GEOGRAFSKI OBZORNIK BESKIDI - TURISTIČNA REGIJA S SVOJEVRST- NIMI ZNAČILNOSTMI IN PROBLEMI Jan Havrlant UDK: 911.3:338.481234.372.4) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Beskidi - turistična regija s svojevrstnimi značilnostmi in problemi Članek prinaša analizo evroregije Beskidi kot obmej- ne regije s težiščem na sedanjem stanju in razvoju na področju turizma. Obravnavana je tudi proble- matika opremljenosti regije s storitveno infrastruktu- ro. Poleg tega so predstavljene razvojne potrebe že obstoječih letoviških območij in središč, na osnovi terenskega dela pa so analizirane tudi možnosti in prioritete na področju razvoja turizma, počitniških dejavnosti in infrastrukture. KUUČNE BESEDE turizem, evroregija Beskidi, rekreacija, regionalni razvoj. ABSTRACT The Beskydy Mountains - specific features and problems of the tourist area This paper presents an analysis of the Beskydy region as a frontier area and focuses on the current state as well as on the developments in the field of tourism. The paper also reflects functional utilization and provision of service infrastructure in the region. Furthermore, the paper outlines necessary develop- ments of already existing resort areas and centres in the Beskydy euroregion and deals with prospects and priorities in the development of tourism, of holiday activities and infrastructure that are based on the eva- luation of the field survey. KEYWORDS tourism, Beskydy Euroregion, recreation, regional development AVTOR Jan Havrlant Naziv: RNDr., CSc., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Katedra socialni geografie a regionalniho rozvoje, Prirodovedecka fakulta Ostravske univerzity, 710000 Ostrava, Hladnovska ul. 9, Czech Republic E-mail pošta: havrlant@osu.cz Faks, telefon.: 0042069624 1082, 9 Uvod. Predel Beskidov na obmejnem območ- ju okrožij Frydek-Mistek na Češkem in Cadca na Slovaškem ter južnega dela Slezi je na Polj- skem je z več vidikov specifično območje. Naravnogeografsko enotno hribovje je razde- ljeno med tri države. Z novo ustanovljeno evro- regijo Beskidi je pridobilo nove možnosti za sodelovanje in povezovanje ter za regionalni razvoj nasploh. Ob češko-slovaško-poljski meji izstopajo zadnja leta številni socio-ekonomski, ekološki, urbani, podjetniški, lastniški, obmejni in promet- ni problemi, ki vsi terjajo prednostno reševanje. Zaradi značaja in funkcije območja, ki je tudi po mednarodnih merilih visoko vrednoteno svo- jevrstno naravno okolje v neposrednem soseds- tvu industrijske Ostravske in Gornje Slezije, kot tudi njegovega širšega geografskega položaja je jasno, da primarne in sekundarne gospodar- ske dejavnosti ne morejo biti nosilci njegove- ga bodočega regionalnega razvoja. Z n a č i l n o s t i regi je. Rekreacijska funkci- ja regije temelji na ugodnih pogojih za smu- čanje in različne oblike pohodništva. V manjši meri so pomembni tudi kulturno-izobraževalni dogodki, zdraviliški turizem, lov, ribolov in dru- ge dejavnosti. Izkoriščenost lokalnih potencia- lov omejuje vrsta objektivnih in subjektivnih dejavnikov, kot so na primer delna degrada- cija naravnih znamenitosti in režim vzdrževa- nja zaščitenih območij z omejenimi možnostmi preživljanja prostega časa. Povrhu tega stori- tvena infrastruktura ne spremlja razvoja turiz- ma, še posebej v češko-slovaškem obmejnem delu evroregije, in tako ne prispeva k ustrez- nemu razvoju te regije. Najboljše pogoje tako za letni kot za zim- ski turizem imajo poljska turistična središča VVisla, Ustron, Szczyrk in dolina Sole pri kra- ju Zywiec. Na poljski strani je več prenočitve- nih zmogljivosti kot na češki strani in so na višji kakovostni ravni. Tudi infrastrukturno je poljski del Beskidov