iosa nt e zna štev. 60 vin.
Stev. 68.
PoStnlna platana v gotovini.
v Milani, v sredo, dne 24, marca m
Leto XLVIII.
»SLOVENEC, velja I« )ožt» na vse strani Jngo-
8lift|e in v Ljabl|snl: u oelo leto naprej. b 100-— u pol leta „ .. „ 55"— s« Četrt leta „ .. „ 30-— m en mesec „ •. „ M'—
ZalnosematTO celoletno K140--
ss Sobotna izdaja: s= taMlo leto ..... K 20 -M Inozemstvo,. . . w 25-_
Inserati:
tlnostolpns petitvrsta (»tf m in široki In 3 mm visoka alt nje
prostor) u en\rat . . . no K 3-— iradnl razglasi, poslana itd.....po K. 3-50.
?ri ve6|em naročila popnst.
lajmanj&i oglas ^0'9mn uio.
uhaja vsak dan izvseraSi po-eJeijeb in dan po prazniva, ob 5. ari zjntra).
Hf Oretelihro lo v Kopitarjevi nllot Stev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nelrnnklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. šiv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski naroi
Oprava js v Kopltar|evl ul.6. — Račnn poStne bran. l]Dbl)anske it. 650 za naročnino ln št. 340 za oglase, avstr. Ia čeSke 24.797, ogr. 24.511, bosn.-osro. 7563.
Politični! In gospedur-sfea zternto.
Ustavne države so po veliki večini
rjele sistem dveh zakonodajnih zbor-
V Avstriji smo imeli poslansko in gosposko zbornico. Najsi je bil tudi pameten jn idealen cilj gosposke zbornice, da najboljši politični talenti in elita duševne si' le, ki je zbrana v njej, brez strankarske tnrzličnosti mimo in trezno presoja postave, 6klenjenc v ljudski zbornici in jih sprejme, opili ali zavrne, — tega cilja avstrijska gosposka zbornica ni nikdar dosegla. Imela je nalogo, biti regulator posta-vodaje, a v resnici jc bila neštetokrat zavora socialnega napredka. Temu se ni čuditi, če pomislimo na način, kako sc je gosposka zbornica sestavljala. V nji je sedela cela vrsta virilistov in dednih članov, pri katerih je odločalo golo naključje, ali so imeli dovolj znanja in volje, da vrše svojo nalogo. Drugi del zbornice je imenoval vladar in jasno je, da tu ni odločala toliko sposobnost in resnična duševna, sila kot strankarsko-politični položaj in osebne zveze. Tako smo prišli do zbornice, v kateri je bila večina skrajno konservativnih in ljudskim težnjam nasprotnih ljudi, ki so bili sicer dobri pravniki, izborni aka-demični finančniki, tudi gibčni diplomatjc, a po svojem mišljenju odrezani od ljudskih množic. Njih neizprosni veto jc uničil aH rvodcnil vrsto prevažnih zakonov, ki jih je poslanska zbornica sklenila.
Gosposka zbornica, kot smo jo imeli * Avstriji, pripada preteklosti in ne bilo bi primerno, obujati v naši državi tega mrliča k življenju. V drugih državah, v Franciji, Ameriki, Švici, imajo tudi dve zbornici, V Franciji voli poslansko zbornico vse JjtidMvo po volilnih okrajih, senat pa volijo upravne enote, zastopi departemen-tov, okrožij in delegati občin. Ljudstvo Združenih držav voli poslansko zbornico, v senat pa pošilja vsaka izmed 48 držav po dva svoja zastopnika. Federativna Švica voli senat tudi po upravnih enotah, vsak kanton pošlje po dva zastopnika vanj. To so starejše ustavne določbe demokratičnih držav, ki imajo gotovo več pomena, kot ga je imela dunajska gosposka zbornica.
Vendar je jasno, da ne bomo smeli slepo plagirati teh tujih vzorcev; uveljaviti moramo demokratično načelo v ustavi na način, ki bo najbolje odgovarjal političnim, kulturnim in socialnim potrebam vseh plasti ljudstva. Odveč je, dokazovati, da je najsilnejše gibalo svetovne družbe v naših zemljah družabni boj in da mora biti osnovna tendenca res ljudske stranke, da organizira te različne slojne tendence v enoto in da vsakemu stanu v dr-
žavi možnost, da sam odloča o syojih stvareh. Zadeve, ki se tičejo vseh državljanov — torej splošnopolitične — naj rešuje na-rodno-politična zbornica; njena naloga je, sklepati o splošnih okvirnih zakonih. O zadevah pretežno gospodarskega značaia naj pa odločajo zastopniki posameznih slo-iev v gospodarski zbornici. Vsa gospodar-sko-stanovska vpraanja sc izločijo iz na-todno-političoc zbornico in pridejo pred gospodarsko. S ten; se odstranijo ovire, ki jih slavlja izključno gospodarskim vpraša-niem vroči strankarski boj v parlamentu, kjer mnogokrat o najtehtnejših življenjskih vprašanjih odloča slučajna grupacija strank, mesto živih potreb posameznih sloje^. Potrebno jc pa, da bi bili obe zbornici v neprestanemu stiku in vse postave bi morale prejeti sankcijo obeh zbornic.
Misel, da dobi posamezen stan vpliv na državne odločbe, ki se tičejo njegovih interesov, ni nova. Tako naravna je, da se je že od stoletij uveljavljala v najrazličnejših oblikah. Na drugi strani je država sama uvidela, da se mora ozirati na gospodarske razmere v državi in moderni razvoj sili državo, da pripušča posameznil slojem vedno večji vpliv v zadevali, ki jih država urejuje v delokrogu dotičnega stanu. Zato je pa potreba stanovske organizacije, ki bo zasidrana v ustavi, potreba ie foruma, kier bo vsak sloj mogel odločati o zakonih, ki se ga tičejo. Iz tc potrebe so vztast-la moderna interesna zastopstva obrti in industrije, ki jih poznamo pod imenom t<--govsko-obrtnih zbornic. Njih naloga je ščititi interese trgovcev in obrtnikov, podpirati oblasti s predlogi, poročili in strokovnimi izvestji; pospeševati obrt in trgovino. Tekom stoletij se je razvilo posebno trgovsko pravo, v gotovih slučajih celo posebno sodno postopanje in v tej smeri ie imel ta stan izjemno stališče v državi. Direktnega vpliva na zakonodajo seveda trgov-sko-obrtne zbornice niso imele.
Socialna skladovitost se jc v vojni prelomila, iz dna se dvigajo kmetske in delavske množice in streme po večji politični moči, da si olajšajo svoje gospodarsko stanje. Če si je trgovski stan, ki gotovo ni najvažnejši v državi, znal pridobiti razmeroma veliko samoodločbo v lastnih stanovskih zadevah, more delavstvo in kmetski stan s tem večjo pravico zahtevati, da v gospodarski zbornici odloča o velikih gospodarskih vprašanjih za celo državo, medtem ko naj pokrajinske kmetske, delavske in obrtniške zbornice rešujejo za deve, ki so pokrajinskega značaja.
Morda bo dejal kdo, da je to godba bodočnosti. Res pa jc, da je živa potreba, da se gospodarska vprašanja ločijo od političnih in da posamezni sloji dobijo v lastnih zadevah odločilen vpliv.	V.
Tri leta teorije In
Pred dnevi so pretekla tri leta, odkar je padel carizem in je izbruhnila ona prva, mirna revolucija celega ruskega naroda. Bil jo to vesel dan za vse, ki so se v dno duže sramovali, da dopusti ruski narod, da se zajedajo v njegovo telo tisoči uniformiranih in civilnih izkoriščevalcev. 12. marec 1917 jc bil pa tudi dan, ko se je ruski družabni red začel rušiti. Stare železne spone, ki so oklepale Rusijo in jo držale skupaj, so počile. Razstrelilna snov, ki so jo v jedru Rusije kopičili vsi neza-dovoljneži od oktobristov iz tridesetih let 19. stoletja pa do boljševikov, se je užgala, in devet mesecev po prvi revoluciji, ki jc prinesla osvnbojeuje od samodrštva jc prišla boljševiška revolucija, ki naj bi osvobodila ljudstvo od kapitalizma.
Tekom teh treh let so jo boljševizem v bistvu izpremenil. Krilatice, ki so razvnele delavstvo in clel kmetskega ljudstva, je bilo težko izpromoniti v dejanja. Prvo, kar se je pokazalo, je bilo to, da je danes cel svet gospodarska enota: Tista dežela, ki se izloči iz te celote, sc sama obsodi v gospodarsko propast. Ruska industrija je začela sunkoma propadati. Boljševiki so prezrli v svojem doktrinar-stvu tudi dejstvo, da zahteva vsak velik preobrat v gospodarskem redu, da so množico duševne pripravljeno in vzgojne za to. Boljševiki so izročili tvornice v roke delavstva, predno so dvignili delavce na tako stopnjo, da bi mogli sami vodili obrate. Z dekreti sovjetske vlade ni mogočo preosnovati mišljenja milijonov. Sli so potem za korak nazaj in poklicali inteligenco k sodelovanju. Ko so videli, da morajo na ruševinah graditi novo gospodarstvo, so zavrgli mameče geslo o šesturnem delavniku in so se vrnili k stari resnici: Samo v zvišani produkciji je rešitev! In vpeljali so dvanajsturni delavnik, strogo disciplino v tvornice; a kljub temu se praznijo mesta in je Petrograd skoraj izumrl. Drugače je na deželi. »Elconomiče-skaja žizn«, gospodarsko glasilo sovjetske vlade je prinesla pred tedni zanimivo poročilo o gospodarskih razmerah v Rusiji. »Vsled stalnega izseljevanja delavskega življa na kmete je začelo zdravo gibanje; da si ustvarijo delavci lastna mala gospodarstva pri tvornicah. Posledica tega po-kreta je bil dekret od 15. decembra 1919, ki je tvornicam in podobnim delavskim zadrugam dal pravico, da organizirajo lastna gospodarstva na deželi. Navdušenje delavcev za to stvar je bilo velikansko. Toda v bistvu nacionalizacija zemlje ni
postala dejstvo, četudi je že dve leti, odkar je izšel dekret o nacionalizaciji zemlje. Odnošaj kmetov do zemlje je ostal psihološko in. gospodarsko malomeščanski. Kmet smatra danes kot poprej zemljo za svojo zasebno last, ker danes kot. prej nc prejema država, ampak on sam tako absolutno kakor tudi diferencirano zemljiško rento, ker vodi neprestan boj z inkvizicijskimi oddelki prehranjevalnega komisarijata. Č« se je sploh kaj izpremenilo, se jc izpremenilo v toliko, da renta, ki je prej padala v široke žepe veleposestnikov, danes pada v majhne žepe kmetov.
