NO. 117
Ameriška Domovi ima
A- ii/i' e Rie/% m—home
AM€RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 9, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVHI
Zadnje vesti
PASADENA, Calif. — Strokovnjakom NASA se je posrečilo včeraj sprostiti mehanično roko Vikinga 1, ki je zopet sposobna opravljati določene ji naloge. Med tem je preteklo soboto zakrožil okoli Marsa Viking 2, ki bo prav tako pristal na njem, le nekaj severnejše od Vikinga 1, ter vršil slične preskus se.
BEJRUT, Lib. — Pretekli teden dogovorjeno premirje ni bilo izvedeno in včeraj ter danes je prišlo do novega, obsežnega streljanja. Nekaj upajo, da utegne privesti do premirja začetek razgovorov med ugled-nenfa vodnikoma zmernih muslimanov in kristjanov.
MIAMI, Fla. — Tu so našli truplo 70 let starega Johna Rosel-lija, ki naj bi bil skupaj s Samom “Momom” Giancano vpleten v zaroto CIA, katere cilj naj bi bil “odstranitev” Fidela Castra. J. Roselli je odšel 28. julija na igro golfa, pa se ni več vrnil. Kdo ga je umoril in zakaj, to skušajo sedaj oblasti dognati.
STRATTON, Neb. — Tovorni vlak, ki je vozil z brzino 60 milj na uro, je udaril v šolski bus, ki je vozil 17 oseb v nedeljsko šolo. Pri trčenju je bilo mrtvih 7 otrok, pastor in njegova žena, 8 drugih pa je bilo ranjenih.
BIENNE, Sv. — Predsednik Mednarodne šahovske zveze dr. Max Euwe je dejal, da še ni gotovo, da bo prišlo do igranja med Anatolom Karpovom in B. Fischerjem v Tokiu, ki naj bi pokazalo, kateri od obeh šahistov je boljši. Karpov
Novi grobovi
Anna Rozman
V	81. letu starosti je včeraj zjutraj umrla v Slovenskem domu za ostarele Anna Rozman, rojena Zupančič, 930 Evangeline Avenue, kjer je živela od leta 1931, žena Johna, mati Mary Reber, Edwarda, pokojnega Johna Jr. in pokojne Anne, 4-krat stara mati in 2-krat prastara mati, sestra pok. Louisa, Franka, Edwarda, pok Alberta, Victorja, Williama, pok. Mary Zakovsek in Emily Ahlin. Bila je članica društva Kras št. 8 ADZ in društva Carniola Hive št. 497 T.M. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. s pogrebno mašo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija.
Alice Rose Kausek
V	66. letu starosti je preteklo soboto umrla v Euclid General bolnici Alice R. Kausek, rojena Kolenc, 19517 Kewanee Avenue. Šele pred enim tednom se je vrnila s 4-tedenskega potovanja po Evropi. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je žena Johna, mati Johna, ki je imel fotografski studio na 185. cesti in se nato preselil v Mentor, Ohio, ter Alice M. Lokar, 5-krat stara mati, sestra pok. Louisa Kolenc, Mary Vihtelic in pok. Jamesa. Bila je članica Društva sv. Cirila in Metoda št 191 KSK, Podružnice št. 14 SŽZ, Krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, Kluba slovenskih upokojencev v . Eu-clidi^ter Slovenskega grocerij-
PojP^Fbo jutri, v torek ob 9. dopoldne iz Grdinovega pogreb nega zavoda na Lake Shore
"Legijske mrzlice" kriva zastrupitev
Dosedanje preiskave so dognale, da smrti članov American Legion ni zakrivila influenca, ampak so vetjetno posledica zastrupitve.
HARRISBURG, Pa. — Skrivnostna “legijska mrzlica”, ki je končala s smrtjo za nekako vsakega petega izmed obolelih, ni nobene vrste influenca, so izjavile zdravstvene oblasti, ki čudno bolezen proučujejo. Na njej je umrlo doslej skupno 27 ljudi, 112 pa jih je v bolnišnicah. Vsi so v zvezi s konvencijo državne organizacije American Legion pretekli mesec v Philadelphiji, Pa.
Vse dosedanje preiskave niso mogle odkriti povzročitelja bolezni. Koncem preteklega tedna so osredotočili preiskavo na naravno ali človeško zastrupitev, pa vendar še nadaljujejo tudi napore za odkritje morebitnega virusa kot povzočitelja te nepojasnjene bolezni, v kateri so, nekateri v začetku preiskave videli pojav svinjske influence. Podrobno proučujejo, kje so zadrževali
IZREDNO LEPA UDELEŽBA SLOVENCEV NA EVHARISTIČNEM KONGRESU V FILADELFIJI
Število brezposelnih doseglo v juliju 7,8%
število brezposelnih j e v juliju porastlo na 7.4 milijone, kar je 7.8% celotne delovne sile.
WASHINGTON, D.C. — Ko je delavsko tajništvo pretekli petek objavilo nove številke o zaposlitvi, je zavladala zadrega v vladnih krogih, ki so napovedovali preje, da bo število brezposelnih do konca letošnjega leta padlo na izpod 7%. Namesto manjšanja se je število brezposelnih v juliju povečalo na 7.4 milijone ali na 7.80 povečane skupne delovne sile.
Slovenske sv. maše na evharističnem kongresu v Filadelfiji se udeležilo nad 700 romarjev, blizu 200 v slovenskih narodnih nošah.
Telefonično poročilo posebnega poročevalca za Ameriško Dom,o. vino.
FILADELFIJA, Pa. — V soboto, 7. avgusta, ob dveh popoldne je bila v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v okviru 41. mednarodnega evharističnega kongresa slovenska sv. maša, katere se je udeležilo preko 700 romarjev. Posebni avtobusi so pripeljali te iz Bridgepor-ta, Fairfielda, Hamiltona, New Yorka, Toronta Clevelanda in Washingtona, D.C. Iz Clevelanda se je pripeljal celotni pevski zbor Korotan, iz Connecticuta pa pevski oktet Zvon.
Iz Clevelanda in okolice
Sv. mašo je imel koprski škof dr. Janez Jenko, somaševali pa so trije škofje, clevelandski James Hickey, marquettski Charles Salatka in lacrosski Fre-
derick W. Srekig, in 18 sloven-Glavni vzrok povečanja ste- skih duhovnokov iz ZDAi Ka-
vila brezposelnih je v neobičaj. inade) Avstrije in Slovenije.
Med slovenskimi duhovniki sta bila msgr. L. Baznik, častni
nem porastu delovne sile. Ste vilo zaposlenih se je v juliju povečalo za 400,000, s čimer je to porastlo skupaj od dna gospodarskega zastoja v marcu 1975 za 3.8 milijonov in doseglo
se oboleli legionarji zaarzevau skiUpno 57 9 milijonov zaposle-tekom konvencije v Philadel- 'nihj več kot kdajkoli preje, phiji, v katerem hotelu, v kateri i
sobi, kje so jedli.. . Dr. L. I Ker je v istem času delovna Bachman, zdravstveni tajnik dr- sila neobičajno narastla, — ver. žave Pennsylvania, je dejal, da jetno so se poleg odraslih mla-
duster Slovenskega grocery- ? ob°;eIi' ki S° ••	,«1>.«»« prijavili za delo tudi
Jšk, mesarskega	združenja	za™e konvencije American Le-	Ust,, k, so doslej čakal, v	pre.
zutrj	v	torek	ob	9.	gl0n v dneh 21-23- Iullia, strup	pričanju, da tako ne morejo do-
’	’	ali udihali ali pa ga užili z jed-	|biti zaposlitve — je število	teh,
jo ali pijačo. Doslej ni uspelo	ki hočejo delati, pa dela ne	mo-
je izjavil, da se bo odpovedal	g p0grekn0 mašo v cerkvi
naslovu svetovnega prvaka, če sy pavla ob g 30) nato na poko. bo izgubil.
CAPE HATTERAS, N.C — Hurikan Belle divja z brzino 110 milj proti severu, ko je tu udaril na letoviško področje Outer Banks. Sodijo, da utegne iti naravnost proti severu in zadeti Long Island in predele New England.
RIM, It. — Senat je v petek izglasoval zaupnico novi vlado G. Andreottija. Ob navzočnosti 222 od 315 senatorjev, jih je 136 glasovalo za zaupnico vladi, 17 proti njej, 69 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Pričakujejo, da bo v sredi tega tedna storila isto tudi spodnja zbornica. Komunisti so podprli vlado s tem, da so se vzdržali glasovanja v Senatu in se ga bodo v poslanski zbornici.
CHARLESTON, W. Va.— Predsednik Unije premogarjev Arnold Miller je odpovedal včeraj sestanek, na katerem je hotel doseči končanje sedanjega divjega štrajka, ker je bila nevarnost, da pride do nasilja. Štrajk traja sedaj že štiri tedne in povzroča narodnemu gospodarstvu hude težave.
pališče Vernih duš.
Veronica Jelinek Pred dvemi tedni je dobila 87 llet stara Verinica Jelinek, roj. Imhoff v Brestovcu v Jugoslaviji, od koder je prišla v ZDA leta 1909, živeča preje ha 362 E. 161 St. v Clevelandu, vdova po leta 1951 umidem možu Johnu, mati Georgea (pri katerem je živela), tašča Genevieve, roj. Francel (umrle 1. 1973), stara mati Williama, prastara mati Williama Jr., krušna mati pok. Josepha Parker-j a in sestra Eve Bozich, srčni napadi in je bila (Dalje na 3. strani)
Misijonar A„ Majcen izgnan iz Vietnama