bolje opremljen. Turizem je, še posebej na poljsko-češkem obmejnem območju, zelo svojevrstnega znača- ja. Izrazito prevladuje »nakupovalni turizem«, ki je osredotočen predvsem na supermarkete, pializirane trgovine in stojnice vzdolž obeh GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Na območju Beskidov so številne koče in počitniške hišice, razvite pa so različne oblike rekreacije (foto: Jan Havrlant). strani meje. Tudi bencinske črpalke na poljski strani so zelo obiskane. Vendar »nakupovalni turizem« zaradi pospešene gradnje supermar- ketov na obeh straneh meje od konca devetde- setih let upada. Ta vrsta kratkotrajnega turizma, ki traja le nekaj minut ali ur, je še posebej zacvetela sredi devetdesetih let, ko se je promet na najbolj pro- metnih mejnih prehodih Tešin in Chotebuz-Cieszyn, kot tudi ob novo odprtih prehodih Horni Lištna-Lesz- ne Gorne in Bukovec-lstebne za več kot štirikrat povečal. Na območju Slezije je po letu 1995 češ- ko-poljsko mejo prestopilo vsako leto 6,5 milijo- nov avtomobilov in nad 35 milijonov potnikov. Od tega je 3,7 milijona vozil in 26 milijonov potnikov mejo prestopilo na enem od mejnih prehodov v Beskidih (po podatkih obmejne policije). Sicer pa izjemno veliko število prehodov v Tešinu predstavlja velik prometni problem. Povsem nova oblika turizma v evroregiji Beskidi je povezana s kolesarjenjem. Tako so že štirje novi mejni prehodi namenjeni izključ- no kolesarjem in pohodnikom. Vendar pa je sta- cionarni turizem v vsej regiji dokaj skromno razvit, saj večina turistov ostane le kratek čas. Stacionarni turizem je še posebno pogost ob vodnih površinah, kot so Zywiecke, Olešne in Baška, v zdraviliškem območju v dolini Sola in v bližini mesta Frydek-Mistek. Turisti v pov- prečju ostajajo dlje tudi za božič, veliko noč in v enotedenskih šolskih počitnicah. Najbolj obiskana smučarska središča na poljski strani so Szczyryk, VVisla in Ustron, na slovaški stra- ni Oščadnica-Velka Rača, na češki strani pa Stare Hamry-B!la in Lomna. Težave turističnih krajev v Evroregiji. Analiza 23 turističnih krajev v Beskidih je kot razloge za kratko bivanje obiskovalcev izpo- stavila naslednje dejavnike: • Nezadostna in razmeroma pomanjkljiva turi- stična infrastruktura, v glavnem kot posledi- ca pomanjkanja kapitala, pa tudi iz tehničnih razlogov. • Nezadostnost ali celo popolno pomanjkanje nekaterih nujnih storitev, socialnih, kulturnih, zabaviščnih in športnih dejavnosti, zdravs- tvene infrastrukture sprostitvenega in reha- bilitacijskega značaja ter drugega, vključno z možnostmi za zabavo in športne aktivno- sti za otroke. • Pomanjkljivo vzdrževanje malih in srednje velikih storitvenih obratov in problem majh- ne uspešnosti podjetij. • Posledica tega je pomanjkanje denarja, investicij in finančne pomoči za ustrezno vključevanje v mednarodno turistično indu- strijo, kar velja za območja v vseh treh državah, kjer stalno primanjkuje sredstev za razvoj novih in obstoječih turističnih sre- dišč. • Probleme, izvirajoče iz neusklajenih interesov in odnosov med turistično industrijo, planira- njem in okoljem, je težko rešiti. Nasprotja so med lokalnimi potrebami, med želeno in potrebno preobrazbo obrobnih in obmejnih območij, med inovativnim razvojem in odprtjem območja turizmu in rekreaciji na eni strani ter zelo strogimi naravovarstvenimi ome- jitvami na drugi strani. • Degradacija naravnega okolja, še posebej obsežnih gozdov v višjih predelih Morav- sko-Slezijskih Beskidov, zaradi emisij, kot tudi močno onesnaženje rek Olše, Kysuce in Visle ter njihovih pritokov z odplakami iz industrij- skih in kmetijskih obratov. • Človeški dejavnik se kaže v podjetniški aktivnosti, profesionalnosti in etičnosti pod- jetnikov. Servisi na tem območju so pomanj- kljivi in pogosto nekakovostni zaradi želje po hitrem zaslužku, brez dolgoročnejših razmišljanj. 