S popolno socializacijo produktivnih sredstev v industriji so torej boljševiki v teoriji prodrli. Praksa jih jc pa naučila, in vsej zemlji, če vzporedno z njo pada da je socializacija smrtnonosua delavstvu produkcija. Zato so naložili delavstvu breme, kot ga kapitalistična družba drugod ne pozna več — 12 ur dela. Na deželi pa niti s teorijo niso prodrli, kaj šele s prakso. Dosegli so. da so sc stotisoči malih kmetov osamosvojili, se oklenili pridobljene zemlje, smatrajoč jo za zasebno last. 7, agrarno reformo si je čisti komunizen ustvaril nebroj novih načelnih nasprotni kov in papirnata doktrina je obnemele pred resničnim ruskim kmetom, ki brani svoj kos zemlje.
Tri leta. so pretekla. Komunizem jt ostal pri dekretih in dekreti so ostali rnr te.v papir. Kav je, pa zdravega v komuniz mu, lo obvelja in nam pove globoko re,s nico: Pred socializacijo, pred uro, ko pre ide del produkcijskih sredstev v roke de lavnega ljudstva, se nn strašimo! Samo glejmo, da dvignemo ljudstvo na tiste nravno iti kulturno stopnjo, da bo znak požrtvovalno in ekonomično voditi lastne in narodno gospodarstvo.
Postopna socializacija je mogoča it* za delavstvo potrebna, in naj bo to že po-zadruženje, komunizacija ali podržavlje-nje — če izpolni dva pogoja: Da sc dvigne s tem produkcija in da je mogoče preprečiti, da kapital ne odteče v inozemstvo.
Napnimo vse sile. da se radikalno izvede agrarna reforma! Vse lepe, utopične krilatice bodo potem brez vpliva na osamosvojene gospodarje; ki bodo bolj ljubili svojo zemljo, kot. pisane doktrine. Močna politična in v zadnjo gorsko vas segajoča zadružna organizacija nam bosta najboljši porok, da smo mi". ' stranka resničnega dela za ljudstvo, na poti, da bomo kmet-skemu in delavskemu ljudstvu • •-ihorili tudi te pravice!

i/A
MucSsHi	•
[Spomenica nekaterim in vsem.)
Ne vem, komu pišem te besede. Če jtb pišem tem, ki me itak razumejo in me bodo brali, je zastonj moje delo; čc jih pišem tem, ki me nc razumejo in jih ne bodo brali, je moje delo tembolj žalostno. Bodi karkoli, beseda je zato tu, da jo izrečemo in da jo razloži vsak po svoje, to za pišočega nima pomena.
V teh dneh razmišljam, čemu je Ljudski oder tu? Jaz sam sem si bil že stokrat na jasnem in so že stokrat izpodbili moje mnenje, ki se je zopet dvignilo vedno znova do istega rezultata. Mislim, da so mu kumovali ljudje, ki so razumevali, čemu se je ta otrok rodil? In čc bi tega tudi ne bili določno razumevali, so instinktivno čutili njegov pomen in njegovo potrebo in so ga ustanovili.
One ljudske množice, Ivi so posečalc narodno gledališče, ca bile vzgojene s Krpanovo kobilo in sorodnim blagom nizke vrste; ne en posameznik, cel rod ie bil prepojen s to hrano; trdega dela enega desetletja in več ho treba, da bo Lo izruva-no in bo ljudstvo samo od sebe zahtevalo oljše umetniške hrane tudi v delih samih in ne samo v igranju. Danes je pitano po
sili. To težko delo nosi na plečih naše gledališče.
Ljudje, ki povprečno in po večini po-sečajo posebno nedeljske predstave Ljudskega odra so bili vzgojeni še vse drugače. Kako so bili vzgojeni; ne morem ponavljati, ker bi zamere ne bilo konca. Če so te igre služile pobožnosti in etičnemu dviganju, ne vem, ker so bile dolgočasne in brez najmanjšega sledu umetnosti.
Učeča beseda je lepa s prižnice, če jo slišiš z odra se ti gabi, če ni oblečena v umetniško obliko, ki šele Ti prodre v srce, In kdor si jc postavil za nalogo, vzgojiti to ljudstvo, si je začrtal več kot jc v človeških močeh mogoče. Teh ljudi ni mogoče s silo pitati, ker se nc pustijo varati v svojem okusu; dajati jim moraš žličko za žličko, varati jih kot otroke, izbijati jim predsodke, uvajati iiii v najjednostavnejše, kar nam more nudili vsaka igra. Pri tem se moraš posluževati sredstev, ki bi jih pri narodnem gledališču kol umetniški instituciji obsojal, cla sc prikoplješ preko burk in onih narodnih iger, ki slikajo naše raz-bijaštvo do resnične, plemenite drame, ki človeka dviga s svojo elementarno umetniško silo samo.
To je pot Ljudskega odra, tako razumevam delo jaz.. Dvigniti ljudi do vži-vanja in razumevanja višje uractuosti; pri tem segati tu pa tam po onih sredstvih, ki so ljudstvu najbližja in jih nc odbijajo od gledališča, ampak jih vodijo za roko po
skrivnih labirintih v ono čudežno kamrico, kjer sta doma lepota in dobrota v eni osebi. Zato smo videli poleg »Dednega logarja,« »Pred smrtjo«, »Mraka« in drugih tudi »Ben Hurja«, »Pri belem konjičku« in druge in ravno iz istega razloga smo videli poleg »Ben Hurja« in »Pri belem konič-ku« tudi »Mrak« in druga boljša dela. To ne velja samo za Ljubljano. Ljudski oder narekuje nehote repertoar tudi za' ogromen del predstav na deželi in tako vodi najgloblje duševno življenje naših ljudi, ker jim narekuje z odra dušo in obraz. Ta namen naj ima Zveza ljudskih odrov, ki ne bo zveza uniform in po shodu pridobljenih liudi, ampak tiha zveza naših najinteli-genfnejših delavcev po naših izobraževalnih društvih. To so zidarji naše čiste kulture in na te delavce danes apeliram, da me podpirajo!
S tem jc danes smer Ljudskega odra in Zveze, brez tega ga nc potrebujemo. Šele v drugi vrsti noj ho Zveza tu zato, da oskrbi za arhiv primernih iger, da izdaja igre in knjižice za igralce in režiserje in po potrebi pomaga giedc težje nabavljivih garderobnih predmetov.
Ni pa v drugi vrsti, da prireja reri-s^rnc in dramatične tečaje in dramatične šr ic in da polaga važnost na to, ki so igre dobro igrane. Posebno: da so dobre igre dobro igrane. Tudi način igranja posname dežela. Delo z diletanti je težko, če ni tu strokovnjaka; in čc se prikaže tak &lro-
kovnjak kot prijazen gost, mu moremo biti samo hvaležni, da nam je podal r.ekai svoje sile in svoje zmožnosti, cla čuti z nami ket igralec in kot borilec za eni ;n isti cilj. poplemenitenje ljudstva potom gledališke umetnosti. To ni delo za kruh ah za časi, tc je delo za etično in kulturno povzdigc našega ljudstva.
Kdor pa razumeva naše delo v tem, da naj si napravimo denarja v društveno blagajno, ne kaže resnosti. Kvalitativno najslabše predstave, so najbolje razprodane; pri dobri in dobro igrani drami smo imeli deficit, a jo bomo dali zopet na repertoar, ker še nismo videli v dvorani onih ljudi, ki smo jim drugače zelo na srcu; naše volje šc niso uklonili. Niti kopičenje igralcev z nadarjenostjo komaj porabnih Statistov ni naš namen. Po načelu: Kar je zdravega, lo obvelja! vporabimo samo najboljše moči, ki jih imamo na razpolago. Pač pa je naša dolžnost, da seznanimo vsakogar, ki pride k nam z glavnimi pojmi in sredstvi igranja. Poglavje o štafaži in intrigantstvu mi sili v pero, za danes ga nc napišem, ker ne spada na to mesto.
Nisem povedni vsega in kratko sem povedal. Kdor ni razumel do pičicc, je vsaj spoznal, da ic nekaj gnilega v državi Danski« in čc sc tudi dvigne cclo glc-dnliščc. in protestira, kot sc jc to zgodilo nedavno pri predstavi Hamleta, bo to samo znamenje, da imam prav. Morda je krivda na meni. ker nisem nikoli govoril
iz Frtknsurja.
Dne 17. t. m. je bilo tretje zborovanje narodnega sosveta civilnega komisarijata za Prekmurje v Murski Soboti. Udje tega sosveta so vsi vplivnejši možje celega Prt-kmurja: duhovniki, katoliški in evan-gelski, učitelji-Prekmurci ter kmetje. Prišli so skoro vs iudje, pridružili so se pa tudi drugi možje iz Prekmurja, ki so bili pravzaprav samo poslušalci, pa so smeli tudi govoriti in glasovati. Tako je štel ta »parlament« okoli 130 poslancev, torej toliko kot belgrajski »aktivni« parlament. Sklepi tega sosveta so tedaj jako važni.
