanjc, ko so me opozarjali na bližnje krvave poljane. Vsak priprost vojak pa je spoznal v sedanji vojni, kedaj išče nad njim žrtev šrapnel, granata ali navadna kroglja! Še več! Poznali smo glas svojih: avstrijskih in sovražnih krogelj. Pred enimi smo sklanjali glave, pred drugimi pa ne. No, ono srbsko komitaško krogljo sem si pa zapomnil. Mesec je svetil kot na sveto noč. Švrk. Nič ni počilo, samo švrk je reklo prav blizu nad glavo in le malo je manjkalo, pa bi bil ležal. Ob koncu proda je rastla vrba. Veja je do svetovnega gospostva po tisoč letih od zahreščala. Zdelo se ie kot se je odlo- svojega neznatnega začetka. Kov finančni načrt ? Oficijozno se je napovedalo, da se naša vlada bavi z načrtom za uvedbo novih I davkov. Vsaj za obresti novih dolgov, ki s h^O S- ie kakih deset n >rr* r Se inorai° naieti' da treba Poskrbeti Z IIO-je -a m desei pomor" vimi davki. Proti enokrtanemu davku na ,c radi min na p«t goldiaaijev^ , f|otem cen ^^ ^ smotk jn ^^ prj_ stojbin. Poleg tega naj bi se — tako je ja-ivii oficijozus — razmišljalo vprašanje, ali bi prenehali popusti na zemljiških davkih. Bi pon le P D1MPE5 ča o [ ecei ™'nitev nekaterih drugih zah-d v\ jno plačilo, rnikih i-te družbe se stav- teve. Možtvo dveh ladij |5VornT svetiA Wan Meisefv Pragi inAr-iTiican i branilo iti na mo:je. tjr spjer;ioftf profesor na nemškem vscu- --I čilišču slovom Avstrijske finance in vojna« spis, v katerem poizkušata drugače rešiti vpra-22. (Cenz.) »Az EstJšanje pokritja vojnih izdatkov. Na ta na-) i pri Relgradu sledeče: Sava črt reagira praška »Union« ter ga — od-z breg« tako ' ;Gospoda sta za gospodarstvo s CSstreUwiin:e Eclsrnin. da s-.- na:- ■ i Sre £va i d vodo. papirnatim denarjem, pri čemer pa men- NasprtHi tefcCesa fcrega radi vaknran}a|da pozabljata, da se pri nas papirnati de-:e videti. Srbi so poskušali nar ne sme izdajati Ie v omejeni množini, ovici. kjer je strđga najbolj ozka.'marveč da sme avstro-ogrska banka iz- Carigrad. (Kortec). Napadalni stari vzhodni narodi, Egipčani, Babilonci in Asirci so bili učitelji (ir-kov,a ti so bili jako dobri učenci. O re-ničauih priznavajo to Grki sami. Skozi kaki dve stoletji so nabirali vsak dober nauk, dokler se niso okoio pet stoletji pr. Kr. popolnoma zbrali in ojačili ter postali ono, kar so bili kasneje Rimljanom, in potom teh kasneje skoro vsem narodom sveta, ki so po njih in od njih postali napredni in močni. V svojem postanku pest Iju-dij so poslali Grki veliki in močni in so postali gospodarji skoro na vseh obalah Sredozemskega morja, a slednjič je bil tudi Bospor njihov, a oni so napravili iz njega, kar je bil Bospor v vseh kasnejših časih in tudi naših. Traška in maloazjiska plemena se niso več niti omenjala, ki so bila nekoč gospodarji tega svetovnega prehoda. Tu so se Grki vdomačili, njihov jezik in običaji so prevladali popolnoma v onih krajih; drugi se niti ne omenjajo več. Ko so prišli Rimljani do tiste moči, da so zavladali nad starim grškim svetom, so našli povsod Grke in njihovo staro prosveto, na kateri so se okoristili in postali ono, kar so bili svetu. Na začetku krščanskih časov je ves v z tok prevevala stara grška kultura, ali Grki niso bili več svoji gospodarji, marveč je nad njimi in nad vsem svetom Sredozemskega morja gospodovalo rimsko svetovno gospostvo. To se jc ogrevalo na žarišču grške kulture in se je tako oja-čiio. da ie zbralo ves tedanji svet pod svoja krila, a sedež mu je bil Rim. Iz Rima so ukaželnji Rimljani romali v iztočne sedeže grške prosvete, ki jih je bilo v deželi-materi in na otokih več — ali istotam. sta pa objavila pod na- bolj