CLEVELAND, O. — Koncem tedna smo dobili sporočilo, da je bil slovenski salezijanski misijonar Andrej Majcen izgnan Iz Vietnama in je 23. julija 1976 prišel srečno v Hong Kong, kjer bo ostal do nadaljnega pri svojih redovnih sobratih. Pozdravlja vse svoje sloveske misijonske prijatelje.
Vremenski prerok
Pretežno oblačno z 20% verjetnosti dežja, najvišja temperatura okoli 70 F {21 C),
kemikom Središča za nadziranje bolezni v Atlanti odkriti nobenega posebnega strupa v bolnikih.
Presser odklonil odstop kot zaupnik pokojninskega sklada
CLEVELAND, O. — William J. Presser, podpredsednik 0-srednje Unije prevozni kov
rejo dobiti, doseglo 7.4 milijone ali 7.8 celotne delovne sile, med tem ko je bilo v juniju teh le 7.5%, v maju po celo le 7.3%. Dejansko smo se vrnili v pogledu obsega zaposlenosti v letošnji januar.
Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je priznal razočaranje nad julijskimi številkami, pa zatrjeval, da vlada še vedno
(Teamsters)', ki je v zaupniškem Pričakuje zmanjšanje brezpo-odboru osrednjega pokojninske-;selnosti v naslednjih mesecih, ga sklada te unije, je odklonil | George Meany, glavni pred-odstop iz tega odbora, četudi je sodnik AFL-CIO, je izjavil: odklonil pričanje pri preiskavi “Gospodarski položaj se slabša, delovanja in uprave tega skla- ne izboljšuje, kot narobe trdijo da.	predsednikovi svetovalci!”
predsednik koordinacijskega odbora za slovensko udeležbo na kongresu in duhovni vodja Ameriško Slovenske Katoliške Jed-note — KSKJ, ter rev. dr. Emil Hodnik, predsednik društva slovenskih duhovnikov v ZDA.
Člani koordinacijskega odbora so sprejeli prevzvišenega škofa dr. Janeza Jenka pred cerkvijo, kjer je bilo zbranih blizu 200 slovenskih rojakov in rojakinj v narodnih nošah. Iz zakristije se je skozi glavni uhod razvila procesija s 4 škofi, 18 slovenskimi duhovniki in nad sto slovenskimi narodnimi nošami.
Ljudsko petje je vodil in sestavil slovenski glasbenik p. dr Vendelin Spendov, ki je ustvaril prekrasen načrt za ljudsko peto'udeležili evharistične procesije sv. mašo. Pri orglah je bil An- na Spectroumu in se zbrali okoli
misli z misijonskim delovanjem škofa dr. Friderika Barage.
Po sv. maši je bil koncert pevskega zbora Korotan v cerkveni dvorani pri sv. Frančišku Ksa-veriju. Koncert je vodil zborov pevovodja ing. Franček Goren-šek. Bilo je to edinstveno doživetje, ki ga udeleženci ne bodo pozabili. Pri koncertu je sodeloval tudi oktet Zvon, ki ga vodi Armin Kurbus.
Govorili so rev. A. Hribšek, rev. E. Hodnik in arh. Simon Kregar v imenu koordinacijskega odbora za slovensko udeležbo na kongresu. Sprejeli so resolucijo, v kateri so se slovenski udeleženci 41. mednarodnega evharističnega kongresa obveza-lil, da bodo na predvečer praznika Marije Pomagaj z Brezij, ki .je 23. maja, vsako leto prižgali v svojih domovih svečke in preživeli večer v spominjanju na slovenska krščanska izročila. Povabili so Slovence po svetu m v domovini, da store isto. Resolucijo je prebrala Jelka Mejač iz Washingtona, D.C.
Zvečer so se slovenski romarji
Avtomobilsko trčenje sprožilo smrt treh—
Včeraj je umrl v St Vincent Charity bolnišnici 19 let stari Michael Logozar, ki je prišel pred 9 leti v ZDA iz Jugoslavije. Bil je tretja žrtev streljanja, do katerega je prišlo, ko je Logozar v soboto zvečer udaril v neki avto, parkiran na E. 41 St. To je povzročilo prepir in nato streljanje, ki se je končalo s smrtjo treh mladih fantov. Poleg včeraj umrlega Michaela Logozar j a, sta mrtva še 16 let stari Steven Rodgers s 1561 E. 45 St. in 18 let stari Allen Childs s 1222 E. 61 St. V okrajnem zaporu je oče enega od voznikov avtov v trčenju. On naj bi bil zahteval konec prepirajo nato 6-krat ustrelil iz puške.
Žalostna novica—
G. Srečko Gaser je dobil sporočilo, da mu je 29. julija v Argentini umrla mati Frančiška Gaser v starosti 70 let, rojena na Jesenicah v Sloveniji.
drew Mursick, organist sveto-križke cerkve v Fairfieldu.
Pridigala sta škof dr. Janez Jenko v slovenščini in škof Charles Salatka v angleščini. Prevzvišeni dr. Janez Jenko je govoril o evharistiji in lakoti po Bogu, kruhu, svobodi in pravici, po resnici, razumevanju in miru, prevzvišeni Charles Salatka pa je povezal evharistične
MOSKVA ZANIKAVA SPREMEMBO JEDRSKE STRATEGIJE NAPRAM ZDRUŽENIM DRŽAVAM
Konstantin Georgiyev. kremeljski komentator, je v “Pravdi” zadnji teden zapisal, da so vse vesti na Zahodu o spremembi sovjetske politike na polju strateškega orožja brez osnove, ter trdil, da je vse, kar je ZSSR v tem pogledu storila v zadnjih letih, v skladu z določili dogovora o omejitvi strateškega jedrskega orožja, ki sta ga sklenili Amerika in Sovjeti j a leta 1972.
V zadnjih dneh so nekateri ugledni poročevalci in razlagalci mednarodnega političnega in vojaškega položaja v Evropi trdili, da je Sovjetska zveza odločena prehiteti ZDA v jedrskem strateškem orožju in se z izgradnjo trdnih zaklonišč zavarovati pred a-meriškim odgovorom na njen jedrski napad.
Po računih teh poročil in razlag naj bi Sovjetska zveza v slučaju jedrskega na-
govor na sovjetski napad o-mejen učinek in bi Sovjetska zveza ne utrpela niti toliko izgub, kot jih je v drugi svetovni vojni.	x
Ta razpravljanja so povzročila v svobodnem delu Evrope precej skrbi in malodušja, zlasti, ker so trdila, da bo Sovjetska zveza prevladala v strateškem jedrskem orožju že ob koncu tega leta ali v začetku prihod j ega. Sprožila jih je knjiga prof. Leona Goure-ja z univerze v Miami v Floridi z naslovom “War Survival in Soviet Strategy” (Vojno preživetje v sovjetski strategiji).
Prof. Leon Goure je bil rojen v Sovjetski zvezi, pa se je izselil v ZDA leta 1940 ter postal kasneje vladni svetovalec v vprašanju civilne o-brambe. Po njegovem ni Moskva nikdar resnično sprejela ameriške ideje o “ravnotežju terorja” oziroma ne-
A
pada na ZDA te popolnoma sprejemljivega medsebojnega ohromila, ker nimajo izgra-	uničenja v slučaju atomske
jenega sistema zaklonišč, med	vojne, ki bi naj obe glavni si-
tem ko bi imel ameriški ecb- li sveta zadrževalo pred temt
da bi katera atomsko vojno začela. V taki vojni bi obe strani doživeli tolikšno uničenje, da bi zmaga na kraju ne bila več važna. To' stališče je prvi postavil in javno ute meljeval ameriški obrambni tajnik Robert McNamara že v času predsednika J. F. Ken-nedyja. Glavna naloga je pri tem, da imata obe izmed glavnih atomskih sil tolikšne strateške jedrske sile, da jih napadalec ne more uničiti v taki meri, da ne bi sam dobil uničujoč odgovor na svoj napad.
ZDA so se oprijele tega stališča in ustavile povečava-nje svojih strateških jedrskih sil ter te le- kakovostno izboljšujejo.
Ko so ZDA že davno zanemarile civilni obrambo in pustile, da je še tisto, kar so zgradile, propadlo, je Sovjetska zveza civilno obrambo stalno izgrajevala in izpopolnjevala. Prof. Leon Goure trdi v svoji navedeni knjigi,
njih 10 letih v civilno obrambo preko 65 bilijonov dolat-jev, ZDA pa le 17 biljonov. V Sovjetski zvezi imajo v civilni obrambi stalne vaje in obsežno propagando, ki prebivalstvo priganja k vedni pripravljenosti. V ZDA se za to nihče ne meni, prav tako pa tudi ne v državah NATO v Evropi.
O teh sodbah in mnenjih prof. Leona Goureja je zadnjič razpravljal v The Times of London lord Chalfont, nekdanji minister in listov strokovnjak za vojaška vprašanja, v “Foreign Report” široko branega “The Economist” pa eden njegovih znanih sodelavcev. Oba; sta prišla dc zaključka, da je treba sodbe prof. Leona Goureja jemati zelo resno.
Zagotovilo moskovske “Pravde”, da Sovjetska zveza svoje strategije ni spremnila, ni nikogar pomirilo, ker Moskvi z redkimi izjemami v svobodnem svetu noben resen človek in poznavalec ra-
Korotanove skupine z Clevelan-la.
Včeraj popoldne so se Slovenci udeležili zaključka 41. mednarodnega evharističnega kongresa, ki ga je nagovoril papež Pavel VI. neposredno iz Rima preko satelita. Navzoč je bii tudi predsednik ZDA Gerald R. Ford, ki je v svojem govoru dejal, da deli s katoličani “skrb zaradi nespoštovanja življenja”. Govoril je dalje o “vrhovni vredosti vsake osebe, ki ji je Bog dal življenje” in o “edinstveni vlogi družine, temeljni v' naši veri”.