Deželno vlado je zastopal g. poverjenik dr. K. Verstovšek, ki je vodil zborovanje ter dajal razna pojasnila. Najprej je poročal civilni komisar dr. Berbuč o civilni upravi v Prekmurju, o županih, o vodstvu matrik, o zakonu. Gerento ljudstvo rado spreminja. Zastopniki Bogojlne so si želeli novega gerenta, ki bi bil postavljen na splošno željo ljudstva. Notarijuši ogrske vlade, ki so vodili matrike in so se pri njih tudi morali sklepati zakoni, so odpravljeni. Zato se sedaj sklepajo zakoni v cerkvah vseh treh veroizpovedanj, matrike vodijo iste cerkve. Glede mosta preko Mure se je soglasno sklenilo, da ta naj bo v Veržeju, ker je Mura do tje reguli- j rana in je Veržej, oziroma Doklcžovje na prekmurski strani približno v sredini Prekmurja. Upati je, da se bo vlada zdaj ozirala na ta soglasen sklep glede mosta, ki je predvsem važen za Prekmurje. Glede železnic je poročal g. Puš, gerent Murske Sobote. V tem oziru so še samo načrti za svežo z Ljutomerom in z Dolnjo Lendavo iz Murske Sobote. Aprovizacija funkcijo-nira, a vsega je še premalo. Ljudstvo želi, da sme sejati tobak doma za lastno rabo, kakor so imeli to pravico v Ogrski. Obleke ni, usnja ni, moke primanjkuje. Za, invalide in penziioniste se skrbi. Veliko je brezposelnih, ker nimajo dela v Jugoslaviji, dočim so prej hodili na Ogrsko kosit, let, drva sekat. Treba jim poskrbeti dela !f Bački, Banatu, Slavoniji in drugod. Hmeljarji v Savinjski dolini dobijo odtod delavcev, kolikor jih le hočejo.
O šolstvu je poročal g. nadzornik Jur-k"o. Vseh šol je 93, izmed teh je 41 katoliških in 14 evangelskih verskih Sol, pri katerih imajo vodstvo verski šolski stolci (sveti). Vlada ne spreminja ničesar pri enačaju prekmurskih Sol. Sprejela je vse 'domačine-učltelje, ki so hoteli vstopiti v službo. Veliko mažaronov učiteljev in uradnikov ni maralo za službe, zato so zapustili Prekmurje na poziv vlade. Ogrska Vlada je vjela na demarkacijski meji župnika Jožefa Klekla, bratranca urednika »Novin« ter ga ima zaprtega v Sombotelju. Vlada se poziva, da stori korake pri ogrski vladi. Razen osem šol imajo že vse prekmurske šole vsaj po enega ali dva učitelja. Manjka pa še 53 učnih moči, ker se nekateri učitelji obotavljajo iti v Prekmurje. Šolske počitnice bodo od 1. junija do 1. septembra.
Denarno vprašanje je zelo težavno, ker fmajo ljudje nežigosan ali nekolekovan aH napačen denar brez osebne krivde. Ljudstvo zahteva, da se zamenja ves denar. Pri nakupovanju so se oglasili stari trgovci, ki so nezadovoljni, da so dobili v roke nakup nekateri bogataši, n. pr. gosp. Benko v Murski SobotL Zastopniki ljudstva želijo, da se dovoli Prekmurcem direkten izvoz in uvoz, ker vlado premalo skrbi za uvoz. Končno je sosvet vsestransko obdelal vprašanje prekmurske avtonomije. Vsi govorniki so odločno odklonili, da bi bilo Prekmurje kak »corpus separa-
tum« z lastnim Statutom za uradnike, podrejeno direktno pod Beligrad. IVekmurci hočejo biti le dol Slovenije, želijo pa v Mursko Soboto več političnih konceptnlh uradnikov, ker sta dva (dr. Berbuč in dr. Čuš) premalo za tako veliko še neurejeno glavarstvo. Ljudstvo želi, da bi imel politični uradnik uradne dneve v Cankovi in v Križevcih, ker je ljudem predaleč hoditi v Mursko Soboto. Od dveh uradnikov pa ne more nobeden ven iz Murske Sobote.
Govorilo se je tudi o kmetijskem šolstvu, o agrarni reformi, o škodah, povzročenih po vojaštvu.
Po peturnem zborovanju se je sklenilo, da se sosvet skliče vsakih šest tednov. Poslala se je tudi pozdravna brzojavka vladt v Beligrad. Vladni zastopnik je pri sklepu obljubil, da bo vse želje in zahteve predložil vladi, s čimer se je končalo zborovanje z občno zadovoljnostjo vseh navzočih.
Ifaliia m sosedje drieve*
LDU Rim, 22. marca. (Dun. KU — Agenzia Štefani.) V zbornici je ministrski
Eredsediiik Nitti podal vladno izjavo, v ateri je opozarjal zlasti na gospodarsko krizo Evrope. Ministrski predsednik je med drugim izjavil: Evropa more zopet pridobiti gospodarsko ravnotežje z izkor-ščanjem sirovin Rusije in z uporabo delavskih moči Nemčije. Duh revolucije, nasilja in nereda v gospodarskem življenju Evrope more prenehati le tedaj, ako se Evropa obnovi v duhu mira. Pred zvezo narodov, ki jo želimo, je zveza evropskih narodov, ki morajo s skupnim naporom zopet najti pogoje človeške eksistence. Zmagovalci in premaganci so združeni z isti-rui interesi in z isto usedo. (talita hoče biu važen činitelj napredka, in življenja. Hočemo nastopiti v popolnem sporazumu z Arglijo in Fraruuo, d«! tešimo h dransko vprašanje v duhu p-avičncsU Fo določitvi mej bomo s trgovskimi pogodbami in iskrenimi kulturnimi odnošaii ustvarili tesne zveze z Jugosloveni.
LDU Rim, 23. marca. (Dun. KU) Italijanski ministrski predsednik Nitti jc v svojem včerajšnjem govoru v poslanski zbornici še omenil: »V interesu zmagovalcev je, da se premagani narodi zopet okrepe. Premagani narodi morajo nositi neposredne posledice vojne, ki pa si jih lahko omilijo z napredkom. Italija hoče biti orodje miru. Želi si srčnih odnošajev z vsemi narodi, zlasti s sosednjimi, in ne mara ogrožati miru. Nobena pogodba ne veže Italiji rok v izvrševanju njene volje,«
LDU Berlin, 23, marca. (Dun. KU — Wolff.) Državni predsednik je odredil, da se preka sodišča takoj ukinejo.
LDU Essea, 22. marca. (Dun, KU) Izvršilni odbor poroča, da je vse industrijsko ozemlje v rokah revolucionarnih delavcev. Rdeča armada, ki šteje najmanj 50.000 do 60.000 mož, prodira zmagovito proti reki Vezli, kjer so sc vkopale zadnje čete državne brambe.
LDU Essen, 23. marca. (Dun. KU) List »Ruhr-Echo« poroča: Levo krilo fronte rdeče armade se razteza od Dinslakena preko Holtena do Dorstena. Na tej fronti se bijejo sedaj hudi boji,
LDU Berlin, 23. marca. Pun. KU) Razen par brezpomembnih strelov je bilo nocoj v Berlinu mirnu. Nekatere nove kategorije delavcev in nameščencev so šle na delo. Časopisi dosedaj niso izšli.
LDU Essen, 23. marca. (Dun. KU —
\Volff.) Rdeča armada je zavzela Walsum in Dorsten in zajela 900 ujetnikov. Čete prodirajo dalje.
LDU Schleswig, 23. marca. (Dun. KU) S pristojnega mesta se poroča, da je de-tachement Klasen, brigade Loewenfeld ustavila narodna bramba na pohodu iz Kiela v Eckerfoerde. Akcijski odbor v Schleswigu in detachement sta sc začela pogajati, da se prepreči nadaljnje krvolitje, nakar se je med njima sklenilo premirje in določila dcmarkacijska črta.
LDU London, 23. marca. (Dun, KU — Brezžično.) Angleška poročila iz zasedenega ozemlja javljajo, da so mesta Essen, Duisdorf in Elberfeld v rokah špartakistov. V Essenu je anarhija. Potrebne bi bile močne čete, da se vzpostavi red. Zavezniške vlade se trajno posvetujejo, kaj je treba ukreniti, da se vzpostavi zakonitost,
LDU Koburg, 23. marca. (Dun. KU) 0 bojih v Gothi, ki je popolnoma odrezana od sveta, poroča poveljoištvo tukajšnje dr-žavue brambe, da so imel«? čete državne brambe v Gothi dosedaj 10 mrtvili, 34 ranjenih in 9 pogrešanih, izgube pri delavcih pa da znašajo nad 1C00 mož.
Polftlfoe novice.
-j- Ženski shod na Homcu se je vršil sv. Jožefa dan popoldne. Prostorna dvorana je bila polna. Gospodična Cilka Krekova je poslušalke v pesniškem govoru bodrila k ženski organizaciji. Ustanovila se je ženska zveza. Sklenila se je tudi sledeča resolucija: Na ženskem shodu na Homcu dne 19. marca 1920 zbrano ženstvo odločno zahteva, da e-j mu da volilna pravica za občinske in državnozberske volitve brez razlike stanu in izobrazbe.
