136 številka.
(t Trst«. ▼ fetrtek svafer die 19. ■•vmlrk 18N.)
Tečaj XXI,
tabaja pa trikrat m Mm ▼ ftaatik is. danjih ob tovklh, 6«t*«klb Id aobotah, Z j atraaja ,iada«je i«-
buja ob 6. uri zjutraj, rtiini pa ob 7. ari veder. — Obojno indanje stane: t« Jid«DBiH«e . f. 1.—, Iitm Avatrijo f. 1.50 Sttrimeeeo. . , I,— ,	.4.40
M P0l lflt« , . . 9,— .	* • 8.—
n vm leto ... 13.— . • . IS.— Narslalns J« plačevati sap rej n ■Ircih« kru priložena aartialae •• iprava m
ailra. fl! foMuiiiat številko »o dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v lr»tv >• S nvi. isvan T nt a po 4 nvi.
Oflaai M nhii m tarif« v potit«; ta
vos, usfiiiissi jsjsr
Poalana, oaartnioe in jara« sabvale, domaji egiaei itd. ta la&unajo po pogodbi.
▼ti dopiai naj ta pošiljajo uredništva aliea Caaertaa it. 18. Yaako ptaao aaora biti frankovano, ker nefrnnkovana a« n« aprejamajo. Rok opi ti «o n« vrafiajo.
Narataino, reklamacije in oginee apre-
upravniiivo ulica Kolino pia-•olo hit. 3. U. nadat. JTaroinino in oglwe jo pjaiovati looo Trat. Odprt* reklam« j a<i* a* proato poštnine.
fllatllo slovaaakaga paliliAaaga dpuitva sa Primorsko*
I T . O
na Javna narodna shoda,
kiju sklicuje pole druStvo „Edinost14 v V. okraju trž. okolice v nedeljo dne 15. novembra 1890.
Prri shod se bede Trii v Bazovici ob 11. uri predp. Dragi pa na Opčinah ob 4. uri pop. Dnevni red obema shodoma:
1.	Nagovor predsednika.	<X t M 7 * ia
2.	Poročilo poslanca Ivana viteza Nabergoja o delovanja mestnega zbora.
3.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva zsi tržaskA okolico.
4.	Eventualni predlogi.	<rni
- 'Mflftki i* tfkaličanski Slovenci 1
Sedaj Vam ja.prilika, da pokažete svoje zanimanje zs javne stvari Vate občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mn je na srcu. Politično društvo »Edinost4* bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa Ml In zahteva ljndutTo.	Odbor poliHfnega druitva „Edinost'.
Za jozikovoo ravnopravnost.
(tovor poslanca dra. Ferjančiča v razpravi o Pacakovem jezikovnem predlogu v poslanski zbornici dne 6. t. m.
Visoka zbornica 1 Vsi govorniki, ki so govorili zoper ta predlog, so sicer rekli, da predlog ni nnjen, a vsi so priznali, da je vsebina predlogova izredno vaina. Veseli me, da mi je bila s tem, da se je sprožil ta predlog, dana prilika, izrači ae o njem z našega stališča in povedati, da sta predlog in stvar sama tudi *a nas nujna. (Bes je 1
Predlog se nanaša sicer samo na uredbo rabe deželnih jezikov v državni upravi v deželah češke krone, ali prezreti ni, da se bo vlada, če se loti izvršitve tega predloga, morala ozirati ne samo na dežele češke krone, nego na vse krooovine in na vae narode.
Zakaj za vse kronovine in za vse narode je jednako važno, da se to vprašanje že konečno reši in da se iz avstrijskega političnega življenja odstrani to preporno jabolko. (Prav res!) Rešitev tega vprašanja je potrebna tako iz ozirov na zakone, kakor na faktične potrebe. Predlog se sklicuje sicer na starejše zakone, ki ursjajo to vprašanje za dežele češke krona, pravi pa tuli, da te sta-
PODLISTEK. Prijatelj
s7
U Lovro.
6rti« peroinici — Spit al Aigatt Še ne a. Preval O—i
Sedela sva dolgo molćć, občadajoča krasni prizor.
. .Koliko je bilo nad sredi tega mesta", sem pripomnil jaz, .kolika burja je besnela v njem! Prava kamanena elegija je to".