* *
Koprski škof dr. Janez Jenko, ki je vodil slovensko zastopstvo na 41. mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji, pojde danes v Cleveland obiskat svoje slovenske rojake. ,
Vso slovensko sv. mašo' na kongresu v soboto je snemal “Glas Amerike”. Za njegovo i slovensko oddajo sta govorila škof dr. Janez Jenko o kongresu in' svojih vtisih na njem, arh. Simon Kregar, predsednik koordinacijskega odbora za slovensko udeležbo na kongresu, pa o tej udeležbi in njeni organizaciji.
Iranski lah poudaril mijnost oboroževanja
NOWSWHAR, Iran. — Na tiskovni konferenci po večurnem razgovoru z državnim tajnikom ZDA H. Kissingerjem je šah Reza Pahlevi poudaril nujnost močnih iranskih oboroženih sil. Na očitke, v Kongresu ZDA, da te pošiljajo Iranu preveč orožja, je šah odgovoril: “Mi srno suverena država, ki skrbi za svojo obrambo..., mi smo edini sodnik o tem, kaj nam je potrebno.”
Državni tajnik Kissinger, ki je bil na tiskovni konferenci ob strani šaha, je dejal, da ZDA “polagajo veliko važnost na odnose z Iranom” in da cenijo “ključno vlogo” Irana v varnosti njegovega predela.
“Morejo ZDA, si more nekomunistični svet 'privoščiti izgubo Irana?” je vprašal Reza Pahlevi in nadaljeval: “Imate kako izbiro? Kaj boste storili, če bi bil Iran v nevarnosti zloma? Če ne vodite politike podpiranja lastnih prijateljev, ki trošijo lastni denar in so pripravljeni trošiti lastno kri, sta izbiri samo atomsko uničenje ali več Vietnamov.”
da je Moskva vložila k ead-jurner. ne more verjeti, »mai
Nesreča v rudniku v Jugoslaviji
BRZA, SFRJ. — Pretekli četrtek je v tukajšnjem premogovniku prišlo do eksplozije metana, pri čemer je bilo 17 rudarjev ubitih. Rudnik je 26 milj severozahodno od Sarajeva, glavnega mesta republike Bosne in Hercegovine.
Tajska in Vietnam vzpostavila redne
diplomatske stike
BANGKOK, Taj. — Pretekli petek sta Tajska in Vietnam vzpostavila redne diplomatske stike. S tem je Vietnam vzpostavil redne stike z vsemi nekomunističnimi sosedi, kar bi naj pomenilo začetek izboljšavanja njegovih stikov z Zalaodom, posebno z ZDA, od katerih bi rad dobil gospodarsko pomoč.
Na Tajskem upajo, da ho vzpostava rednih odnosov z Vietnamom vsaj začasno ustavila vietnamsko podporo rdečim upornikom v severovzhodnem delu Tajske.
Katoliški zdravniki obsodili stališče demokratov o splavu
CHICAGO, 111. — Zveza čika-ških katoliških zdravnikov je obsodila del programa demokratske stranke za letošnje volitve. V javni izjavi pravi:
“Politična- stranka, ki priznava pravico do življenja nekaterim, drugim pa ne, ne more biti demokratičaar
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 9, 1976
MUKJSKA Domovina
4 »II «/»<-,> X— I U > A.11
lo V dokazovanju svetu, da je bil boj slovenskega naro- kah in eni, ki živi pri njem in da morajo imeti okna zaprta, da proti komunizmu pravičen boj — boj za svobodo in Jmu gospodinji, človeške pravice.
M. S.
St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vut limed daily except Wed., Sat,, Sun., and holiday*, 1st week ol July
Manager Editor: Mary Debevec
,ko bo romarski vlak vozil mi-
NAROCNINA
■ združene države:
$23.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 ra 3 mesec* * Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meea«* Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States
$23.00 per year; $11.50 tor 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 month* Friday Edition S7.Q0 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No 117 Monday, Aug. 9, 1976
P
^ Posmrtno priznanje
Res je, da slovenska protikomunistična _ emigracija ni izdala doslej knjige, ki bi v zaokroženi in dokumentarno podprti celoti prikazala dobo nacistične in fašistične okupacije naše domovine in komunistične revolucije med drugo svetovoo vojno. Ni dvoma, da bi bila zaradi kompliciranosti tiste dobe to izredno težka naloga, za enega samega pisca verjetno celo pretežka. Je pa naša emigracija kljub tej pomanjkljivosti objavila v posameznih člankih, spominih, pričevanjih in o-pisih dogodkov iz dobe okupacije in revolucije tekom let toliko gradiva, da zgodovinarjem ne bo težko na o-snovi vsega tega ustvariti si resnične podobe one najbolj burnih in tragičnih dob v zgodovini slovenskega naroda. Zato so vsi, ki so k tem objavam pripomogli, opravili veliko nalogo.
Ni pa prezreti velike pomanjkljivosti, da je bilo od vsega tega gradiva bore malo objavljenega v svetovnih jezikih, npr. v angleščini, nemščini ali španščini. Dokler so še živi člani prve generacije naše emigracije, je nujno, da z združenimi močmi to veliko vrzel izpopolnijo.
Kako velikega pomena je gradivo iz dobe revolucije v angleščini, dokazuje pozornost in zanimanje za dokumente v angleških arhivih, ki so bili dani na razpolago javnosti po 30 letih. Med temi so izredne važnosti pisma, pričevanja, predstavke, prošnje in opozorila dr. Kreka v tragičnih dneh ob koncu in po koncu vojne. Prevajajo in ponatiskujejo jih v odlomkih izseljenski listi hrvaške, srbske in slovenske emigracije. Mnogi so strmeli, kako to, da je dr. Krek o vseh teh izredno važnih dokumentih molčal do svoje smrti. V Zborniku Svobodne Slovenije, ki bo kmalu izšel, bodo objavljeni vsi doslej dosegljivi Krekovi dokumenti iz arhiva angleškega zunanjega ministrstva v prevodu, deloma pa v angleškem originalu.
Med rugim je tudi srbski list “Iskra”, ki izhaja v Munchenu, 15. maja letošnjega leta objavil na dveh straneh članek o navedenih Krekovih dokumentih, od katerih nekatere tudi citira, članek je napisal Stanisa Vlahovič pod naslovom “Pričevanja očividcev o Titovih Kacynih”.Uredništvo “Iskre” pa je v zvezi s temi dokumenti dodalo dr. Kreku lepo posmrtno priznanje s temi besedami:
“Voditelju Slovenske ljudske stranke, nasledniku dr. A. Korošca dr. Mihu Kreku, naš narod nikdar ne bo pozabil njegovega izrednega dela, o katerem poročamo. Miha Krek je umri v emigraciji, toda njegov spomin bo žjvel tudi še potem, ko emigracije več ne bo.
Ko dajemo priznanje temu velikemu jugoslovanskemu rodoljubu in vsega spoštovanja vrednemu človeku, smo mnenja, da priznanje ne bi bilo popolno in objektivno, ako ne ugotovimo še posebej:	v jugoslo-
vanskih begunskih vladah v času druge svetovne vojne je bilo precej srbskih, hrvaških in slovenskih politikov, od katerih so bili nekateri pomembne osebnosti. Med vsemi pa je bil EDINI dr. Miha Krek, ki se je zavzel za to, da bodo ostali nepozabljeni zločini, ki so jih zagrešili Titovi komunisti in tedanji angleški odgovorni činitelji nad deset in deset tisoči zverinsko mučenimi in pomorjenimi Slovenci, Hrvati in Srbi. Drugi se za te zločine, ki prekašajo Stalinove zločine (Katyn in drugi) sploh niso zanimali in so celo nekateri prestopili na Titovo stran, da so postali ministri.
Zgodovinski delež dr. Mihe Kreka v ugotavljanju in opisovanju zločinov, storjenih po končani vojni v Sloveniji leta 1945, je nadvse poučen tako danes, kakci bo jutri za vse narode, katere hoče komunizem po načrtih politike internacionalizaciji podjarmiti.
Zaradi spomina na mueeniško smrt svojih sonarodnjakov in zato, da spregledajo doslej še svobodni naredi, so vsi protikomunistični borci iz Jugoslavije v emigraciji dolžni da dokaze in ugotovitve dr. Mihe Kreka razširijo po vsem svetu.”
Tako uredništvo “Iskre”.
Nov dokaz, da smo imeli Slovenci v resnici med o-kupacijo in revolucijo v dr. Kreku edinstvenega predstavnika v svetu, moža jgsnih pogledov v odnosu do komunizma in zvestega sina slovenskega naroda. Nobena žrtev mu ni bila pretežka in nobeno ponižanje ga ni strlo, ko je neutrudno dokazoval svetu, da so protikomunistični borci v domovini le borci za svobodo svojega nareda. in nič drugega. To je delal še potem, ko so mu visoki zavezniški funkcionarji — preje njegovi, dobri osebni prijatelji — obračali hrbet, ker je uporno vztrajal v obrambi protikomunističnih borcev. Razvoj dogodkov.v svetu pa,mu ie dal prav. Izkažimo mu hvaležnost s tem, da bomo složno nadaljevali njegovo
smmmm