kot gospodarji, nego-li gostje. Stare Atene niso imele nikake moči — ta je bila v Rimu. V Rimu so se nahajali učeni Grki, da so bogate Rimljane vzgajali za svetovne gospodarje. Tudi na vzhodu je imelo krščanstvo svoj sedež, a ta ni bil v stari Grški, marveč na tistem znamenitem prehodu na Bosporu — v novem krščanskem Bizantu. In sedaj je dobil Rim v Bizantu tekmeca, ki se bo boril žnjim za le o krosi Iti ni zadela svojega [lila... Piše Drejče Čok. 14. februarja 1915. Vojaki, ki se oglašamo z raznih mej naše ogrožene domovine, niti ne vemo, kako razveselimo svoje domače s temi svojimi pismi, kaj šele, da bi si domišljali, da jili z zanimanjem čita včasih vsa domača javnost. Iz Lonjerja in Opčin so mi sporočili, da sem bil ujet in celo mrtev že. Da sem bil »zarobljen«, so celo listi pisali. Skoda, res za one lepe egejske otoke, ki jih bom mogel obiskovati le za drag denar, namesto da bi jih videl na račun sovražnih dežel. No, šala, da sem ujet, bi bila prav lahko resnica. Ce bi bil ostal z Lukšo v neki koči blizu Jabuče, bi vam mogel pisati iz Niša, če bi ostal južno od Obrenovca pri umirajočem stotniku, o katerem sem vam že pisal, bi vam pisal iz Kragujevca, tako pa sem še tu na domačih tleh, kljub temu, da so me »zarobili« »Učiteljski tovariš«, »Narod« in »Slovenec«, pri tem pa objavili del mojega pisma »Edinosti«. Na »Slovenec« je celo dal lepši naslov mojemu pismu, ko ga je ponatisnil. V dolgi in še bolj dolgočasni slovanski vasi sem ostal sam. Vsi so šli dalje. Jaz sem moral varovati posteljo — pardon: slamo, kar pa ni dolgo trajalo. Nekega dneva, ko sem že spet hodil okolu, a nisem imel od nikjer že celih 50 dni nobenili poročil — srečam na pošti Slovenca s »Slovencem* v roki. Prvo, kar sem videl — slučaj ali kaj — je bil odlomek mojega pisma. »Fajn« naslov so pogruntali v Ljubljani, sem si mislil in mislil tudi na neko drugo krogljo, ki je — hvala bogu, pravim jaz — zgrešila svoi cilj. Sicer pa, koliko jih zgreši svoj cilj. Će bi vse zadele, bi ne bilo več niti enega človeka v Evropi. Saj nas je na milijone vojakov, vsak ima na stotine patron; če bi vse krogle zadele bi bila Evropa že »prazna«. No, o eni krogli, ki je zgrešila svoj ciij, vam hočem vendar na kratko pisati. Ce vas zanima, prosim, čitajte! Ko smo se vračali z griča v dolino, -tje doli k potoku, kjer ie ležala ona ciganska vasica, sem se oddaljil od svojih za cele pol ure hoda. Ne oddaljil, šel sem naprej. Lačni smo bili in zvedel sem, da je tam doli ob potoku hrana, in sem šel iskat kruha in mesa, pa ne samo zase, za vse. Pri mila. Kroglja je morala zadeti ravno v vejo. No, nisem se ozrl, samo za seboj sem še slišal ženski glas: /-Nije, vraga ide dalje, nisam ga pogodila.. Prejšnji dan sem v isti 'liši dobil kruha in mleka. Obe domaćici: mati in snaha, edini, ki sta ostali v hiši, sta mi jako ogorčeno govorili o triletni vojni, v kateri mora Srbija izkrvaveli. Kralj Peter in Pa-šič da sta vsega kriva. Tudi ženski gias, ki je sledil krogljinemu švrku mi ni da! zadosti poguma, da bi obstal in se ozrl. Pa ne da bi ga omalovaževal. Zrl sem pred se in šel mirno dalje. Zamislil sem se. Ko bi pomerila še enkrat, bi bi! morda »zamišljen« še sedaj, tako pa praznujem danes pustno nedeljo, sicer nič karnevalsko, a vendar vesel, saj mislim na kroglje, ki so zgrešile svoj cilj---- ciganskih hišah — blizu Lukovice — sem | Praji, hnbri p? pustil telečnjak- krušno torbo in pištolo in I Nadalim bon Junaška dejanja 30. polka. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Neizbrisnim lavorikam petrovarad nske^a polka se častno pridružujejo junaštva drugega baialjona tega polka; V uvodnih bojih pri Višegradu je stal dne 17. avgusta batalion na južnem k i u pri Tu cih naspreti izbranemu in dl cn mu nasprotniku, ki se je nahajal v d- br < ko-panih strelskih arkih. Po izpo^edbah n kega uietega oficirja je ohstoial raš nasprotni iz takozvanega „črnega batalj(n stali nasproti naši hrabri Pes ( varad nd. Sovraži k je naravnost obsul vse ozemlje s strahovitim ognj.m. Izdano je ' i" povelje za napad. Se/ai je zavrelo. Ple j • otvori a šesta poljska stotnika o sijajno i ve j nim bajonetnim naskokom. Sovražnik je zapustil svoje kiitje, — odnehaioč \sed pritiska in je zbežal v divjem begu. Sijajno sremsko delo je bi o iz ršeno tu in dopoln.en > od drugih tr h sto'.nij na podoben na in. Kar se je reAilo od sovrazn ga elitne a bataljona, so i i'e sair.o razvaline. „Črni b t a!j n' ni vcčiksi-stiral. Tu v tem boju so prv;č stali Srbi nasproti Srbom iz kraljevine. Zna.ilna za razp loženje naSe&a moštva, je sitdeča epizoda iz tega boja. Ko st si obe liniji zad stno približali, je zaklical nekdo iz sovrazn h stre . kih jarkov: „Predajte se! Saj ste vcndćr Srbi in se ne boste bojevali jir ti nam'- Spontano je zagrmel iz naših vrst odgov r: Jn če smo tudi Srbi, vendar še dclgo n smo vrši r- a i.* trovaradinski odgovor, boji so se vrš ii že na srbskih monarhi; pri ciganih, so me čez par minut dotekb, lačni sicer, a izven šrapnelskega dežja in imeli so pri sebi svoje reči. Jaz sem pa stal tam gol in daleč od svoje pištole in nobenih ovir. Cele tri dni je tra.a! boj. Kljub silnemu artilerijskemu r-gnju je prodiral naš bataljon korak za korak in. Tu ni bilo niti enega v naših vrstah, ga ne bi navdušila Stran H. „VEČERNA EDINOST" št. 33. V Trstu, dne 23. fcbruvarja 1915. v p- zmag!. Dne 10. septembri zjutraj je bi Veits v naših rokah. Dne 14. in 15. septembra so si vojaki 70. potka priborili novo slavo. V 31 urni bi ki za Rolaa, je osvojil bataljon s silnimi ns-skrk zakop za zakopom. "dokter ni prišla k »neno vsa dot č na višina v naše roke. Niti g.ozna opuste š n-j scvražneg? črtiljerijske^a ogujar nit: v velikih masah žvižgajoče male kroglie niso mogle ustaviti bataljona pri njegovem prod ran ju Izdana je bila pnrola: Ro?an mora biti naš. Kaj v£e so oficirji in vojaki storili v tem vecurnem boju z vztrajnostjo, zaničevanjem smrti in hrabrostjo, te^a fe ne more opicati v Um ozkem prostoru. Pcncsno gleda bataljon na oba dotična dr.ev?. Izvršil je svojo nalogo sijajno. Sele n? \iš;e povelje se je / pet umakni iz zavzete pozici'e. Pri c b no v! je ni ofenzivi je imel baaljon priliko. da je d:ie 22. septembra sodeloval pri siv ino posrečenem ra keku ra Jagodno i Izvrstno uvedtni napad je bil iz- vršen s i'ko siio, da je bi! dobro utrjeni sovražnik prisiljen, da se je moral umakniti. Tudi tu so bili hrabri Petro varadinci, k: imajo vi liko zashigo na zmagi. Dva poljska topova in dve str jni pušk5, je bi naš plen. V bojni periiodt od 6. do 15. novembra sj je oci k »val ba a ;on pri Nezinem brdu, Joviču in Sanču na strmem, skaiovitem hribu, kakor tudi na Bažtavskem trdu. Pri napadu na Os!adi-ko brdo se je nekemu stotniku z okoli 20 mož posrečilo, osvojiti 4 sovražne topove in ujeti 50 vojakov*. V vseh teh boj;h je b;i ta polk pri naskokih v prvi vrsti. Niti kolosalni ncpfri, niti akota, niti žeja niso mog i niti najmanj vplivati na na-kakovalno veselje naših vojakov. Polk je šil vedno sovražniku n s proti z velikim zaničevanjem smrti. Tekom operacij o l 21. novembra do 12. decembra, je imel i aialjon še večkrat rr--liko, da je pri silovitim mrazu p kazal, kaj vse zmore