-f Odgovor g, predsednika dr. J. Brejca na odprto pisiro g. ing. V. Remeca. Kakor znano je pričelo vse liberalno časopisje umazano gonjo zoper poslovanje -Gospodarske komisije za stvarno demobili-zacijo«, njenega bivšega načelnika ing. V. Remeca ter vodjo ing. F. Rueha. Povod zato je našlo v nekem »začasnem« poročilu »enketne komisije«, ki jo je sestavil dr. Žerjav. Priobčili smo že v 57. št. »Slovenca« članek, v katerem je bilo temeljito razkrinkano delovanje in dotično »začasno« poročilo »enketne komisije«, ki se ji je tako mudilo z njeno sodbo, da ni utegnila zaslišati prizadetih oseb. Preds. dr, J. Brejc odgovarja ing. V. Remecu v pismu z dne 20. t. m. sledeče: »Velecenjeni gospod inženir I Z ozirom na Vaše »odprto pismo« v »Slovencu« z dne 7. marca t. 1. Vam sporočam, da sem sestavil enketno komisijo obstoječo iz starih in ravno toliko na novo imenovanih članov, ki ima nalogo vestno in objektivno preiskati delovanje gosoo-darske komisije za stvarno dsmobi^zacijo. Ker vem, da s svojim »odprtim pismom« niste želeli drugega, kot da se delovanje gospodarske komisije za stvarno demobili-zaciio objektivno preišče, upam, da sem Vaši želji, izraženi v »Odprtem pismu« ustregel. Sprejmite izraz moierfa odličnega spoštovanja Vam udoni dr. J. Brejc.« Tako bo dobila iavnost kakor tudi g. ing. V Remec in g. F. Rueh zadoščenje, da bo delovanje gospodarske komisije objektivno preiskano. Za nrs pa je že danes jasno, komu v prid da bo izpr.dia preiskava. O končnem izidu pa bomo seveda še poročali.
•f Samo?lojni liberalci in agitacija za »Domovino«, Znano je, da agitirajo trgovci, ki so bili prej zagrizeni liberalci, danes pa zagrizeni pristaši Samos<o'ne kmetijske stranke, z moko in drugimi živili za to
stranko in za »Kmetijski list«. V mišljenju teh trgovcev se je pa vendar nekaj spremenilo m danes agitirajo že nekateri za »Kmetijski list« in »Domovino«. Dokazi so na razpolago. Vez med tema listoma jc nekoliko bol) kot sumljiva. Večkrat opažamo, da imata oba lista dobesedno enaka poročila, samo, da je en list bolj zagrizen od drugega. Izgleda, da so se začeli Samostojni liberalci popolnoma razkrinkavati, ker jim je postalo že samim njihovo slepomi, šenje preneumno. Popolnoma bodo pa padle krinke ob volitvah.
-f Slovenski novci Italijanom. Italijani so odrešili naSe Primorje. Odrešili so jih od kulturnih in prosvetnih inštituaj, od svobode, od gospodarske organizacije, odrešiti bi jih hoteli vsega, kar je slovensko in hrvatsko. Sedaj bi jih hoteli ie rešiti najtežjega bremena na tej zemlji, denarja. Italija rabi denarja in Slovenci naj ga ji dajo. Aako so Italijani razpisali državno posojilo in v slovenske vasi so se vsuli vladni organi, ki agitirajo pri ljudstvu, naj podpiše! In čudno! Pri tej propagandi, ua plakatih in manifestih govore v najlepši slovenščini, ki bi je bil vsak jurist vesel. Takrat ti pišejo v onem jeziku, ki ga včeraj sploh priznavali niso. Denarja so lačni in zato so sc sklonili za hip za tilnik, kot je našla avstrijska vlada najlepši slovenski slog, ko je pozivala ljudstvo na vojno posojilo. V levi korobač, v desni pa sladkor, tako hoče Italija vzgajati naše ljudstvo ou Jadranu.
-f Republikansko gibanje v angleških kolonijah. Pretekli teden so sc vršile volitve v južnoafriški parlament, pri katerih nasiopa delavska stranka kot republikanska skupina vsaj v toliko, da je odklonila stališče, da je republikansko gibanje nevarno za mir južne Afrike, četudi nima velikega upanja na brzi uspeh. Tudi v Avstraliji obstoja močno republikansko gibanje. Delavska stranka je prcklicala držav-nozborsko kandidaturo svojega voditelja Minahana, ker je izdal v javnosti, da so bile priprave v teku, da se proglasi Avstralijo za republiko v slučaju, da se doseže uspeh prt drugem referendu. Tudi Anglija ima dovolj skrbi s svojo deco po svetu.
—	»Slovenec« velja počenši 6 1. aprilom mesečno 15 kron za Jugoslavijo, 20 kron za vse inozemstvo. — Posamezne številke se bodo pečenši s tem dnem prodajale po 1 krono.
—	Predsednik deželne vlade dr. Janko Brejc je odpotoval v ponedeljek zvečer v službenih zadevah v Beligrad in ga na-domestuje za časa odsotnosti poverjenik za notranje zadeve Bogumil Remec. Vsled tega odpade v četrtek sprejemanje pri g, predsedniku.
—	f dr. Schitnik, kranjski okr. glavar. Včeraj popoldne so spremili mnogoštevilni zastopniki uradov in korporacij ter duhovščine, pa tudi mnogi privatniki iz kranjskega okraja umrlega okr. glavarja dr. Schitnika k Sv. Križu. Pokojni je užival ugled delavnega in zelo sposobnega uradnika. Zvest do preobrata bivši Avstriji, je tudi Jugoslaviji zvesto, uspešno vršil dandanes tako težko politično službo. Težki napadi na njegovo osebo v časopisju, deloma pretirani, deloma vsled nepoučeno-sti krivični, so škodili tudi njegovemu zdravju. Država izgubi v ujem izredno sposobnega delavca v upravi, družina (13 izvečine še nedoraslih otrok) pa skrbnega očeta. Bott mu bod.i plačnik!
—	»Slovenska dijaška zadruga v Pragi« jc predložila »Pokrajinski vladi za Slovenijo« sledečo prošnjo: »Slovenska dija-
odkrito, tedaj naj bo s tem ta krivda odpravljena. Eno pa je: več razumevanja in spoštovanja do prečutih noči in trošenja moči naših delavcev bi bilo vendarle treba, če smo res inteligenca,
_ France Bevk.
Spomini starega dekleta.
Francoski spisal Rene Bazin. Prevel F. P. *	Hrast.
fDalie.l
»Na svidenje, gospodična, veseli me, da sem Vas srečala.«
Neki kavalir je prijezdil iz starega v mladi gozd, me zagledal, zdirjal proti meni, ustavil svojega konja tri korake pred menoj in on in žival sta me gledala z istim mladostnim obrazom, zadovoljnim z živ-ienjem.
»Zasledujete lov, lepa soseda?«
»Na nogah, kaj ne?«
»Hočete avto? Imam dva pri sebi.«
»Hvala!«
»Torej Vas vabim za pojuteršnjem večer na večerjo. Igrali bomo neko veseloigro, Marcclle bo vsa srečna!... Nočete? Nikoli Vas ni mogoče dobiti! Vi niste za nič!«
»Nasprotno, za mnogo stvari sem, toda ravno za one, za katere niste Vi.«
Naamehnil se ie in oddirial.
V	daljavi se ie čul lovski rog. In od-kraja sem poslušala rada. Toda ne dolgo. Druga fanfara, me je vznemirila, kot da bi pela v samih dbakordih. Najraje bi bila stekla h gospodarju in mu rekla:
»Bolj na tiho, prosim Vas, bolj na tiho, tu so bolniki!«
It. Beračica.
V	nekem kotu Francije, ki ga ljubim, ie bila vdova, ki se je imenovala Viklorina Loux in ki je bila znana daleč naokoli po svoji trdnosti in dobrotljivosti. Pred osemnajstimi meseci je bila izgubila svojega
, moža in vladala je sama, tako da se niti ! ljudje nit« živina ni mogla pritoževati, svo-; jo družino peterih otrok, svoje moško in žensko družlnče, svoje črede volov, krav, ovac, svojih konj in perutnine, ld ni nehala pevati preje kot ponoči. »Ničesar ne manjka pri Louxovih«, so govorili sosedje, ki so jo občudovali ali ji bili nevoščljivi. In govorili so resnico.
Tedaj, glejte, kaj se ji jc prepetilo. Bilo je koncem poletja, v času, ko se najde še zelene trave po robovih požetih polj. Dvorišče je bilo polno slame in sena; vonj zrelega žita je uhajal skozi okna kašč; kokoši so tekale po strnišču; hlapci so čakali, ud začno z delom, na prvi septem-! berski dež in na povelje gospodarice. Ta je stala na dvorišču, ki go je obdajalo od treh strani poslopje z dolgimi strehami in videč, da prihajajo ovce. ki so se prerivale
pri vratih ovčjega hleva, je pomignila žen- j ski, ki jih je gonila. Bilo je o mraku. Mati | Loux se je bila naslonila nasproti hleva, na zid hiše. Njen obraz je bil temnejši kot navadno, njen drobni obraz, ki je bil zavit od čela do konca lic v belo pletneno čepico. Bila je sloka in ravna. Potegnila je bila napol svoje noge iz lesenih čevljev in naslonila pete na rob, kar jo je naredilo na videz še večjo. Ženska, ki se ji je bližala, vsa. sključena, s težkim korakom, je pripadala tisti kategoriji bitij, ki so napol oropani razuma, med »nedolžne«, kojib roman, ki je skoro vedno teman, pretrese vsakega, ki je prodrl vanj ali ga uganil. Njene pote^ ze so bile nečedne; lepa ni bila; bila je še mlada. Ko je prišla do gospodinje, je dvignila oči, kojih pogledi so begali neredno in plašno.
»Beračica« — to je bil priimek in morda edino ime te najemnice — »poklicala sem te, da ti povem nekaj, kar mi je zelo težko povedati.«
Ona ni odgovorila. Ni se ganila in z iztegnjenim vratom je stala kot v strahu pred besedami, ki jih bo zdajpazdaj zaslišala.
»Vidiš, dolgo je že, kar sem te vzela k nam, ubožica moja,« jc nadaljevala Vik-torina Loux ...
»Petnajst let,« je zamrmrala ovčja pa-stirica.