BESEDA IZ NARODA

laee Hran - iS-ldnl
CLEVELAND, O. — Med na- gospodarstvenik in široko raz-šo politično emigracijo v svetu ^gledan mož, se je kot tak izka-so možje, ki so dosegli starost j zal tudi pri vodstvu obširne
vrhniške občine. Daši načelno dosleden in odločen, kot župan
70 do 80 let ali več. Mnogi od teh imajo za seboj bogato življenjsko pot, ko so se udejstvovali v domovini v javnem življenju in se žrtvovali za gospodarsko in kulturno rast slovenskega naroda. Talentov, ki jim jih je Bog dal, niso zanemarili ali jih izrabili v lastno korist, ampak so se žrtvovali za blagor skupnosti do skrajnih možnosti: Doživljali so uspehe, ki jih niso omamili in sprejemali udarce, ki jih niso strli. Mladim rodovom je v javnem delu bogata preteklost teh idealnih mož večinoma nepoznana.
Med te spada nedvomno Nace Hren, bivši posestnik, lesni trgovec in vrhniški župan, ki je v Clevelandu 27. julija praznoval 85-letnico svojega življenja. Nej v kratkih potezah prikažemo njegovo življenjsko pot.
Ignacij Hren je bil rojen 27'. julija 1891 na Verdu pri Vrhniki. Oče Martin je bil čevljarski mojster in manjši posestnik; oba z materjo Marijo, roj. Suhadolnik, sta bila globoko verna in izredno delavna človeka. Poleg najstarejšega sina Ignacija sta imela še štiri sinove in dve hčeri, ki pa sta zgodaj u-mrli.
Sina Ignacija je po končani ljudski šoli oče izučil za čevljarja, a z voljo staršev se je Ignacij kot mlad fant udeleževal telovadbe in prosvetnega dela v telovadnem odseku Izobraževalnega društva, ki ga je 1. 1906 u-stanovil na Vrhniki kaplan Janko Sedej, Ta telovadni odsek je postal pozneje orlovski odsek in Ignacij je bil njegov član ves čas in pozneje, dasi že mož,/tudi člaH naslednika orlovske organizacije — Slovenskih fantov. Naj živahnejše Hrenovo delo pri Orlih je bilo, ko je za Jankom 'Sedejem postal vrhniški kaplan Leopold Turšič. Takrat je bil Nace Hren tudi najbolj upoštevan igralec na odru; vsega je odigral čez sto različnih vlog, nekatere že v zrelih moških letih. Dve leti je bil tudi predsednik vrhniškega orl ovskega okrožja. Še pred izbruhom prve svetovne vojne se je Nace udeležil neke orlovske prireditve v Petrovčah pri Celju, na kateri je spoznal dr. Antona Korošca, ki je bil govornik na prireditvi.
Takoj ob izbruhu prve svetovne vojne je moral tudi Nace k vojakom; poslali so ga na rusko fronto, kjer je bil težko ranjen. Ko se je vrnil iz bolnišnice, je šel v Škofjo Loko k bo-letnem uradu, da ne bi bil doma staršem v breme, kajti za
ni delal razlike med občani. Vsem je pomagal, kjer in kadar je mogel. Zato ni bil priljubljen le pri svojih somišljenikih, ampak so ga resnično spoštovali tudi politični, nasprotniki. Na njegovem lepem domu na Verdu so ga pogosto obiskovali dr. Korošec, ban dr. Natlačen in druge osebnosti političnega življenja. Pri poslanskih volitvah leta 1938 je na izrecno željo dr. Korošca kandidiral v ljubljanski okolici kot poslanski namestnik.
Med komunistično revolucijo je Nace Hren zgubil sina in vse štiri brate.
Begunska leta je preživel v Italiji, od koder je 1. 1955 emi-griral v ZDA. V Clevelandu si je uredil delavnico za popravljanje čevljev. Januarja 1958 ga je zadel nov udarec, ko mu je umrla žena. Z delom in pridnostjo se hoče kljub visokim letom znebiti more prestanih u-darcev ob štirih poročenih hčer-
V Zbornikih Svobodne Slove- 'mo. Ganljivo je bilo gledati, nije je v letu 1967 in 1968 obja- jkako so mnogi odmaknili streš-
vil nekaj spominov iz dobe revolucije in okupacije pod naslovom “Moja srečanja z generalom Rupnikom”. Oba članka sta lep doprinos k osvetlitvi dogajanj tiste dobe.
Dragemu in spoštovanemu Nacetu Hrenu iskreno čestitamo ob njegovem visokem, življenjskem jubileju predvsem vsi njegovi še živeči prijatelji, s katerimi je tesno sodeloval v domovini. Iskreno želimo, da bi mu mogli čestitati tudi k njegovi 90-letnici. Čestitkam se pridružuje tudi “Ameriška Domovina”, kot svojemu zvestemu naročniku.
Dragi Nace! Bog te živi!
M. S.
irilf¥s “fseersii z™” ¥ TsrOTtii dhlmp. svojo
TORONTO, Ont. — Društvo “Večerni zvon” deluje uspešno med nami že 20 let. Prihodnjo nedeljo, 15. avgusta, bo obhajalo svojo 20-letnico skupaj s pro-ščenjem na svoji društveni pristavi.
Dopoldne ob 11.30 bo sv. maša, popoldne ob dveh pa se bo začel kulturni program.
Po programu bo ples, za katerega bodo igrali “Veseli Po-• murci” iz Hamiltona.
Vsi prisrčno vabljeni!
Odbor
lil mm v ifevesiiji, pa i@ mm “še! imm”
PATERSON, N.J. — Stavim, da bo ta, in oni, ki bo tole bral, udaril ob mizo in jezno vzkliknil: “No, zdaj je pa še ta šel domov!” Ponavljam: Bil sem res v Sloveniji in videl njene naj lepše kraje, pa “domov le nisem šel”. Naj povem, kako je do tega prišlo.
Potres v Furlaniji in tam o-
krog ni samo porušil nešteto po-	, ,
slopij. marveč je skale po gorah J”? m “*“*** ***‘toa* “
Ije, od katere živijo, težko jim jo bo zapustiti.
Pa hajdimo skozi Slovenijo!
J V Trstu sem se srečal s sobra-; tom Podlesnikom, ki živi v Spalni ji in je par dni pred menoj j potoval s Koroškega v Trst, pa ‘z onim vlakom, ki vozi skozi j J esenice. Rekel je, da v Jugo-
razmajal, da se zdaj kar na lepem odtrgajo in zletijo v dolino na železniško progo ali na cesto. Zato do pred kratkim niso upali voziti vlakov od Trbiža do Vidma (Udine). Direktne brzo-vlake iz Dunaja v Rim in Trst
se miličniki, ki vlak spremljajo, za potnike nič ne zanimajo. Sklenil sem, da se peljem skozi Slovenijo.
Zjutraj sem vzel v Trstu brzi vlak za Dunaj, ki me je potegnil skozi Gorico v Videm (Udine), kjer so ga priključili na o-
in obratno, ki imajo spalne vo- ,	, .	, .
. i • T ^ • ;nega, ki prihaja iz Rima, pa haj-zove, so usmerjali skozi Jeseni- j,.	.	^	v
ce, Bled in Soško dolino v Gori- j
co, edini dnevni vlak, imenovan j
“Romuluš”, je pa vozil le do
Pon tebe,: tam pa j e bilo treba prestopiti na avtobuse, ki so potnike potegnili do Vidma (Udine).
di nazaj v Gorico, kjer so železniški sprevodniki izstopili. Vlak so potegnili čez mejo na postajo Nova Gorica. Tu so ga obstopili štirje jugoslovanski miličniki, ki so.potovali z njim do Jesenic in na postajah, kjer- se je vlak ustavil, pazili, da nihče ni izstopil ali vstopil. Železniškega sprevodnika pa na jugosl. ozemlju ni nobenega.
Potresne grozote
Bil sem na Koroškem, in hotel potovati v Trst. V Celovcu sem
vstopil na vlak “Romulus” in že Snomini na jubilejno v Beljaku so nas opozorili, da romanje na Sveto goro vozi vlak le do Pontebe, tam pa posta,nek na postaji Nova Goda je treba prestopiti na avto-	r;ca mj je, igivo poklical	v spo-
buse, pa da utegne biti vožnja z	mjn veličastno romanje	iz Slo-
avtobusi na nekaterih krajih še venije na Sveto goro pri Gorici, vedno nevarna zaradi zrahlja- ki smo ga organizirali sloven-ročno delo zaradi dobljenih ran |nih skal po gorah, ki se rade od- sk| salezijanci leta 1939, ob Štirn bil pripraven in tudi dela je j trgaj ° in pridrvijo v dolino. | ristoletniei prikazovanja sveto-bilo zaradi	vojne	manj.	Leta | V avtobusih smo vsi molčali,	'gorske Gospe pastirici	Uršiki.
1920 je	pričel	s	trgovino v	Rib- j le tu in tam sta kakšna dva ma-	Tri vlake smo napolnili,	vsake-
nici na Dolenjskem. Dne 2. feb- jlo šušljala. Pogled na razvaline ga s tisoč romarji. Prva dva sta
iti nva- pc )vo de- r
Ji
tuarja 1922 se je poročil z Jelico, hčerjo vrhniškega zdravnika in župana dr. Marolta. Še istega leta je postal družabnik lesnega podjetja Maček & Co. v Logatcu, a štiri leta kasneje si •je sezidal lastno parno žago na Verdu. Dne 19. maja 1946 je kupil od Ljudske posojilnice v Ljubljani gozdno posestvo na Gorjancih in takoj tudi tam postavil v obrat parno žago.
S politiko se je začel ukvarjati že zgodaj kot pristaš Slovenske ljudske stranke. K.o je bil star 19 let, je že vodil politične vaške sestanke. Leta 1936 Ije bil izvoljen za vrhniškega župana in je to ostal vse do maja 1945, ko je zapustil domovino in dšef v begunstvo. Kakor je bil zasebnem življenju odličen