sr.mska kri. Ir.e Suvobor vzbuja ve« k m v jaku bataljona ponos: „Bstalj n se je odi kov 1 pri osvojitvi Suvoborskega sedi » naravnost cd ičiio." Tako jc dil razglasi vitji poveljnik ba*k .nsk h sil. Z n -pre a* im napadanjem smo š:i vedno b lj v o>rčje Srbije, dokler ni bi :> pri Ručičah na p v/je viš !i Jak orjev odrejeno umikanje. B iijon je v 21. bojih pokazal, da imajo n'^ vi vt jaki pravo vojaško kri. Oni, obmejni sin »vi so se nokaz.li kot hrabre pa-trrj te. N.ih \a hrabrost in iojaiiteia sta v .više a rad v\ak dvom. Njegovo VeiiCanstvo, naš rrj it-ji vtjrkovodja in vi? i povel nik balkrnskili armad sta od! kovala bataljon z mnog* šle Hnimi prizi anji. En red s krono, 7 zaslužnih križcev, 6 zaslužnih kol j % 1 zi ta in 1 i srebrnih hrabrostnili kolajn in 10 pohvalnih priznanj je bilo Izdanih dose-d^j k t plačilo za hrabro izvršeno delo. In tako l orno dc-ali naprej za Boga, cesarja in domovino, če Bog da ia sreCa junačka! Sobojevnik. Sličice M Mine. Zadovoljni ljudje Iz Kenta in Essexa. V jugovzhodnih pokrajinah Angiije je bilo od začetka voj e kons atirano znatno zmanjševanje števila zločinov. Tudi naraščajoče blagostanje kmeiov in gotovih delavskih razredov upliva ugodno na kriminalno statistiko. Branjevci in trgovci kons'.aiirajo — po por čilu nekega angleškega lista — soglasno, da prebivalcem se rik ar ni šlo taki dobro. Tudi denarja se ni bilo nikdar v taki obilici in brezposelnost ni bila £e nikdar tako majhna. To si je razlagati vsled naraščajo čtgi zalaganja armade z živ li. A*n i, Le na Titovem slavoloku se vidijo ?e d m'jnes p 'dnbe ne': M eri h dragocenih pr. d-metov, ki so izginili tedaj. Več stoletii so se vojne ladijc izogibale odprtega morja. Zat > tudi ni verjetna pravljica, ki se ti a v Helmoldovi slovanski kroniki in ki pripoveduje, da je mesto Vineta, ki se je pogrez-ni!o v morje, imelo veliko brodovje, ki je poginilo obenem z mestom. Šele, ko se je odkrila Amerika, ko so odkrili boga'a amerikanska zlata polja in se je odprl prometu Atlantski ocean, se je začelo nanovo razvijati pomorstvo. Na čelo pomorstvu je stopila tedaj Španska. Njene velike vojne ladje, nakrcane z zlatom in srebrom iz novega sveta, so uničevali viharji, ali pa so jih potapljali angleški pomorski roparji kakor Dra ke, Harokins in Raleigh Zgodovinsko dejstvo je, da se je veliko ladij s srebrom potopilo v pristanišču Vigo ob španski obali. Iz novejših časov je tieba omenjati potop francoske vojne fregate „Bucephale", na kateri je bila poleg drugih dragocenih egipčanskih starin iz Napoleonove ekspedicije tudi mumija faraona Mensavva. Mumi a je izginila in našli so samo pokrov, krste, ki je plaval po morju, 'n so ga slučajno rešili. V 19. stoletju so uporabljali vojne ladje za ekspedicije v znanstvene svrhe, blago se pa ni več prevažalo Ž njimi. Prištevati bi se moglo semkaj kvečjemu prevoz znanega de-manta „Cullinara", toda najbrž je bil na angleški vojni ladji samo posnetek, dočim pa je bil pravi demant poslan v navadnem zavoju. Ruski socijalisti in vojna. Govornik soci-alistične frake je v ruski dumi je v seji dne 9. t. m. podal izjavo, v kateri se ojstro graja postopanje vlade v notranjem, posebno pa preganjanje Fincev in Židov in aretacijo petorice članov dume. Socijalna demokracija bo kakor doslej klicala na boj za notranjo s.obodo v Rusiji. Sicer pa izjavlja frakcija, da v soglasju z izvajanje na konferenci v Kodanju čimpiej začne z delom za konec vojne in za mir, ki bo izražal voljo vseh narodov, ki so bili potisnjeni v to vojno. Miru pa ne smejo pripravljati neodgovorni diplomatje. Le mir, ki ga sklenejo