»Kolikor je star tvoj prvi sin, da dobro se spominjaš; star je bil komaj en me-
sec, ko si ga nam prinesla. Veš, da sem ravnala lepo z vama obema, in z drugim tudi in da sem te branila.«
»Če bi bila na posestvu sama, bi te še obdržala. Toda moji otroci so porastli. Moj najstarejši je malo mlajši kot tvoj in že poizkuša držati za plug, kakor tvoj sin Peler, in prisluškovati, kadar prodajam živino ali žito trgovcem, ki prihajajo. Vzgojeni so bili skupaj in skoro bo hotel moj fant zapovedovati tvojemu. Kmalu se ne bosta razumela več: meramo so ločiti, ubožica moja.«
Beračica se je stresla in v njenih očeh, namerjenih vedno na gospodinjo, se je pojavila neka bojazen, neki spomin, neki očitek, neka prošnja in izginila. Ustnice niso izrazile ničesar. Pobesile so se samo in rekle:
»Vi ste gospodarica.«
»Saj te ne mečem na cesto,« je povzela Viktorina Loux; »jutri oblečeš svojo najboljšo obleko in pojdeš s Petrom k mojemu sorodniku na langognški pristavi) prosila sem ga, da naj vam da dela. In storil bo to, zaradi mene. V štirih dneh nas boste zapustili.«
»Vi sle gospodarica,« je ponovila, še tišje, uhnžica.
Ženski sta se ločili. In v tem hipu je prišla čez dvorišče tretja ženska in rekla, stopivši za Viktorino Loux, ki je odhaiala v veliko družinsko sobo.	(Dalje.)
ška zadruga v Pragi« si usoja tolmačiti sledečo prošnjo: »Pokrajinska vlada za Slovenijo« naj blagovoli 1. ukreniti vse potrebno, da bodo mogli siromašni bolni di» jaki, ki morajo na zdravljenje oz. okrevanje v domovino, priti po kar najkrajši poti v brezlačno zdravilišče in 2. ustanoviti brezplačna mesta v zdravilišču za dobo velikih počitnic za one siromašne dijake, ki so potrebni zdravljenja oz. izboljšanja svojega zdravstvenega stanja. V podkrepitev navedene prošnje navajamo sledeče: Kruta doba štirih vojnih let in omejenih življen-skih razmer, je vtisnila vsem, ki so jo preživeli pečat v obliki kali te ali one bolezni oz. jim zrahljala njihovo zdravstveno stanje. Dijaštvo, ki se je brez vsakega odpo-Čitka povrnilo v velika mesta na svoje visoke Sole, gnano od brezobzirno krutih razmer danaSnjega časa v stremljenje kolikor hitro mogoče končati svoje študije in se priboriti do kruha, podvojuje svoje delo in izsiljuje svoj Studi). Podpiran sicer od svoje vlade, si dijak vendar v današnjih dragih razmerah ne more ustvariti tistih življenskih pogojev, ki jih zahteva njegovo razorano zdravje. Stanovanjska mizerija in danaSnje slabe zdravstvene razmere velikega mesta, nezadostna hrana, vedno napeto delovanje, nobeno primerno razvedrilo učinkujejo i na zdravje močnejšega razdirajoče. Doživljamo veliko tragedijo dijaškega položaja: Mlad človek gnan v delo in napredek od močne volje in resnične želje, ki ste se porodile v dolgih letih duševnega brezdelja, klone in gine pod uničujočimi posledicami zdravstveno razora-nega organizma. Med nami se množe danes sočutja vredne eksistence, žalostne za sedanjost, še bolj žalostne za bodoče delo v domovini, ki klonejo pod nervoziteto, tuberkulozo in drugimi boleznimi, katere groze zastrupiti temelje vsakega napredka. Da navedemo konkretne slučaje: V enem tednu ste legli koleginji Roginova in Jelov-gkova v prezgodnji grob ob koncu svojih študii. Stalno polega po pražkih bolnicah po 20 jugoslovanskih bolnih dijakov. Tovariši Vrhovec, Mesesnel in Matko so morali prekiniti svoje študije in se vrniti bolni v domovino. Pridejo počitnice, čas oddiha, okrevanja. Dijak, posebno oni, ki ima revne starše po naših mestih oziroma nima doma, in ki ga nima nikdo sprejeti, ko zapelje počitniški transport v domovino, pade v še krutejše in pogubneje razmere. Mora si iskati službe, najčešče čisto neprimerne svojemu poznejšemu poklicu jn uničujoče za njegov zdravstveni položaj. To naj se ponavlja? Tako naj ginejo najboljši, ki jih žene največja volja v delo in napredek? Naj li potem te izžete eksistence tvorijo stebre naši domovini? — Prosimo »Pokrajinsko vlado za Slovenko«, da blagovoli razmotrivati navedena dejstva in ugodno rešiti našo upravičeno prošnjo. V Pragi, 5. marca 1920. Za slovensko dijaško zadrugo v Pragi: Ivo Pire, t. č. predsednik; Srečko Petrovčlč, t. č. tajnik. »S'ovenska diia-ška zadruga v Pragi« objavlja navedeno prošnjo v razmišljanje in podpiramo onemu občinstvu, ki'čuti z diiaštvom in ki se zanima za njegov položaj.
—	Izvoz živil v Avstrijo. Pišejo nam: Izvoz živil v Avstrijo je osrednja vlada prepovedala. Prepoved je umljiva, v kolikor se to tiče večjih množin. Ne moremo si pa misliti, zakaj naj bi vsled te odredbe trpelo naše dijaštvo, ki študira tam, ali pa privatniki, ki morajo v znanstvene in druge svrhe potovati tja. Verižništvu naj se zapre pot; svojih ljudi, ki bi tistih par kilogramov res porabili v lastno prehrano, pa vendar nikar ne šikanirajmo. Vlada naj bi v slučaj h, kjer bi dotičnik res lahko dokazal neverižniški smoter svoiega potovanja, naredila izjemo. Kako pridemo do tega, da bi morali kot državljani Jugoslavije stradati recimo kar cele mesece na Dunaju? Prepričani smo, da bo vlada v najkrajšem času v tej zadevi izdala svojim uradom potrebna navodila. — Isto vc"a za delavstvo, ki mora odhajati v Avstrijo in na Češko za delom, kakor se n. pr. godi slamnik ar jem.
—	Prošnja na ravnateljstvo državnih železnic. Izmed občinstva, ki potuje po železnici Ljubljana—Kamnik, se slišijo neprestane pritožbe o skrajno surovem obnašanju nekaterih pobalinov, ki se prav po živinsko obnašajo do sopotnikov, posebno do ženskih, najsibodo mlade ali stare. Dolžnost kompetentnih faktorjev je, da se napravi temu konec. Železniška uprava naj odvzame tem neotesancem vozne olajšave, ako jih imajo. Take surovine ne spadajo med druge ljudi in zato bi bilo najbolje, da železniška uprava pri-preže zadaj k vlaku poseben živinski voz za to sodrgo.
—	Glavno poverjenišlvo ministrstva ca agrarno reformo v Ljubljani sprejema stranke vsak teden izključno in brez izjeme le v torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 13. ure. Ob drugem času ostane urad za stranke zaprt. Vsako notranje uradno poslovanje jc nemogoče, če bi moralo maloštevilno uradništvo poverjeništva v vseh uradnih urah sprejemati ' ■'T0T,.'"e. Zato je omejitev uradnih ft za stranke v interesu dela in točnega poslovanja poverieništva neobhodno potrebna-
—	Razstava planinskih in pokrajinskih slik se otvori za velikonočne praznike v Jakopičevem paviljonu. To pot razstavijo fotogr. slike znani amaterji planinci gdje: Joža Kuna ver, Ivan Tavčar, slikar Val. Hodnik iz Bohinja pa tudi še oljnate in akvarelne slike. Razstavo priredi Slovensko planinsko društvo.
—	Ukraden je bil 19. t. m. ponoči črno barvan mlekarski voziček s črkama J. P., posest, Josipu Perčiču, Stanežiče pri Št. Vidu nad Ljubljano. Pred nakupom se svaril
—	Tat v cerkvi Ko je v ponedeljek, dne 15. t. m, zjutraj zarana šel cerkovnik odpiret cerkev pri Sv. Bolfenku v Slov, gor., j'* slišal v cerkvi nek šum in je v*led tega sumil, da j.3 nekdo v cerkvi. Hitro spet zaklele cirkev ti»r g^e klicat *«ippi-ka in še 4 druge mo2<\ Primem* o^i-o-ženl se podajo v cerkev ter najdpjo v rer-kveni klopi sedeti moža z nahrbtrikom. Na vprašanje, kako in s kakim	cm je prenočil v cerkvi, «r je izgovarjal, češ, da je v re-Mk j-opoldne v cerkvi z?cpal in ni mogel v-č iz cerkve, ker je bila zaklenjena. Trda ko so mu preiskali nahrbtnik so našli v njem 83 skupaj zvitih piščalk iz cinka. k?fere je tat iztrgal iz tamošnjih orgel. Tata -o zvezali, spravili ga začasno v klet ter poklicali orožnika, kateri ga i* izročil kazenskemu sodišču v Ptuj't. Škoda, katero ie nevarni tat prvzročil na cr-glah, je zelo velika, sc orgle začasno nerabne
—	Izgor. tujcev i? ZaCcbi. Izšla {e banska navedba, gle-om katere marajo vsa osebe, k: so se po 1. r.v£u->tu 1914 naselile v Zag-obu ter niso v Zagreb pristojne in se ne pečajo z zakonito dovoljeno industrijo. obrtio ali trgovino, zapustiti mesto Imenoma zapadejo izgonu vsi tujci, ki co bili kaznovani radi verižen ja, tihotapriva in podobnih činov, kakor tudi taki, ki so živeli rli ki žive nenravno ali ki so sc~o ljivi s stališča državnih koristi. O izg-""i bo odločala posebna komisija 12 članov,
—	Opozar'airo na oglas ljubl:-nrkih bančnih zavodov glede zvišanja obrestna mere za hranilne vloge.