tam okrog te napolni z žalostjo vozila v razdalji 20 minut drug in sočutjem, kadar se je pa ce. za drugim in pripeljala na to sta približala kakšnemu hribu, 'postajo, kjer nas je čakal škof se je pa še strah pridružil, če ne bo kaj priletelo na nas.
Razdejanje potresa je mnogo bolj strašno, kot sem si bil u-stvaril pojme ob branju časopisnih poročil. Koliko cerkva je porušenih! Le hiše, ki so dobile razpoke, popravljajo, pa strehe’ prekrivajo s plastičnimi pregrinjali, dočim ležijo ruševine še •vedno tam, kamor so padle, samo ulice so očistili za prehod.
Ljudje spijo pod šotori. Hrane in obleke imajo dovolj. Kaj bo pa pozimi? V tistih krajih zapade sneg. So mi pravili, da jih mislijo preseliti nekam stran v stanovanjske bloke. Pa imajo te družine doma vsaka nekaj zem-
nas
dr. Rožman z goriškim nadškofom Margottijem. Tretji je pa peljal teden pbzneje pod vodstvom generalnega vikarja Na-draha. Avtobusi so nas potegnili do Sedla pod Sveto goro, od tam se je po razvila čudovito lepa turška procesija s prižganimi svečami.
'Veliko ppimorskih irt.gofiških roj alkov, ki so živeli na Kranjskem ali na štajerskem, se je priglasilo za to romanje. Želeli so se srečati s svojci na Sveti gori ali na postaji, pa Italijani takrat niso pustili nobenemu domačinu na Sveto goro in tudi na postajo ne. Lastniki hiš ob železniški progi so dobili nalog,
no opeko in tam skozi z belim robcem mahali v pozdrav.
Te misli so mi rojile po glavo, ko sem se vozil skozi Solkan in dalje naprej po Soški dolini in pošiljal pozdrave Mariji na Sveti gori.
Posočje in Bohinj
Slikovita je vožnja ob reki Soči. Hočeš nočeš te spominja na Simona Gregorčiča in njegovo “Krasna si, bistra hči planin”. Lep je pogled na planine na obeh straneh doline, posejane s hišami, hlevi in kozolci. O teh krajih je Goriški Slavček zapel pred 90 leti:
Tu narod biva še krepak, tu biva narod poštenjak, ki svet ga še okiižil ni, ki čas ga omehkužil ni.”
Dal Bog, da bi to še držalo! Na postaji Podbrdo, pred vstopom v dolgi predor, . sem se spomnil, da je bila to pred zadnjo vojsko italijanska mejna postaja, in miseLmi je šla na nadškofa dr. Jegliča, ki je nekoč tod skozi potoval v Rim, pa so ga italijanske mejne oblasti vzele iz vlaka in mu prepovedale potovati naprej. Potrpežljivo je sedel v čakalnici več ur. čakajoč na vlak nazaj. Doma je pa takoj poiskal neko odlikovanje italijanske vlade, ki ga je dobil pred leti, in ga vrnil italijanskemu konzulu.
Bohinj me je spomnil na “Bohinjske tedne”, ki jih je tam prirej alo alkademsko društvo “Zarja”, že pred vojsko močno rdeče pobarvano, ki je potem veliko katoličanov med komuniste.
z a p e 1 j alo
“Otok Bleski, kine nebeški I”
Joj, sem ga bil vesel! Bil je krasen, jasen dan vlak je vozil počasi, ker ti^^^fcroga ni za brzovlake, zato pogled na lepoto, ki je tam razlita, zares užival.
Tu nekje na Bledu imajo svoj zavod slovenske salezijanske se stre, katerih predstojnica je sestra Selakova, moja soseda z rodne vasi, sestra mojega sobrata Franceta, ki je bil šofer bivšega papeškega pronuncij a nadškofa Cagna, in sestra dveh vrnjenih domobrancev. Ko bi vedela, da se vozim tod mimo!
Za župnika na Bledu je g. Škoda. Ko so bili pred leti a-meriški astronavti Titovi gostje na Bledu, so šli v soboto v župnišče vprašat, kdaj bo v nedeljo sv. maša. Povedal jim je, nato po- zbral vse svoje znanje angleščine in si na list napisal pozdrav, ki jim ga je pred mašo prebral, vernikom pa naznanil, kakšne visoke goste imajo. Tako so bili veseli, da so se mu šli po maši zahvalit in so ga povabili na obisk v Združene države, kar je z veseljem sprejel in tudi izkoristil. Turo smo zaključili v New Yorku, ko sva z g. župnikom patrom Richardom turista spremljala na triurni vožnji z ladjo okrog Manhatta-na.
V povojnih poletnih mesecih je bival na Bledu z diplomatskim ziborom tajnik papeške nuncijature v Beogradu, poznejši rektor Marijinega svetišča v W a s h i n g t o nu msgr. McDonough, ki nam je zelo šel na roko, da smo dobili v njem kapelico Marije Pomagaj z Brezij kot zadnjo, ki je bila takrat še razpoložljiva. Brezje! je namreč dobro poznal. Hodil je tja k 'spovedi k nekemu patru, ki je znal francosko.
Brezje se z Bleda ne vidijo-, drevje Zakriva‘cerkev. Poslal po sem brezjanski Kraljici prav prisrčen pozdrav in se ji zahvalil, da ima svoja zastopstva tudi pri naš: Lemont, Toronto in Washington, pa še za čast, da morem vsak mesec maševati v njeni kapelici v Washigtonu. Kar zapel bi! tisto, ki jo v Wa. shimgtonu tako radi pojemo:
Na Brezjah stanuješ med venci gora
in milosti prosiš Slovencem z neba.
Semkaj za nami si prišla sedaj,
o, varuj nas Mati, in vodi nas v raj!”
Pogled po Gorenjski
Čez Vintgar je vlak vozil zelo počasi, da sem ga mogel gledati v vsej lepoti. Potem mi je pa oko krožilo dalje v okolico. Tam se dviga Dobrča, na katere vznožju smo salezijanci imeli [počitniški dom za bogoslovce, pa so ga partizani požgali. Prod njo- ležijo Lesce, rojstni kraj zelo zaslužnih salezijancev: gg-Jožeta in Jankota Valjavca in dr. Franca Wallanda, prvega slovenskega provinciala. Malo dalje naprej je Trstenik, kjer imajo dom za bolne salezijance, še dalje je Preddvor in Tupaliče, rojstni kraj trpina g. dr-Franca Knifica, ki že 15 let životari v newyorski bolnici.
Dobro vidim pred seboj železniško progo, ki vozi iz Kranja na Jesenice. Na njej so partizani 7. majnika 1945 zajeli sa-
nitejski vlak z domobranskimi ranjenci in jih vse pobili. Več mojih nekdanjih gojencev je bilo med njimi. Bodi jim dobri Bog bogat plačnik za njih zvestobo v veri!
Tam malo bolj na desno se 'dobro vidi Radovljica in za n]0 gorovje Jelovica. Naj še v zvezi z njima kaj povem.
Za časa obleganja Turjaka so me partizani pripeljali v zapore v Trebnjem, ki so bili v šoli v drugem nadstropju. Soba je bi' la že močno polna in več dragih znancev sem našel tam. sem si poiskal ležišče, so mi °c. obvisele na dveh partizanih, ^ sta sedela pri mizi sredi sobe in igrala na karte. Nosila sta ži-močno ponošen kroj Fantovski'1 odsekov z značilnim širokim Pa' som, ki pa je svojo rdečo bar' že čisto izgubil. Jaz sem bil oo bornik Zveze Fantovskih odsekov, zato sem ju radovedn0 vprašal: “Tovariša, od kod P‘' imata kroj, ki ga nosita?” ‘ Fantovskih odsekov. Bila člana odseka v Radovljici. S'3 brata, jaz Karel, on Ivan. “ o,” je Karel nadaljeval, “Vi pa g. dr. Blatnik, naš zvezni ° ' bornik. Se še spomnite, ko Vam ministrirala na Jelovici 0'-smučarskih tekmah?”
“Zdaj mi pa takole minist11 rata,” sem odgovoril. Takoj •st'
bila pri mehi in , bolj po
tib°
vprašala:	“Kaj pa naj naie ^
va? Nemci so naju mobilizira^ pa sva pobegnila na to stran padla med partizane.” Zelo c° bra sta bila z nami in nam P° magala, kar sta mogla.
Niso Slovenci
Ko sem v te misli zatopi]2V začne že itak počasni vlak za rati in voziti še počasneje. Dj0
inJa-
jl?.S
go nekaj popravljajo. Trije di fantje stojijo ob njej in ^ radovedno gledajo. Stegnein roko v pozdrav in zakliCt' “Pozdravljeni, slovenski M •
boli
'debelo gledajo in eden njib 1
ije!” Dvignejo glave, me še prav počasi odgovori:	‘'Pa
Sl°'
nismo nikakvi Slovenci.
Saj dobro vem, da noben
•	1np3'
venec doma. ne prime za 1 ^ to, da bi delal na cesti ali železniški progi, za taka hodijo v sosednjo Avstrijo ^ Nemčijo, da tam s svojo P1^ nosijo- sovražnikom našega -reda pomagajo do blagost3 ^ ker jim doma zemlja žaram ^ zmožnosti njih voditeljeV more nuditi dovolj za živijo0-^ pa me je le/prevzelo, :aa.a ^ delavce na domači zemlj1 P zdravil kot Slovence.
Jesenice pred 31	0-
Počasi je vlak privozil na stajo Jesenice. S svetim s,P0^,j, j vanjem, kot da sem v sve ^ ^ sem mislil na dogodke Pre. leti, ki so se dogajali tuka^^ jih priča takole opisuje v * jem delu knjige “Pravi o Osvobodilne fronte” na s 61:
(Dalje na 3. strani)
L
»MEHIŠKA DOMOVINA, AUGUST 9, 1976
Jugoslavija, v kateri živijo