narodi, poda jamstvo, d a se ne bodo anektirala ptuja ozemlja. Narodi sami morajo določiti svojo usodo in lotiti se razoroženja da namesto stalnih vojsk pride milica in da bo medna rodno razsodišče reševalo uporna vprašanja. ječmenovo, koruzno in krompirjevo moko. oziroma s sladkorjem, prepoved, izvažati gotove pridelke, prepoved, porabljati gotove pridelke za klaio, to je kolikor toliko vplivalo, da se je dotičnega blaga dokaj manj porabilo, kakor v navadnih časih, a če bo ta vpliv tako velik, da bomo z živili do konca izhajali, ie še vprašanje. Na Dunaju so konstatirali, da se vzlic vsemu običajnih živil nič manj ne porabi, dasi so se cene zvišale in sc je kvaliteta moke vsled raznih primesi poslabšala. zlasti ker imajo ljudje dobre zaslužke in dobivajo rodbine pod zastavo poklicanih vojakov znatne podpore. Ce se uvažuje, da jc bila lanska letina pri nas, kakor na Ogrskem boij slaba, če se upošteva, da je bilo treba v Galiciji velike zaloge pustiti sovražniku, da je ustavljen ves uvoz, ki je na pr. pri žitu znašal celo tretjino naše potrebščine in če se končno i pomisli, koliko moke, ovsa in mesa jc treba za armado, potem je očitno, da se nio-ra konsum zmanjšati kar najbolj mogoče, sicer ne bomo mogli izhajati do prihodnje žetve. V normalnih časili lahko konsumi-ra vsak, kolikor hoče, zakaj če kakega blaga zmanjka, ga je lahka dobiti iz inozemstva. Zdaj pa je treba z združenimi močmi delati, da se bo vse prebivalstvo in vse vojaštvo prehranilo do konca vojne. Sovražniki hočejo našo državo izstradati. To sc da preprečiti, le če se konsum zmanjša. Ne dvomimo čisto nič o dobri volji vlade, pomagati v tej sili. ali zdi se nam, da ga sploh ni sredstva za pomoč. Gotovi listi prijemajo vlado, da odlaša, da se obotavlja in ne ve kod in kam, a vsa ta očitanja razpadejo v nič. Mi nimamo toliko živil, da bi mogli izhajati, če se bo živelo, kakor v normalnih časiii in poglavitna pomoč je, da se zmanjša konsum. V naši državi je dosiej konsum rasel. V letu 1902. se je porabilo sladkorja na glavo 8*1 kilog., leta 1912. pa že 13 kg žita in rži se je I. 1886. porabilo na glavo 134'8 kg, 1. 1912. pa že 2311 kg in se je torej konsum zvišal za 71%. Celo vprašanje o živilih se torej reducira na to, da prebivalstvo omeji uživanje mesa in kruha, oziroma porabo mesa, pšenične in ržene moke in da to nadomesti z živili, ki jih ie dovolj na razpolaganje, namreč s sladkorjem, krompirjem, ječmenom in koruzo. Končno zadoščenje. Mesečnik „Bonifa-tius-Korrespondenz" je objavil v zadnji številki kot dopolnilo k že znanemu popravku še sledeče priznanje: ..Popravek, — K izjavi g. vseučiliškega profesorja dr. Ivana Ude na str 22. tekočega tednika „Bonuatius- Korres oadenz" glede članka: „Katoi. duhovščina. Nacionalizem. I z d a j s t v o ' je še pripomni;!, da so pristojne oblasti zdaj tudi zadnjega izmed onih duhovnikov, ki so jih bili cb početku vojre zaprli, oprostile, ker seje izkazalo, da je tudi ta popolnoma nedolžen." Par besed o krstnih imenih z ozirom na priimke. Kakor smo poročali v današnji ju trar ji številki „Edinosti* o ki se jepripetila nesreča 10 mesečnemuotioku, imenoma Eldo G r u ž o v i n. Gružovin je popolnoma čist slovenski priimek,a krstnega imena Eldo ne nahajamo ne v slovenskem,ne v laškem in ne v nemškem koledarju. Najbrže bo to le kratica kakega italijanskega imena. Kako to hudo zveni na uho, o tem je gotovo vsakdo prepričan. A ta slučaj še ni eden najhujših l Kaj še 1 Našli smo že imena Bianka Černač, Gal-liano Konjedic, Jolanda Kranjc in Angel Vovk. Glede imena Galliano, naj povemo, da je bil to priimek