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK • Nizka profesionalna raven, še posebej pomanjkljivo znanje jezikov, ki je značilno za zaposlene v turistični dejavnosti. • Raven trženja in managementa v turistični industriji je nizka. Pomanjkljiva je tudi upo- raba modernih informacijskih in tehničnih sredstev, uporaba interneta, medijev in dru- gih informacijskih sredstev. • V češkem in slovaškem delu evroregije vla- da le majhen interes za zasebne dejavnosti na področju turistične industrije. Prebivals- tvo ni zainteresirano ne za temeljne ne za posebne storitvene dejavnosti, vključno z gostinstvom in trgovino. Tisto prebivalstvo, ki kaže zanimanje za razvoj turizma, se v glavnem ukvarja le z oddajanjem preno- čišč. To je ena najšibkejših točk v razvoju turizma. • Prepreke povečuje tudi pomanjkanje propa- gande v tujini. Razen za največja zgoraj omenjena poljska turistična središča ter Frydek Mistek, Trinec in Oščadnice na Češ- kem velja, da večina turističnih središč še ved- no nudi nezadostne informacije o možnostih za športne in rekreacijske aktivnosti v posa- meznih središčih in v njihovem zaledju. Turi- stičnoinformacijski centri in potovalne agencije ponavadi delajo le preko vikenda in še to le v dvanajstih največjih središčih. Se zdaleč ne nudijo vseh potrebnih storitev, kot so takojš- nje posredovanje nastanitev in podobno. • Ugotovljeno je, da celo deset let družbene- ga prehoda ni pomembneje spremenilo odnosa turističnih organizacij in zasebnikov do obiskovalcev in da prebivalci sploh ne kažejo večjega zanimanja za delo v turiz- mu. Raziskava je tudi pokazala, da večine ne zanima dovolj, ali bodo turisti tudi v bodoče uporabljali njihove storitve. Neu- strezen odnos do turistične dejavnosti neu- godno vpliva tako na obiskovalce kot na domače prebivalstvo. Zgoraj omenjeni človeški dejavnik je v veli- ki meri odvisen od mentalitete čeških in slovaš- kih prebivalcev, od njihove skrbi za lastnino, kot tudi od specifičnega zgodovinskega in družbeno-političnega ter demografskega razvo- ja tega območja. Pripadniki mlajše generacije se selijo v večja mesta industrijske aglomera- cije Ostrave, v podeželskih podgorskih nase- ljih pa se večata število in delež starejšega prebivalstva. Logična posledica so že omenje- ni razvojni trendi, ki se negativno odražajo tudi na turističnem gospodarstvu Beskidov. V češkem in slovaškem delu evroregije so prisotni še nekateri drugi razvojni dejavniki. Med njimi velja izpostaviti zlasti privatizacijo turističnih zmogljivosti, ki še ni opravljena. Dru- go dejstvo pa je, da sta državi v času, ko je turizem povsem prepuščen tržnemu gospo- darstvu, do te gospodarske dejavnosti dokaj brezbrižni. V glavnem je prometna infrastruktura na polj- sko-češko-slovaškem obmejnem območju zelo pomanjkljiva. Lokalne povezave s turističnimi središči so preobremenjene, zlasti v času viken- dov in dopustov, poleg tega pa mednarodnih javnih prometnih povezav skorajda ni. Neka- tere vasi nimajo sredstev niti za financiranje naj- nujnejših prevozov. Se najbolj ustrezna je prometna povezava, ki povezuje turistično območje Frydland na Ostravici-Frydek Mistek z Ostravo. Na Poljskem so resen problem nekvalitetne ceste. Pogosto so zaprte prav v času največjih potreb. Tudi takšni problemi sodijo med vzro- ke, da so turistična središča v Beskidih zase- dena pretežno le v sezoni in je zanje na splošno značilna nizka zasedenost turističnih kapacitet, še zlasti spomladi in jeseni. Sezonskost obiskov ni odvisna le od lokal- nih možnosti za različne oblike turizma, tem- Slika 2: Obmejno rekreacijsko območje Bila-Makov-V. Karlovice z novo športnorekreacijsko infrastrukturo in nastanitvenimi zmogljivostmi (foto: Jan Havrlant). 