XXIV.
MILWAUKEE, Wis. — Zadnjo nedeljo pred odhodom sva šla z ženo k dopoldanski maši v frančiškansko cerkev, ki je bila zopet polna vernikov obojega spola, mladih: in starih. Sicer pa smo na tem potovanju po raznih republikah Jugoslavije videli dobro ohranjene in prenovljene cerkve in kjerkoli smo se udeležili cerkvenih obredov, so bile polne vernikov. Razgo. varjali smo se z mladimi in starimi ljudmi, ki so trdili, da imajo popolno versko svobodo in da jim nihče ne brani vršiti verske dolžnosti. Neka žena srednjih let mi je rekla, da je danes mladina bolj verna in veliko boljša, kot smo bili mi pred vojsko.
V ljubljanskem verskem listu “Družina” sem naletel na izjavo o verski svobodi, ki pravi takole: Ta svoboda je v tem, da morajo biti vsi ljudje prosti od siljenja tako s strani družbenih skupnosti in katerekoli človeške oblasti in to tako, da v verskih rečeh ni dovoljeno nikogar siliti, da bi ravnal zoper svojo Vest, niti ga ovirati, da ne bi • — znotraj zahtevanih meja — ravnal po svoji vesti zasebno in javno, naj bo sam ali združen z drugimi. To naravno pravico človeške osebe do verske svobo- j za ves navdušen nad lepotami de je treba v pravni 'ureditvi vrnil naš Floridčan Martin. Za družbe tako priznati, da posta- njegov god smo 'v unionskih ne sestavni del civilnega prava, rožcah veselo martinovali. Za
nogometni sodnik bil delegiran, da sodim tekmo med Ilirijo in zagrebškim HASKOM. Po končani tekmi in z zmago HAŠKA 5:3 je prišel k meni v garderobo kapetan Zagrebčanov Hitrec in mi za objektivno sojenje tekme čestital. Drugi dan sta časopis “Slovenec” in “Slovenski dom” izpod peresa danes že pokojnega šport nega referenta Ivana Kermavnerja prinesla med drugim: Sodnik je bil prav dober, dočim je “Jutrov” referent neki Primorjaš, napisal: Sodnik zelo slab. Med tem premišljevanjem je bila tekma že v polnem zagonu. Lj ubij anski klub Olimpija je bil vseskozi v premoči in je zmagal z 3:2. Sodnik je bil dober. Športno občinstvo je bilo veselo te zmage, nešportno občinstvo pa se je drlo, žalilo in preklinjalo igralce in sodnika v vseh, jugoslovanskih narečjih. Tudi mi smo pred leti kričali na slabega sodnika in igralce, toda proti današnjim kričačem smo bili dile tantje. Današnji izvedenci o kričanju in preklinjanju so sigurno diplomirali na kaki fakulteti preklinjanja. Pravi športniki se zgražajo nad takimi pojavi, toda ne vem, če kaj zaleže.
*
Še isto nedeljo se je iz Pari-
Razumljivo pa je, do bo v Sloveniji in drugih republikah Jugoslavije med današnjim ateističnim režimom in klerom nenehno trenje vse dotlej, dokler se režim ne spremeni.
*
Odlične slovenske kuharice za kosilo še vedno najbolj obrajta-3o govejo ali kurjo juho, govejo meso' s praženim krompirjem in solato, obrajtana je tudi svinjska ali telečja pečenka, pohana piska in golaži Kmečna hrana, močnik, žganci z ocvirki, kislo zelje in repa s krompirjem ali fižolom ni več samo kmečka hrana, danes je ta hrana na jedilnih listah hotelov, restavracij in gostilniških lokalov. Kadar smo bili v Ljubljani, smo se hranili v hotelu Union, ki ima bogato izbiro jedil, odlično kuhinjo in prijazno postrežbo. Za zajtrk smo si privoščili ocvrta jajčka, pražena jetrca, golaž, mešano z vampi in čaj. Kava ni Ugajala nobenemu izmed nas, razen če si naročil ekspresno ali turško kavo, ki pa ti potem ni dala mirnega spanja.
večerjo smo si privoščili Martinovo gos z vsemi dodatki in novim cvičkom, ki pa je še precej vlekel na kislo stran. Po vsej Sloveniji so že v soboto in potem v nedeljo veselo martinovali. Na Štajerskem je običaj, da cvrejo gosi, purane, če pa zmanjka perjadi, imajo pripravljene domače koline. Šaljivi in prebrisani Dolenjci so sklenili, da se ne zamerijo sv. Martinu, da bodo slavili sv. Martina eu^Medeljo pred godom eno ^Heljo kasneje. Zakon predvideva,- da je na dan Martina konec z moštom, to se pravi, da se mošt spremeni v novo vino. S tem novim vinom so se tudi cene močno dvignile. Tudi naše martinovanje v rožcah se je v dobrem razpoloženju zavleklo v pozno noč.
(Dalje sledi)
L. G.
------o-------
Bil sem v Sloveniji...
(Nadaljevanje s 2. strani)
“Od prvega trenutka ko so se transporti vrnjenih domobran-
Ze od nekdaj Kranjice so slo- ,cev ustavili na jugoslovanskih vele po svoji lepoti. Sam Pie-| tleh, se je začelo zverinsko mu-seren je opeval lepoto rdečeheJčenje, in pobijanje vrnjenih hih Ljubljančank. Seveda sem borcev. Vsak partizan, vsaka srečal nešteto lepotic na Štajer- partizanka, terenec ali terenka
skem, Dolenjskem, Notranjskem Primorskem. Opazil pa sem, da dekleta niso več tako vitka hot pred mnogimi leti, postala so močnejša in resnejša. Toda hi j ub tej pripombi slovenski Ženski cvet še vedno dela čast slovenski zemlji.
*
Še isto nedeljsko popoldne sva šla z nečakovim avtomobilom Po Titovi, bivši Dunajski cesti, Ua Sadion, kjer se je vršila Prvenstvvna nogometna tekma Uaed ljubljansko Olimpijo in S-K. Radnički iz Niša ob navzočnosti 4 do 5 tisoč gledalcev jh kričačev. Na Stadionu sem Se spomnil, da je bilo na tem Velikem prostoru par evhari-stičnih kongrsov. Med tem je Ilirija vzela ta stadion v ^ajem za športne prireditve, na drugi strani Dunajske ceste pa bilo igrišče SK Primorje. Višek takratnh nogometnih sezon s° bili derbiji med Ilirijo in Primorjem. Če je zmagala Ili~ Uja, smo Ilirijani z belo-zeleno Zastavo navdušeno vzklikali lii-vse do kavarne Evropa. Če ■le zmagalo Primorje, so pa Pri-^orjaši s črno-belo zastavo veselo vzklikali igralcem Primor-3 a. Nekako pred 45 leti sem na stadionu kot novopečeni zvčžhi
si je lahko izbral žrtev, da je nad njo dokazal ljubezen do lastnega naroda in svoje komunistične nazore o dostojanstvu človeške osebe.
S klofutami, z brcami, s puškinimi kopiti, z jermeni in noži so do smrti mučili posameznike in si izmišljali za njihovo mučenje najostudnejše šale. V groznih mukah so morali umirati zlasti domobranski in čet-niški oficirji, ki so jih prve. pobili, kolikor so jih mogli odkriti.”'
Pa se korhunisti še drznejo slovesno zatrjevati, kako je večina domobrancev šele tukaj spoznala, kam jih peljejo, pa so se še tolažili, da jih bodo morda tam skozi prepeljali v Italijo, kakor so jim Angleži lagali.
Na prvi avstrijski postaji v Podroščici mi je bilo v mislih, kako so tam domobrance strpa-vali v tovorne železniške vozove in vrata za njimi zaklepali.
V Celovec je vlak privozil z več kot triurno zamudo. Boga sem zahvalil, da mi je dal videti tako lep kos “stare domovine”, ne da bi moral “iti do-
mov
Rev. dr: Fr. Blatnik, SDB.
KOLEDAR
društvenih prireditev