Uublisnsk« rtovk©4
lj Slovenska dijaška zvzza (S. O.) v Ljubljani vabi vsa naša društva, vse ljubitelje naše misli in vse, ki žela življenja mladosti in jasnosti k slavnostni prireditvi na praznik Oznanjenja, 25. marca ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. — Spored: A. Umetniški del. I. a) D. Bortnjanski: Večerni spev. b) Avgust Armin Leban: Lahko noč. c) M. Kogoj, Slovenska narodna: Lu-nica. d) Fran Gerbič: Nabral sem. e) H. Druzovič, Novogrška: Pesem mornarjev Poje moški zbor pod vodstvom g. M. Kogoja. II Lavrič: a) O. Župančič: Dies irae. b) O. Župančič: Naša beseda. Deklamaciji.
III. a) M. Kogoj, Slovenska narodna: Marija in mlinar, bj Slovenska narodna- Srce je žalostno, c] O. Dev, Koroška narodna: Bivaži (Pom'ad). d) O. Dev, Koroška narodna: Jegerle. e) 0. Dev, Koroška narodna: Plavarska. Poje moški zbor pod vodstvom g. M. Kogoja. — B, IV. Predsednikov govor. Govori Lojze Čampa. V. Lepa naša domovina. Slov. potpuri. A. Gervais. Orkester S. O. VI. Dijak in občinstvo. Govori F. S. Finžgar. VII Straž kralovi. Over-tura. Orkester S. O. VIII. Telovadne skupine Dijaškega Orla v bengalični luči. IX. Chavatina Beliser. Arija: A. Bellini. Orkester S. O. X. Spomini na Trnovo. Arija: Jan Kučara. Orkester S. O. — Srečolov. Šaljiva pošta. Za buffet preskrbljeno. — Vstopnina: parter 5 K, galerija 3 K, člani S. D. Z. 1 K, Predprodaja vstopnic je: v prodajalni Nove založbe, Kongresni trg in v trafiki Modic, Kopitarjeva ulica. — Čuj-mo pravi klic mladosti in sledimo mu!
lj Se'a S, K. S. Z, je danes ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Srored zelo važen Vsi zastopniki nujno vabljeni. Predsednik,	(ki
lj Seja Ljudskega odra se vrši danes ob pol 7, uri zvečer v pisarni v Ljudskem domu', Vabljeni so vsi odborniki širjega odbora, ki so bili voljeni na zadnjem občnem zboru. Stvar je nujna; posebnih vabil se ne bo razpošiljalo,	(ki
lj Koledarji Mohorjeve družbe za Ljubljano in lubhansko okoMco so clošli na stolno župnijo. Poverjeniki naj takoj pošljejo po knjige. Dobe se v stolnem župmšču v pritličju. Udje stolne župniie dobe koledarje isto^m takoj. Udnma ie 10 K.
lj Sprememba v vodstvu čekovnega nrnda. Vodstvo tukajšnjega čekovnega urada jo izročeno dosedanjemu nadzorniku g. Iv. Avseniku. Dosedanjemu ravnatelju, g. dr. Maričiču je poverjeno vodstvo novoustanovljenega čekovnega urada v j Zagrebu.
lj Odkod ti razlika? Na zagrebški borzi so včeraj notirali ameriški dolarji 148 do 151 kron. Ljubljanska kreditna banka je pa včeraj neki ženi plačala dolarje po 130 kron. Umestno bi bilo, da kreditna banka pojasni to veliko razliko.
lj Gnezdo hnznrdlstov. Šef I. oddelVa detektivov g. revlrni nndzomik Hnbe jo dognal, da so v kavarni na vogalu Radeč-
kega in Sv. Petra cesta moCno hazardlra. Čevljarski mojster Vidmar je zaigral na ferbleju 15.000 do 20.000 kron. Okrajni sodnik Avsec je obsodil zaradi ferbleja ka-varnarja Ivana Stritarja na 600 kron, Josipa Plešeko na 300 kron, Franca Kralja na 600 kron, Avgusta Ribiča na 400 in Ivana Baznika na 300 kron globe.
lj Drago silvestrovanje. Milan Prepe-Iuh se je v Silvestrovi noči pri Poljšaku na Martinovi cesti ob pol 3. zjutraj vmešaval v poslovanje dveh državnih varnostnih organov, katera sta prišla delati mir v gostilno in je zabranil, da nista mogla aretirati Mlakarja. Policijo je Prepeluh ozmerja1: »Ven, smrkovci, svinje, če imate kcnjžo!" Deželno sodiče je po § 94. in 104. srbskega kriminalnega zakona in po § 411 k. z. obsodilo Prepeluha v 5 mesecev zapora,
lj ZakVf«* tele ukradeno ie bilo mesarju Francu Dolničarju in sicer v mestni kovnici: 50 kg je tehtalo; vredno ie okroglo 1000 kror
lj Drr.^ire mleka. Nadkomisar Gerri-nič ie obacd 1 Flor'ančič Terezijo iz Dra-velj ni 500 K globe in 1 teden zapora 'n zap?.d 5 Ttrov mleka, katerega je proda;ala po 4 K 60 v. iiter, dasi znaša maksimalna cena 3 K f 0 lite'*.
— IzgubIj?no, Na poti od Krekovega trga do Zelen-* jame je izgubila delavska žena denarnico z manjšo svoto denaria fokrc.J 70 kron.) Ker je prizadeta uboga de'av1a, mati sedmerih otrok, prosimo, da najdiH' izroči najdeno denarnico v našem uredr,iši"u.
Kalifousaia rmrnCrp.
SPLOŠNA DEMOBILIZACIJA.
Ili" irr>- poročilo »Slov?ncu«.j
Beligi^d 23 marca. Sinoči je bil podpisan ukaz o splošr' demobilizaciji. S tem je sedinja vlada storila to, kar je prejšnja le obetah a ne izvršila.
PODAJANJA ZA KONCENTRACIJO RAZBITA,
(izvirno poročilo »Slovencu«.)
Doligrad, 23. marca. Kakor se čuje, so s?, podajanja med parlamentarno zajed-ni-o in demokrati razbila. V parlamentarnih krogih se govori, da dr. Smodlaka vladi ne bo dal kvoruma.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
'Izvirno porodile .Mnvencu. l
Beligrad, 23. marca. Ministrski svet je imel sejo. v kateri sc je raspravljalo o vprašanju našega zunanjega položaja. Ker je ministrski svet preobložen s posli zunanje politike, ni prišlo na vrsto vprašanje notranje politike.
PAŠIČ IN TRUMBIČ POKLICANA V BELIGRAD.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Beigrad, 23. marca. Naša delegata na mirovni konferenci Pašič in dr. Trumbič sta pozvana v Beligrad. Prihod delegatov je v ^vezi le z vprašanji notranje politike.
TUDI V ITALIJI IN ROMUNIJI SPLOŠNA DEMOBILIZ ACIJ A.
Ilzvirm pomčilo »ilovencu«.!
B:ligrad, 23. marca. Iz Rima se poroča, da je tam odrejena splošna demobili-zacija vojske. Tudi Romunija je odredila splošno demobilizacijo 20. t. m.
LJUDSKA STRANKA NA HRVATSKEM ZMAGUJE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Slavonski Brod, 23. marca. Pri občinskih volitvah v Beravcih je izvoljenih vseh 12 kandidatov ljudske stranke.
Požega, 23. marca. Pri občinskih volitvah v Požeških Mihaljevcih, v Kutjevu, v Ruševu, Stražemanu in Kaptolu je zmagala ljudska stranka. V vseh teh krajih je dobila absolutno večino. V Račinovcih ie dobila ljudska stranka vseli 8 odbornikov.
PO OBČINSKIH VOLITVAH V ZAGREBU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«)
Zagreb, 23. marca. Tukajšnje časopisje razpravlja o novem mestnem zastopstvu in o vprašanju volitve novega župana. Povdarja se, da je nemogoče sodelovanje vseh meščanskih strank, ker so v zastopstvu tudi 3 frankovci in Radič, s katerimi meščanske stranke ne morejo sodelovati radi njihovega razmerja napram narodnemu edinstvu. Na drugi strani se
Ea iz pisave »Rječi SHS« vidi, da so derno-rati pripravljeni sodelovati s komunisti. Govori se, da nameravajo demokrati sestaviti s komunisti blok, iz katerega bi bil izvoljen župan. V tem slučaju bi prišla v poštev komunista dr. Radoševič ali Delič.
BORZNA POROČI* A.
LDU Zagreb, 23. marca. Današnji tečaji zagrebške borze. Devize: Berlin 220 do 223, Praga 205 do 210, Dunaj 65 do 68. Valute: dolarji 14800 do 15100, avstrijske krone 64 do 06, levi 200, carski rublji 200 do 210, čehoslovaške krone 200, francoski franki 1220, naoo'eondorji 600 do 615, j nemške marke 234 do 238, Icji 230 do 250. I italijanske lire 880 do 930
POLOŽAJ V NEMČIJI.
LDU Dunaj, 22. marca. (ČTU) Dunajski listi poročajo po zasebnih vesteh, da je položaj na Nemškem neizpremenjen. Ebert je odredil, da brez njegovega dovoljenja ne smejo nikogar ustreliti po prekem sodu. Upor v ruhrskem okrožju narašča. Varstvena straža v Essenu je izgubila 700 mož. Ruhrsko okrožje nameravajo obkoliti s četami državne brambe in izvesti koncentriran napad. V Vogtland je vdrl takoimeno-vani predsednik Vogtlanda, komunist Hoelz. — V Berlinu zahtevajo neodvisni sestavo delavske vlade. — Ludendorff je pri zaslišanju izjavil, da ni pristaš Kappov, marveč da je sodeloval samo v zmislu Hin-denburgovih posredovalnih predlogov.