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Rekreacijsko območje Makov-Kasarna ob češkoslovaški meji z možnostmi za smučanje, pohodništvo, kolesarjenje in kmečki turizem (foto: Jan Havrlant). več nanjo vpliva tudi dejstvo, da je v evrore- giji le nekaj središč z bolj kakovostnimi hote- li, ki nudijo različne storitve tudi v času zunaj visoke sezone. Z izjemo turističnih območij Frydlant-Malenovice in Ustron-VVisla obratuje- jo druga večinoma samo v poletni (dolina Sole) ali samo v zimski sezoni (Szczyrk, Bila-Sta- re Hamry, Oščadnica). Le izjemoma sta izraženi tako zimska kot poletna sezona (Moravka-Vi- salaje), vendar gre v takem primeru za posle- dico velikega turističnega obiska ob koncu tedna iz bližnjih urbanih območij. Sk lep. Ne glede na vse našteto ima evro- regija Beskidi dobre potenciale za izvensezon- ske športne in počitniške dejavnosti, kot so plezanje, jadralno padalstvo in jahanje, za dru- žinske počitnice ter za kmečki turizem. Med važ- ne pogoje za to sodita izboljšana gostinska infrastruktura vključno s ponudbo domačih specialitet, ki bi temeljile na domači živinore- ji, ter modernizacija objektov, ki pa bi mora- la upoštevati avtentično arhitekturo. Odločilna za razvoj beskidske evroregije je poživitev čezmejnih stikov na vseh ravneh, kar bo omogočilo tesnejše sodelovanje na področju modernizacije in usklajenega razvo- ja pomanjkljivo razvitih storitvenih dejavnosti, vključno s specializirano trgovino in izposoja- njem športne opreme. Nujno je tudi sodelova- nje pri razvoju čezmejnih informacijskih sistemov in marketinga. Zelo važna je tudi preobrazba stanovanjske in stanovanjsko-produkcijske funk- cije vaških občin v stanovanjsko-storitveno in rekreacijsko funkcijo. Pomembni za nadaljnji turistični razvoj v regiji so obstoječi turistični objekti nekdanjih turističnih podjetij, na Poljskem tudi okrevališč in zdravilišč, v slovaškem in češkem delu pa zla- sti zelo malo zasedena zasebna počitniška bivališča. Za Beskide bi bilo zelo ugodno tudi prekomejno povezovanje turističnih in še pose- bej smučarskih območij s sistemi žičnic ter sre- dišč z živahnim tujim turizmom ob možnosti prostega gibanja na obeh straneh meje. Zaradi predvidenega vstopa vseh treh držav v Evropsko unijo je zaželeno iskanje reši- tev za navedene probleme. Hribovska območ- ja s posebnimi pogoji kot Ustron-Wisla-Velkâ Cantorye-Nydek, Oščadnica-Velka Rača-Zwar- don-Rajcza in Makov-Bilâ imajo pogoje za tak- šen razvoj. Po socialnih in gospodarskih spremembah v devetdesetih letih je jasno, da je turizem v Beskidih eden od pojavov, ki lahko pospeši gospodarski razvoj na tem, nekdaj slabo raz- vitem obmejnem območju. Nekateri zelo pomembni razvojni dejavniki so na primer vklju- čevanje obmejnega prebivalstva v mala in sred- nje velika podjetja ter ustrezna raven trženja in managementa. Vrhu tega bi znaten napre- dek regiji prinesli boljša dostopnost ter okrepi- tev prekomejnih stikov in sodelovanja. Uvajanje novih dejavnosti in razmah storitvenih dejavno- sti naj bi bila spodbuda in perspektiva lokal- nemu prebivalstvu in naj bi služila za temelj rasti življenske ravni, globalne gospodarske preo- brazbe in splošnega razvoja te regije. Prevod: dr. Mirko Pak 1. Havrlant, J. 1999: Beskydy - Projekt trans- formace cesko-slovensko-polské pohrartični oblasti cestovniho ruchu, KSGRR, PRF. Ostravskâ univerzita. Ostrava. 2. Scitâni lidu, domù a bytù. Okresni od. CSU a SSÛ Frydek-Mtstek a Čadca, 1991. 3. Tourism 1998. Information and Statistical Papers. Central statistical office. Warszawa, 1999. 26