AVGUST
15. — Plavalne tekme na Slov.
pristavi.
15. — Fara Marije Vnebovzete na Holmes Avenue priredi žegnanjski festival ob Velikem Šmarnu.
15. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku s sv. mašo ob 11., nato kosilo, tekme in zabava.
18.	— Federacija klubov slovenskih upokojencev priredi piknik na SNPJ farmi v Char-donu, Ohio.
21-22. — Skupna clevelandska oltarna društva prirede vsakoletno romanje k Mariji Pomagaj v Lemont.
22. — Piknik Slov. šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
5. — Društvo S.P.B. Cleveland priredi romanje v Frank, O.
19.	— Vinska trgatev na Slov.
pristavi — prireja odbor Slov. pristave.
19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi vsakoletno nedeljsko kosilo v farnem avditoriju.
25. — Plesna skupina Kres priredi svoj plesni nastop v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25. — Sestanek nekdanjih šolarjev S.L.S. razredov v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
OKTOBER
2. — Pevski zbor Glasbena matica priredi jesenski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu na 6409 St.
| Clair Avenue.
3. — Pevski zbor Korotan praznuje 25-letnico obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju z banketom in plesom. Igrajo Veseli Slovenci.
3. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v parku. Kosilo, zabava, ples, Ob vsakem vremenu!
9. — Društvo S.P.B. Cleveland
priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
9.	— Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
10.	— Slavnostni banket ob 70-
letnici fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne.
16. — Klub slovenskih upokojencev za nevburško okrožje pripravi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
16.	—TABOR DSPB priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
17.	— Občni zbor Slovenske pristave.
17. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne.
24. — Klub Ljubljana priredi večerjo s plesom v SDD na Recher Avenue.
30. — Slovenski narodni dom na j 80. cesti priredi Halloween] ples.
30. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v dvorani slovenske cerkve v New Toronto,
Kanada. Začetek ob osmih zvečer.
NOVEMBER
6. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
13. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v SND na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
21.	— ženski pevski zbor
“Dawn” SŽZ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu.
21. — Fara Marije Vnebovzete, Holmes Avenue, priredi “Zahvalni festival”.
21.	— Slovenski narodni dom na 80, cesti priredi Jesenski ha zar.
26. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi ples ob Zahvalnem dnevu.
DECEMBER
5. — Pevski zbor “Slovan” priredi koncert ob 40-letnici obstoja zbora v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
31. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Silvestrov večer s plesom.
1977
JANUAR
22.	— Upravni odbor Slovenske
pristave priredi “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
FEBRUAR
5. — Štajerski klub priredi predpustno veselico v avditoriju pri Sv. Vidu. Ves dobiček je zopet namenjen bolnim slovenskim rojakom.
NOVEMBER
5. — Štajerski klub priredi Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
—-----o-----
VESTI
-
Odprt suliozemski terminal v Sežani
Točno oh zapadlosti roka, ki ga je predvideval načrt, so v Sežani odprli suhozemski terminal. Objekt obsega skupno površino 70 hektarov in razpolaga s sodobno stavbo za carinske storitve, skladišča, menzo, bencinske črpalke in obsežne ploščadi za parkiranje.
Jugoslovanski avtoport, kateri bo tesno povezan z italijanskim, ki je v gradnji, bo pred-
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. -------------o-----
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani) prepeljana v Euclid General bol-stavljal važen pospeševalni ele- jnišnico, kjer je pretekli petek ment za razvoj trgovinskega j umrla. Pokojnica je bila članica prometa in bo zato pomenil na- j SŽZ št. 41 in HBZ št. 235. Po-daljnjo možnost še večje odpr- 'greb je iz Želetovega pogrebnega tosti meje med Italijo in Jugo-jzavoda na E. 152 St danes zju-slavijo. Ta pomen je bil poudar- ] fraJ ob 8.15, v cerkev Marije jen na otvoritveni slovesnosti, j Vnebovzete ob 9., nato na Kal-kjer je bilo tudi rečeno, da cb-ivarijo. staja možnost, da bi v prihod- -	Paul V. Andrews
nosti povezali terminal z nasta- V soboto je umri v Cleveland jajočo prosto cono, katero pred- i Glinici 68 let stari Paul V. An-videva italij ansko-jugoslovanski ! ^rews s 341 High Tee Drive v
BREZ VOZNIKA? — Toko izgleda na prvi pogled tole vozilo, posneto na cesti v St Petersburgu, Fla.
POT NAVZGOR — Obiskovalca Rima se vzpenjata po stopnicah v cerkev Ara Coeli na Kapitalu.
NOV NAČIN JADRANJA — V vročih poletnih dneh se podajajo mladi Nemci, in Nem, ke pri Frankfurtu ob Maini ‘jadrat’ na,neko .jezero, ki je nastalo, ko je voda zalila jamo, kjer so nekdaj kopali pesek. Jambor z jadrom so pritrdili na-posebne vrste deske, ki jih rabijo pri “jahanju” morskih valov drug od po svetu. Zato vrsto, jadranj a je potreben primerno-močan veter.	..-	'	-	-
sporazum iz Osima.
Požar v Velenju
V tovarni hladilnikov velenjskega “Gorenje” je izbruhnil požar. Ogrozil je 6,000 kvadratnih metrov proizvodnih površin. Skupna škoda znaša 9 milijonov dinarjev. Trenutno obratuje tovarna s 70-odstotno zmogljivostjo.
Radgona ni več ‘nerazvita’
Radgonska občina ne šteje več med “nerazvite” slovenske občine. Pa to dejstvo Radgončane ne veseli preveč, ker pravijo, da je matematično ugotavljanje “nerazvitosti” verjetno bolj škodljivo kot koristno.
Pravijo, da sta v vseh merilih razvita le dva kraja — Radgona in Radenti, osem ostalih pa je še globoko zaostalih. Zato se boje, da bodo nova merila za kredite povzročila nov zastanek.
V Sloveniji so umrli:
21. julija
V	Litiji: Katarina Zupančič, roj. Slamnik;
v Ljubljani: Antonija Gale, roj.
Marinko, Josipina Pernuš; v Cerknem:	Linda Štravs-Je-
reb;
v Tešanovcih: Marija Lipič, roj. Bencik;
na Savi: Franc Plank; v Cajnarjih: Marija Štritof, roj. Lah; !
v Tolminu: Mara Komavec.
23.	julija
V	Ljubljani:	Anton Mirt, Ela
Strah- roj. Vardjan, Frančiška Primc, Anton Mejak, Anka Verlič;
v Zagorju oh Savi: Marija Zupan, roj. Omahne; v Dravljah: Terezija Konauer, roj. Štiftar;
v Kopru: Marija Krmac, roj. Babič;
v Tolminu: Jožefa Cerv.
24.	julija
V	Ljubljani:	Leopoldina Mir,
roj. Mehle, Franc Tome, Bojan Košir;	1
v Dol. Logatcu: Henrika Jerina, roj. Sudzinska;
v Dol. Ležečah: Jože Travnikar; v Sevnici: Jože Jenčič; v Hrastniku: Rajko Utekar; v Zg. Tuhinju: Jože Hribar; v Dravogradu: Alojz Bač; v Mariboru: Erna Perc, roj. Killer.
26.	julija
V	Laškem: Andrej Jordan;
v Klečah: Marija Učakar, roj. Turk;
v Ročevnici: Aleš Paulin; v Ljubljani: ‘Jože Vrček, Amalija Einspieler, Tadej Jandre-šič;	i
v Celju: Franc Štolfa; v stepanji vasi: Franc Godicelj; v Radečah: Franc Bec.
27.	julija
a Dobrovi pri Ljubljani: Blaž Prebil;
v Ljubljani: Kristina Naglas, roj. Plaveč.
Willowieku, rojen v Clevelandu, upokojeni preddelavec Republic Steel Co., mož Pauline, roj. 01-savsky, oče Ronalda, Josephine Slapak, Patricie Ozaplicki in Rosemary Arnold, 13-krat stari oče, brat Andrewa, Verne Gale, Mary Kraustok, Agnes Tirbose, pok. Anne Kormos in pok. Johna. Pogreb bo jutri, v torek ob 9. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Avenue, v cerkev sv. Marije Magdalene v Willowieku ob 10., nato na pokopališče Vernih duš
PrijalePs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
MAU OGLASI
Lepe hruške
Če želite sami nabirati lepe hruške se oglasite od nedelje, 8. avgusta, dalje na znani farmi Tončke in Alojza Ljubeč, 3587 Dayton Rd., Madison, Ohio.
Sobo išče
Slovenka išče 1 veliko sobo s kuhinjo, oboje v pritličju, v bližini E. 185 St. Ponudbe na tel. 881-9296.
— (Av. 9 in 13)
EUCLID RANČ
E 250 St, z aluminijem opažen, 3 spalnice, jedilnica, kuhinja z ugrajeno opremo, 2 kopalnici, razvedrilnica, garaža za 2Vz avta, stara le 3 leta. Morate videti' za pravo oceno!
Novi zidani ranči
V Euclidu, priključene dvojne garaža, 3 spalnice, \xh. kopalnice, velike kuhinje, kleti, kakovostna gradnja, gozdnate parcele.
UPSON REALTY
v UMLA
499 E. 269 St. odprto od 9. do 9.
(120)
Oskrbnico stari ženi iščejo
Stara, bolehna žena potrebuje oskrbnico in družabnico. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Kličite tel. 391-4000.
(117)
Stanovanje oddajo
Trisobno stanovanje zgoraj oddajo na 1145 E. 60 St.
-(117)
PROPERTY FOR SALE
E. 74 St. and Donald Ave. store and 3 suites, 7 garages, on the commercial corner. $7000. Call 851-3630.
(118)
POHIŠTVO NAPRODAJ
Plinski štedilnik, hladilnik, pohištvo za spalnico in jedilnico, preproga 14-15, beige barve, vse v zelo dobrem stanju. Kličite 881-2752.
-(117)
Help Wanted Male
Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088.
mmmA eomqvina, august 9,1970
[Janez Jalen:
VEH