VELIK POTRES NA KAVKAZU.
Odesa, 22. marca. Iz Tiflisa se poroča, da je bil v georgijski guberniji velik potres, ki je razrušil mesto Gori in mnogo sosednih pokrajin. Mrtvih je nad 10.000 ljudi.
Prosveta.
pr Vaja orkestralnega društva »Glas-
bene Matice« se vrši v četrtek 25. t. m. v dvorani filharmonične družbe točno ob 10. uri dopoldne. Študira se za koncert. Prosim polnoštevilno.	(k)
pr Bratec in sestrica na Ljudskem odru. V četrtek, na praznik, ob 3- uri popoldne se vrši na Ljudskem odru ponovitev predstave »Bratec in sestrica«. Ta lepa igra se bo ta dan ponovila zadnjikrat to sezono. Vstopnice se dobijo v predprodaii v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. Vstopnice, ki so bile kupljene za zadnjič napovedano predstavo, ki se ni vršila, veljajo za ta dan.
pr Mrak. V nedeljo ob osmi uri zvečer se uprizori znova Peter Petrovičeva drama »Mrak«. Opozarjamo na to lepo predstavo že danes. V drami gostuje g. Milan Skrbinšek v vlogi Ili'a Vujina.
pr Društvo slovenskih leposlovcev s sedežem v L'ubljani se je ustanovilo, čigar področe se razteza na vso Slovenijo. Namen društva je, da varuje in pospešuje gospodarske, socialne in kulturne interese svojih članov in s temi pomaga izboljševati njih življenjske razmere; da goji med njimi stanovsko vzajemnost ter iim obenem v ^otrebi nudi gmotno in moralno pomoč. Društvo je samo stanovsko in združu;e vse slovenske lcporlovce brez razlike političnih naziranj, — Pravila utegnejo biti oblastveno odobrena že v najkrajšem času in tako bo mogoče takoj po Veliki noči sklicati prvi občni zbor. Leposlovne oisatelje, ki ne prebivajo v Liubl:ani, že sedaj opozarjamo na to ve'evažno organiraciio, da lahko še pred prvim občnim zborom oririopMo k društvu. Prfave snre ema g. Milan P u -rf c 1 j, tajnik Matice Slovenske v Ljubljani,
Cer&vesti vesSniK.
c Križevniška moška Marijina družba
ima jutri na praznik Marijinega Oznane-nja običajni družbeni praznik. Zjutraj ob 6. uri sv. maša s skupnim sv. obhajilom, zvečer ob 6. uri pa slovesen shod.
dršovski vestnik.
Orliški praznik. V četrtek, dne 25. marca praznujejo vsi orliški krožki v Ljubljani svoj orliški praznik. Ob tej priliki bo na Rožniku ob 7. uri sv. maša in skupno sv. obhajilo. V slučaju slabega vremena — dež — bo sv. maša ob tričetrt na 8. v Marijanišču (Poljanska cesta 30). Sestre,
Eoagitirajte, da pridete gotovo vse, da po-ažete svojo zavednost.	(k)
Tečaj za vaditelje in tekmovalce se vrši od 25. do 28. marca v Ljubljani in sicer a) od 25. do 26. marca tečaj za tekmovalce brez orodja, t. j. redovne vaje, proste vaje, skok, metanje krogle; b) od 27. do 28. marca tečaj za tekmovalce na orodju, t. j. za prvenstvo, za nižje in višje oddelke. Udeležbo javite takoj, da lahko preskrbimo prenočišča. Tečaj je izredne važnosti za 1. slovanski orlovski tabor v Mariboru. —-Knjižica Tekmovalne vaje jc izšla.
6p$*»G«fffr5foD.
E. H.
Premogi v ^Soversi:.
(Dalje.)
Popolnoma detajlirano po glavnih skupinah konzumentov sc nudi statistiku ta-lc slika o porabi premoga:
1. Srbija; železniška direkcija Beograd je prejela v posameznih mesecih leta 1919 sledeče množine: januar 473'9 ton, februar 4185 6 ton. marec 1783'7 ton, april | 1061 5 ton, mai 58349 ton, junij 5415 6 ton, : ju'ij 5890 4 ton, avgust 6240'5 ton, septem-| ber 7755'1 ton oktober 8932 5 ton, novem-i ber 4844-0 ton, december 5220 2 tcn, skupaj 57.637'5 ton.
Srb ji poslani premog je bil samo trbo-' veliske proveniiencc; ker je znašalo pro-
dukci a v Trbovljah v letu 1919 380.791 ton, oddali smo za Srbio tedaj 15 2 % vsega v Trbovljah produciranega premoga.
2. Hrvatska: al direkcija hrv. državnih železnic Zagreb: januar 8t40'0 ton, februar 64402 ton. marec 5820'0 ton, april 5209-3 ton, mai 6488" 1 ton, junij 12.374-9 ton, julij 13.966'S ton, avgust 14,5579 ton. september 14.536-8 ton, oktober 13.7537 ton, novemb. 10.7756 ton, decemb. 11.287 3 ton, skupaj 123.350'6 ton.
Ta železnicam namenieni premog je bil oddan izključeno le iz trboveljskih rudnikov Hrastnik. Trbovlje, Zagorje; ker je znašala produkcija v teh 3 rudnikih leta 1919. 705.587-6 ton, so prejele tedaj hrvatske drž. železnice 17'5 % od celotne produkcije trboveljskega premoga, od splošne produkcije pa 12-7 %.
b) Na naslov kr. zemaljske vlade Zagreb za hrv. industrjo b druge potrebe: januar 8141'7 ton, februar 6449-0 ton. marec 6960'15 ton, april 7752*0 ton, maj 11.591 35 ton, junij 95319 ton, julij 10.577'9 ton. avgust 11.259 ton, september 91609 ton! oktober 3589 8 ton, november 8139'7 ton, december 7091'2 ton, skupaj 105.245'3 ton.
Od te množine ie bilo 81.306'3 ton poslanih iz rudnikov Trbovlje. Hrastnik, Zagorje, od ostalih 23.939'0 ton nekaj malega iz Kočevja, drugo iz Krnela. Mirne in Hra-atovca. Potemtakem je prejela hrvatska industrija 11*5 % celotne trboveljske produkcije, vsega sk.-paj pa 10'8 % produkcije vseh rudnikov.
V splošnem je tedaj Hrvatska nrejela 29%, to je skoro tretjino cele produkcije trboveljskih rudnikov ali 23'5 %, to ie četrtino splošnega pridelka vseh rudnikov Slovenije!
K številkam za mesece januar april pod al in b) je pripomniti, da se ie do meseca majnika pr. 1. pošiljal tudi premog za hrv. drž. železnice na naslov zemaljske vlade Zagreb; vsled vednih pritožb direkcije hrv. drž. železnic, da prejemajo od zemalj-
ske vlade premalo premoga, so se pošilja-tve od majnika dalje po prejemnikih natančno ločile; koliko so v mesecih januar-april prejele hrv. drž. železnice, je tukaj neznano; ločitev v navedenih številkah se je izvedla tako, da je polovica od faktično poslane množine pripisana železnici, polovica pa zemaljski vladi, n. pr, meseca januarja je bilo faktično poslano na Hrvatsko 16.481'7 ton; od teh je v tukajšnjih izvajanjih pripisano 8140 ton železnici, 814T7 ton pa hrvatski industriji. Za mesece januar-april je skupna svota pod al in b) pravilna, ker faktično se je toliko odposlalo; kdo je Pa prejel ta premog in ko!iko, je velika za-gonetka, ker tedaj je hodil ta premog čudna pota po Hrvatskem, Od majnika naprej so pa podatki točni in je bila na oba naslova d;rek{pn ooslana navedena množina,
3.	Državne železnice v Slove n i j i so prejele leta 1919 nastopne množine premoga: januar 11.90T9 ton. februar 6339" 1 ton, marec 8025'6 ton, april 7379'9 ton, maj 10.356'1 ton, junij 7722'2 ton, julij 9331'7 ton, avgust 9541-6 ton, septembe/ 4560'1 ton, oktober 4338 5 ton, november 3286'4 ton, december 79085 ton, skupaj »0.691 "6 ton.
Od te množine izvira 47.309'9 ton iz trboveljskih rudnkov, ostanek 43.300'7 ton v pretežni večini iz Kočevja, malenkost iz Velenja.
Državne železnice v Sloveniji so torej prejele od produkcije trboveljskih rudnikov 6'71 %, od celotne produkcije vseh rudnikov ra 9'3 %.
4.	Južna železnica. Za proge v Sloveniji ter za progo Brežice—Zagreb— Sisak je prejela južna železnica 1. 1919 nastopne množine premoga: januar 17.4212 ton, februar 18.305'9 ton, marec 182721 ton, april 18.492"65 ton. maj 19.423 9 ton. junij 19.275-9 ton, julij 16.831*1 ton, avgust 19.7202 ton. september 18.215-9 ton, oktober 16.748"0 ton, november 17.807'0 ton, december 18,7728 ton, skupaj 219.286'65 ton.
Skoraj cela tukaj podana množina iz-
haja iz trboveljskih rudnikov; le malenkost 91201 ton, to je 4'2%, je bila kočevske provenijence. Vsled tega je konzumirala južna železnica 29'8 % celotne produkcije trboveljskih rudnikov, to je skoraj tretjino vsega pridelka iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, Na celotno produkcijo vseh rudnikov prenešeno, je porabila južna železnica 22'5 "o, to je skoraj četrtino Vsega v Sloveniji pridelanega premoga.