italijanskega majorja, ki je leta 1897. za časa italijansko-abesinške vojne branil z majhno posadko utrdbo Makale. No, g'ede Angela Vovka, ni v tem nič druzega, nego ogromno protislovje med pomenom besede „angel" in besede „vovku. Vendar tudi to ne zveni ravno prelepo. Kaj pa naj porečemo o onem revežu, ki se je pisal K r aš e v e c, a so inu pri krstu dali ime Dante? Dante Kraševec! ? To je pa že tako, kakor da bi Človeka z vso silo udaril po ušesu. Specijalist za sifilistične in kožne bolezni l Ima svoj ambu!a!or3j % J v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ♦ — (Palazzo .Piana) ===== ♦ + Za cerkvijo Sv. Antosa novega. + Sprejema od 12. do t: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Tiiseratneinu oddelku« v Edinosti *. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 29, Domače vesti. Preskrba živil. — »Slovenski Narod* piše: Premožni ljudje so si brez dvoma preskrbeli zadosti živil, da bodo tedne in morda tudi mesece lahko izhajali. Kdor pa ni zmogel gotovega denarja, da bi si bil napravil zalogo živil- kdor živi od tega, kar sproti zasluži, ta zna priti v velike zadrege, če bi res nastalo pomanjkanje. Ze vladne odredbe same so priča, da obstoji neka nevarnost, da je torej razmeroma malo živil na razpolaganje. Določbe o maksimalnih cenah, o mešanju moke z zsiofs štHGMnsResa maferilnle. Toim cemsntnlis plošč Iti csul. TRST, Čamilo S. Giacsma 11 in V. Ccncoržla 1 IZziSsl cerkva Sv. iakobs) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. [BifSSiM Trst. ulica tisi Rivo št. 42 (pritličje) Trst J I/vrSujo vsako foto.^rafično delo kakor tntli razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsako v rs t. spomenike. POSEBNC37: POVEČANJE ::: VSAKE FdTOSRAFEJS ::: 1 tae i udobnosti gos p. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje uii domu, ev tu-li zun^j mesta po naj zmernejših cenah. !gy. 42. Odlikovana pekarna in sladščičama ulica Istituto šiv. 5 Colitea z i\± k sls ] bo in faslso diplom :a raislavi v Fte'. Peče se fia in navaden kruh trikrat na dan. Tzbt-c.i sladčic, vina v steklenicah, prepečencev tbi cotr ni) konfekture itd. Sprejema tsays »a sa poroko | in krstD ic? vsakovrstno pe-luo Ze v streže tasSš na čji«, - C5JMS. ur ( J tv 3J ta - . t-j i;? ul. su. Frančiška As. 20 O Sili □ Dr, Dr. PETSCHNiGG TRST, VIA S. CATEH1M ŠTES. 1. Z'lravnik za notranje (splošne) bciezul 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: ilM?—3 in 7—7Va Izvršuje tiskarska tlela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-r.ice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: ! ZALOGA POHIŠTVA Giacofuo Macerata se je preselila v ulico San Giovanni štv. 7. Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠ1II CENAH. Samo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA. Ll,a_iu^Essa a b i « ^asgjRgag ia 11 BI EJ5M8 „Tržaška posojilnica in hranilnica regfstrovana i^Jruga s omejenim poro^tvoir T3ST - Pians de!ia Caserma štv. 2, t. na J. - TfcSTj (v (astri paiatš) vhod po gtevnifc stopnicah. ' POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 Vi */• na menice po 6% na zastave In amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če tudi ni ud ia jih obrestuie po 4 VI. Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rcnt:il davek pUCuJ*.zavod sarj* - Vlajra se lahko po eno krono. - ODDAJA DOMACB NABIRALNIKE (HRANILNI* PUSICE). 1'ožtno hranilnico! račun i»>(H>4. TLGl^FON Ima varnostno celico isale depjsit':} shrambo v STAN i £ VLOG MAD 10 HlLIJOKOV Ulita n: cd 9 bi !2 dijili. 3 w 3 to 5 nptiitol&fr n «:a*< e!? sradnih rali se'HBBS-sssjeis i s ;