Tretja knjiga ZOREČE PŠENICE
L
“Treba bo iti prav do | gledat.”
“Nak! Počakajmo še!”
lOooooqowxwoooiwoooopc^ooocogKwaq^iiopoacoagasesQaia w
Vau, vauu, vauuu!
Voleje so zavijali že v prelivu.
Orlu so zagomazeli mravljinci po
hrbtu. Ne. Ne uide jim. Kaj naj kliče na pomaganje? Kdo bi ga slišal! Naj se ustavi in se spoprime z njimi? Dva, tri bi že zaklal. Potem bi ga zverine zmogle, raztrgale na drobne kosce in požrle.
Bum, bum, bum, bum,
V daljavi se je oglasil boben Bobnečega Panja. Jasnooki se je zapodil naravnost proti glasu. Nič več mu ni bilo treba paziti na stezo. Vedel je, da več ne more zgrešiti domačega kolišča. Samo če bo vzdržal ta divji po-gon-
Drs, drs, drs, so pele koščene drsalke po srežu. Orel je zama-
Še celo Ostrorogi Jelen ni nič kaj prav vedel, kaj naj ukrene. Že vse jutro je razmišljal na klopi pod rogovjem orjaškega jelena in se oziral proti izlivu Pv-eke. Leno so ribarili drevaki pesem,]naokrog. Nič se jim ni ljubilo, so pa j Naenkrat so se vznemirili, nič
Istra _ Reki navzgor z vso naglico priveslal z dvema hlapčevskima mladcema žvižgajoči Svizec, tretji sin Zorne Kaline. Ostrorogi mu je sam izbral to ime.

poznega mraka donela ptičev. Penice in slavci
prepevali vse noči.	j manj, kakor če bi bil priplaval
Vode, ki so od talečega se sne- j težak som mednje. Ostrorogi je ga v skalnih gorah narasle in sejpostal pozoren. Vstal je. Stopil skalile, so kaj hitro spet upadle je k ograji, si zaslonil oči z dla-
in se zbistrile.
'Mimogrede so se začela iz peljevati prva gnezda ptičev. Sonce je postajalo vsak dan bolj vroče. Spomlad se je kar v svoji sredi sprevrgla v poletje. .
Čas je bil kar najbolj pripraven za odprave. Pa so morali Ostrorogovci čakati doma, čeprav ni bilo pravega dela. Dneve so si preganjali s tem, da so se skušali, kdo vrže dlje sulico, kdo bolje strelja z lokom in kdo zna z večjo močjo zavihteti sekiro.
Vztrajni Volk, ki je imel na-
njo in opazoval. Vsi drevaki so hiteli proti izlivu, kamor je po
ker je mladec znal zabrlizgati na prste, da so kar ušesa žabo- j lela.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
I (■■■■■BBHBEHBBHBaHasHBEaaEssffisssasasesaaasnsBaHBBM**^
ANZLOWRMIPT. STORE!
(
6214 St. Clair A ve.
Tel. 361-8042 j
S

Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
!
i
i
t
i
hoval z obema rokama in se po- vado, da se je vsako leto že koj ganjal, da je ledena planjava z visokimi spomladanskimi vo-kar ginila pod njegovimi noga- dami spustil z drevaki po Savi mi.	navzdol, je včasih kar škripal z
Vedno boljj glasno je pel Panjev boben. Hkrati so po tudi vedno bliže za bežečim Orlom zavijali volkovi. Jasnookemu se je zazdelo, da že voha njih smr-
zobmi. Rjavi Medved je od dolgočasja godrnjal. Grčavi Brest se je pa jezil. Zmanjkalo mu je cina in ni mogel več kovati orožja, ki ga pa ni primanjkovalo.
dljivo sapo. Potegnil je nož izza Vsaj Ostrorogovcem ne.
pasa in omagano pričel klicati: “Hoo-hooooj! Pomagaaajte!” “Hoj! Hoj!” so se Orlu odzvali klici prav blizu. Za sabo pa je že zaslišal prasketanje volčjih krempljev po srežu.
Jasnooki se je hotel že ustaviti, da vsaj malo maščuje svojo smrt, preden pogine. Pa se je iz megle in teme zasvetila vrsta plamenic, ki so si z njimi svetili oboroženi bojevniki. Kar padel je skoznje in omahnil na pristaj-no bruno domačega kolišča.
Na ledu je zacvililo nekaj volkov. Obležali so mrtvi. Drugi pa so se razbegnili.
Vsi bojevniki so nestrpno čakali črnolase vzhodnjake. Kar bo, pa bo. Tujcev pa ni hotelo od nikoder biti.
Mladci so bili najbolj nepoča-kani. V lahkih drevakih so odhajali po dva, trije po Reki do Save in še naprej do izliva Savinje in še dlje. Oprezali so z visokih bregov, se naveličali čakanja in se vračali nazaj na kolišče.’ Pa so koj spet drugi sedli v drevake in odveslali iz mirnega Velikega jezera v tekoče in valujoče vode.
Dnevi so bili. jasni in vzcvetelo je žito. Veter je raznašal oblake
“Saj sem ti pravil,” je sprego-|cvetnega prahu. Obetala se ]e voril poleg Jasnookega Izvedeni dobra letina. Pa je le redkdo
Lesar.
“Si,” je izhropel Orel. Sam zase je pa bil preverjen, da je beli bober poslal volkove na njegov sled, zato ker je hotel prevzeti bratu Opreznemu Srnjaku Zvesto črnoglavko. Saj drugače bi se ne bil tako dolgo obotavljal na Plešivci. Da mu niso bratje prihiteli na pomoč, bi ga bili voleje kar gotovo potegnili z lestve, ko bi se bil povz-penjal z ledu na mostišče.
Voleje!
ČRNOLASI VZHODNJAKI
Odmrznilo je jezero in dan je naglo rasel. Pridrstili so se dolgi in široki vlaki rib. Ptičev je priletelo to leto take množine, da je primanjkovalo skritih zavetij za gnezda. Jezerjani so se jajc, surovih in pečenih, kar preobjedli.
Vreme je bilo kakor nalašč. Jutranjo meglo je hitro pregrelo sonce, da se je dvignila in kar pominula, Dnevi so bili gorki in lazi brž prekopani in obsojani. Zelenečim žitom je. dež ravno prav primakal. Kazala so kaj lepo; in obetala obilno kruha.
Trave so zgodaj ozelenele in hitro odganjale. Ob času, ko je živina druga leta objedala samo še brstje, se je to pomlad lahko že vsak dan do sita napasla.
Divjad je dobro prezimila in medvedje so zgodaj prišli iz brlogov. Prezgodaj. Jim še ni spo-drasel živež. Nadlegovali so drobnico in pobili nekaj buš.
Po goščavah se je nizko pri tleh rdečkasto razcvetel dišeči strupeni volčin. Zarumenel je dren. Kakor zadnji ostanki snega so poblestevali v rebrih belo cvetoči grmi trna. V krošnjah češenj pa so pošumevali roji čebel.
Drevje se je kar čez noč razpustilo. Zgodnja bukev v Rožnem •hribu, ki je druga leta ozelenela navadno za četrt lune prej, je komaj nekaj dni prehitela. Z zelenjem vred se je na lesnike obešalo tudi že cvetje. Z vrhov dreves, iz grmovja in iz ločja je od grvega svita do zadnjega
utegnil misliti nanjo. So se pogovori vseh sukali samo okrog črnolasih vzhodnjakov.
“Ne bo jih.”
“Kar razidimo se na odprave. “Eh! še utegnejo priti.”

j
II

I |
I

i
mi
lil
■i
;
la

lil
I
.
lil

ZNIŽANE CENE VSEJ ZALOGI____
RAZPRODAJA Sl ZAČNE V PONEDELJEK j

2. AVGUSTA i KONČA ¥ SOBOTO
U, AVGUSTA
i
NOVICE- i vsega svela

i ^
10VICE- ki jih pcirebujete
10 M 0 IG B H H H
Mi DAJEMO li ZAMENJAVAMO EAiLE Zil«E
{
!
j
V5
TONY KRISTAVNIK
NOVICE- ki jih dobiie sve sveže
L e:.; ' J
pT,NT,Ir AND DECORATING PAINTING AND DECOK

NOVICE- popolnoma nepristranske

NOVICE- kolikor mogoče originalne
Telephone: 944-8438
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas «a brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
*	Sanitas in papir an j e
j
I


.
A
NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejfe to sosedu, ki še ni naročen nanjo
<

RADO]/ HjDNOST — Muca v San Juanu na Portoriku
se je znašla pred neobičajnim
stvorom in se mu začela previdno bližati. Ko se ta ni zganil, je postala pogumnejša, kot
SE VEDNO ELEGANTNA ~ Filmska igralka Ava Gardner | je kljub letom še vedno ele- j gantna. Na sliki jo vidimo v New Yorku, kjer sodeluje v filmu “The Sentinel”, ki ga sedaj j tam snemajo.	‘

Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk,
Ameriška Domovina
0117 St. Ciair Avenue


431-0028
kažeta srednja m spodnja slika.
DA SE BO PRILEGALO — Vojaški krojač meri
Smith, eni od 119 kadetinj West Pointa, kjer so v	i
omun, eni oa Kauecmj nesi roima, Kjer so v šnjo vojno akademijo letos prvič sprejeli tudi dekle
Mere so potrebne za prikrojitev. uniform.