Iz podatkov posameznih mesecev je razvidno, da je prejemala južna železnica vsak mesec čez 18.000 ton; nekoliko slabši sta bila le meseca julij in oktober pr. 1. Iz navedenih številk je dalje razvidno, da je med vsemi železnicami ravno južna železnica prejemala največ in najrednejše premog. Pripomniti se mora. da je za južno železnico določenih po sklepu centralne vlade le 360 ton dnevno, kar bi pomenilo pri okroglo 300 delavnih dneh v letu 108X100 ton; prejela je pa še enkrat toliko in to najboljšega premoga. S tem je ovržena trditev, da je le pomanjkanje premoga v Sloveniji vzrok slabemu prometu; o pravem pomanjkanju premoga južna železnica pač tožiti ne more; tedaj boleha prometna sfinga še na kaki drugi bolezni, kakor samo na posledicah slabe prehrane s premogom ...
(Dalfe.l
* * .
g Trgovske zveze z Marokom. Tvrdke, ki se zanimajo za izvoz svojih izdelkov v Maroko, dobe v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke tvrdke v Casanlanci, ki se zanima za uvoz naših predmetov v Maroko.
g Trgovska razstava v Bruslju. Prospekt te razstave je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
a Prodaja cenejše moke za člane mestne aprovizacije. Na rumena izkaznice za cenejšo prebrano dobe člani mestne apro-
vizacije cenejšo moko-v vojni prodajalni, Poljanska cesta št. 15 (druga vrata v Kranjčevi hiši). Vsaka oseba dobi začasno tri kg bele moke za pecivo št. 0. Kilogram moke stane 7 K 50 vin. Kdor dobi več kakor 6 kg moke, mora prinesti vrečo s seboj. Papirnate vrečice se zaračunajo. Moka se deli po sledečem redu: V petek dne 26. marca na štev, 1 do 60 od 9. do 9. ure dopoldne, na štev. 60 do 120 od 9, do 10, ure, na štev. 120 do 180 od 10. do 11. ure, na štev. 180 do 240 od 11. do 12. ure dopoldne, na štev. 240 do 300 od 2. do 3. ure, na štev, 300 do 360 od 3. do 4. ure, na štev. 360 do 420 od 4, do 5, ure, na štev. 420 do 480 od 5. do 6. ure popoldne.
V	soboto dne 27. marca na štev. 480 do 550 od 8. do 9. ure, na štev. 550 do 620 od 9. do 10. ure, na štev. 620 do 690 od 10. do 11. ure, na štev. 690 do ,760 od 11. do 12. ure dopoldne, na štev. 760 do 830 od 2. do 3. ure, na štev. 830 do 900 od 3. do 4. ure, na štev. 900 do 970 od 4. do 5, ure, oa štev. 970 do 1040 od 5. do 6. ure popoldne.
V	pondeljek dne 29. marca na štev. 1040 do 1130 od 8. do 9. ure, na štev. 1130 do 1220 od 9. do 10. ure, na štev. 1220 do 1310 od 10, do 11. ure, na štev. 1310 do 1400 od 11. do 12. ure dopoldne, na štev. 1400 do 1490 od 2. do 3. ure, na štev. 1490 do 1580 od 3. do 4. ure, na štev. 1580 do 1670 od 4. do 5. ure, na štev. 1670 do 1760 od 5. do 6. ure popoldne.
a Vojna trgovina v Gosposki ulici bo v sredo 24. marca radi selitve cel dan zaprta. Od petka naprej posluje vojna trgovina na Poljanski cesti št. 15 (Kranjčeva hiša).
Izgubila se ie zlata verižica z zlatim obeskom (štiriogla.tj medal;on), drag spomin, od Starega trga po Mestnem trgu čez Frančiškanski most, po Prešernovi ulici, mimo hotela »Slon«, po Aleksandrovi cesti, skozi drevored proti &iški, mimo državnega kolodvora do Žibertove ulice. Pošten najditelj je uljudno naprošen, da jo proti dobri nagradi vrne na Starem trgu 6, pritličje.
Mizarskega vajenca SiS
Mizarski mojster, Poljanska cesta IS
Invalid trgovski pomočnik išče kake lilVOllil primerne vsakovrstne lahke službe v mestu ali ne. deželi. Pisati: E. KtusiC. Jesenice št 98, borenisko.
Preklic.
Prekhcujem besede, katere s*m govoril, da je bil FeliKs Robavs iz Kotredeža radi tatv ne kaznovan na 17 mesecev; pač pa je bil 3 tedne res kaznovan.
Kotredež, 21. marca 1920.
Forte Karol
posestnik.
Kot DMoldrka a» prodajalka
želi vstopiti v teh poslih izvežbana gospodična. Cenjene ponudbe na anončni zavod Dra-jo Besel an, Ljubljana, Cankarjevo nebzežje S._
finroco 1 do 3 m visoke se v vcč^
lupit Ju množini oddaio. Natančnejše poizvedbe v upr. Slovenca pod št, 1118.
Cnhar ra vajena opravljati hotelske jUUul lU sobe, se išče za takojšnji nastop. Ponudbo hotelu Trlgiav, Sevnica ob Savi.
Išče se priden. poSton
hlapec
pri manufakturni trgovini. Oženjenš
imajo prednost. Feliks Urbane,	Ljubi asa.
prispev® za sKiaa V. L. S.
se sprejmejo!
je dcšlo in se dobiva v vsaki množini.
SreMnjak, Kolodvorska ulica Slev. 31.
Proda! am
iTeMiaoi
je naprodaj. Naslov pove uprava lista pod štev. 1184.
vse vrste žganja, pristno staro vino, vse špecerijsko m koloniialno blago na debelo po najnižjih cenab.
upim
v vsaki množini brlnjevo o'Je in brinjev cvet.
M.Rant, trgovina, Kranj.
Čebulček,
grabore in grah
se dob1 naicene e in najbolje v trgovini s semeni
SEVER & Komp., Ljubiana
Wolfova ulica štev. 12.
tfc-T Išee se "^J
gozdar
s predpisanim niž im državnim izpitom
dva sozdna mu vštete™
nauriavo tega lista pod Strogo 1155.
rabliona ku uje J. GOBEC LJUdLJA .A, l>03p0~vetska £es a st t i.
deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglja iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino dražba Impez v Ljubljani, Krekov trg 10.
pozori
Zahvala.
Vsem. ki so v težki bolezni in ob smrti na$e nad Vse liub-l'ene, nepozabne sestre, tete, svakinje. gospodične
Nekatere go^podin e imajo slab in razkoi an tlaa po peJ, pa bo kmalu treba peči kola/e. Gospodar nai po-s rui za popravo ker be -e dobi pečut. opeša al> faštrovec. Tuintam kaplja suozi s reho dež. stresu i ope a -e tudi dobi kdor takoi ponjo pohiti. Za Kotle, štedilnike in nove peči, hO dobi tudi z dna opeka. Ta opeka se iz .eluje i t na fine šega gore uskeua ila. Opekarna Obstoii ravno 'M let PosestniK a i podjetnik. ki prvič ku i m 'jo epeito, ima še večje zaupanje. Kdo' pa po sireš -o o: ek) takoj ne pride, naj ml p>še dopisnico in prejme odgovor, kedaj jo i i-rltiodnjič dobi.
JO£EF LOGAR,
Leienice pr Goridah, p. Kranj, Gorenjsko.
Sprejme se s 1. aorilom zanesljiva •	sva	v
Hrana v hlSi. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedtio plače je poslati najkasneje do nedoije 28. t. m. na
M. Dolntčar,
restavrater na glavnem kolodvora v Ljubljani.
Spre me se v službo za čas od 1. aprila do 1. oktobra 1920 zanesljiv
nočni čuvaj
(invalid)
ki bi imel čuvati zelen.iadui vrt na posestvu v Ijuoljans.u okonci. Hrana in siai«oranje v niši. - fismene ponudbe z navedbo plače je poeiatl na
j flnta restavrater na glavnem UUlIllillI, kolodvoru v Liubljani.
Novost! - - Novosti
MT m ALOLMmW-
ed no sredstvo za obrani6nje in zbolj« sanie podplatov, puveča n|ih trpežnošt I /,a 100% t. j. z malo stekl. za 7 K pri-branite par podplatov. Zastopn ke iščemo. Razpoši ja kemik FR. CEMft.C i	In dr. Mojstrana.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodn'kom. prijatellem in znancem, da je naš Ukrenolju.bljeni brat, ozir. str c, gospod
dr. Ferdinand Tre az
štabni zdravnik v pok. in graščak na Draškovcu
v pondeljek, dne 32. t m. ob pol 9. uri dopoldne mirno preminul. Prosimo tihega soiaija! V Ljubljani, dne 23. marca 1920.
Žalujoči ostalL
m- Krasna oljnata slika
Panorama mesta Ljubi.a^e, se ce io pioda iad< odpotovanju pod K 6000 na Grava, tiraš, Stempfergasse 8.
Dopisi
z nami čutili in jo spremili k večnemu počitku, vsem darovalcem vencev, čast. očetom frančiškanom, posebei še dvornemu svetn. g. dr F. Zupancu za požrtvovalno zdravn ško pomoč, izrekamo najiskrenej-šo zabvalo.
Žalujoči rodbini:
Premk - Nabernik.
nerabllive, tudi ubite vseb vrst se kup). Ponudbe s ceno
in številom na vratarfa hotela „Union", Lfubl ana. ——————^—-—
Banke v Sloveniji
uljudno naznanjajo svojim cenjenim strankam, da povišujejo pri vseh svojih poslovalnicah v območju Slovenije obrestno mero vlog na hranilne knjižice od 3 /0
s^ na
počenši s 1. aprilom 11.
ČcSka industrijalna banka, podružnica v LJubljani; Kranjska deželna banka v Ljubljani ; Jadranska banka v Ljubljani; Kreditni zavod za trgovino in obrt, podružnica v Lj ubrani; Ljubljanska kreditna banka v LJubljani; Mariborska eskomotna banka v Mariboru; Slovenska eskomptna banka v Ljubljani; SploSna prometna banka, podružnica v Ljubljani.
-ItT-