.Reci, da je tu od žalosti okamenela jedna aigaška duša", mi je odvrnil Lovro. — .Življenje ta neživljenje se menjata. Kamen dobiva dušo, a človek postaja kamenom*. In zopet se je zamislil Lovro za trenotek, povesivsi glavo. „Povej mi*, je nadaljeval, .ali ni Jean Jaques Rousseau govoril resntce, ko je odgovoril dijonski akademiji, da znanosti človeku bolj škodijo, nego pa koristijo P Da, res je tako. Glej pred-se, evo ti Prago, glej tu vzgled. Da ni bilo toliko prosvete v tem mestu, da ni bilo v njen Husa, bil bi arečneji, Bela gora ne bi bila postala črna. Tudi jaz sem živ atom te resnice. Kaj je meni trebalo drevesa spoznanja? Buditi znanjem želje v sebi, a ne dokopati se do
rejše naredbe niso bile nikdar razveljavljene in da jih potrja člen XIX. državnih osnovnih zakonov.
Na atarejše zakone se mi ne moremo sklicevati, vzlic temu pa sodimo, da imamo iste pravice, kakor naši češki bratje. (Prav res t) Zakaj, če določata dva ali če določa več zakonov gotovo pravico za jedno pokrajino, za drugo pekrajino pa določa to isto pravico ssmo jeden zakon, petem sta ti pravici po vsebini in po obsegu jaduaki.
Vsled tega zahtevam« uredbe jezikovnih razmer v zmislu in v duhu člena XIX. državnih osnovnih zakonov. V to nas ne opravičile samo zakon, v to nas silijo tudi faktične razmere, tir-jajoče nujno tako uredbo, in veseli nas, da je bil sprožen ta predlog, da zampremo vla<jli povedati, da nećemo dalje gledati, kak« stoji s prikriianimi rokami pred tem vprašanjem (Dobro! Dobro 1) in se ne upa lotiti njega rešitve.
Gospoda moja! Tujec kar ne more razumeti, kako da v Avstriji navzlic trideset let stari zagotoviti jezikovne ravnopravnosti še vedno trajajo ti boji in da te dvorane vedno odmevajo tega bojnega klicanja.
Tujcu je popolnoma nerazumljivo, kako da so narodi, kateri ne spadajo mej protežirane, še
čina, leteti v misli prčko morja, prčko zvezd, a telesom biti prikovan do groba na jedno mesto, to je proklestvo. Blateni ljudje, ki so slabi nit umu* 1
.Od kodi tebi danes' take misli, Lovro« ? sem ga vprašal. n
.Tako po priliki! Od kodi ? Vedno jih nosim seboj, brate, kakor suženj svoje verige. Da bi ae mogel rešiti vsaj jednega bremena, bi mi bile druge verige vsaj ložje*.
.Kakega bremenaw ?
.Mar pade to breme s mene v vodoVltavo, ako ti povem, kaj je' ?
„Ali ue pravi Rimljan, da je dobro, ako imamo v nadlogi sotrpnikov* ?
„Ne maram za te modre izreke, po velikem delu so se že izrabile. Povedati ti hočem, kaj ma peče, ker si mi prijatelj".
„Povej, brate"!
, Dobivaia pisem od doma, v katerih mi javlja svak, da je velika beda v hiši očetovi. Podpirali so mene in zadolžili so se. Domačija da pride radi mene na boben. Svak mi pravi, da naj hitim, da čim preje pridem do kruha in da vzdignem očeta iz bede. Tudi sam za-se imam dolga na Dunaju. To je, to je", udaril je Lovro pestjo
vedno tako sila* daleč od razmer, kakoršne bi morale biti po državnih osnovnih zakonih, zlasti ča se pomisli, kako dolgo že veljajo ti državni osnovni zakoni. (Prav res!)
Toda, gospoda moja, vladajoče stranke niso nikdar resno mislila na je£kovno ravnopravnost, (Pritijavanja), skušale ao pa, in te ed razglasitve državnih otnovnjh zakonov, uduliti z vsemi mogočimi sredstvi jezikovna prizadevanja raznih narodov.
Ker vae to uduševanje ni pomagalo, skušale ao pramealti državne osnovne zakone in predlagale nemški državni jezik. Ker se tudi to vsled jaanega in nedvoumnega besedila in duha državnih osnovnih zakonov ni poaračilo, nastopile ao i notranjim uradnim in slnžbenim jezikom. Toda tudi to se ni poarečilo in zato hočejo zdaj to vprašanja ignorirati.
Neki poslanec je prej vmes zaklical, da je to vprašanje že pusto. (Prigovarjanje.) Ako misli, da sme tako karakteiizovati vprašanje, vsled katerega se avstrijski narodi ne morejo pomiriti, vprašanje, katero na more do rešitve, dasi se ja že mnogostransko pretresalo, potem nima nič razuma za politične reči. (Živahno pritrjevanje.)
Kakor politik bi se s svojega stališča moral resno truditi, da pomaga rešiti to vprašanje. (Prav res!)
Ker torej z notranjim uradnim in službenim jezikom na gre, skušajo dotične stranka glede tega vprašanja igrati nlogo tiča noja. To je umevno, da beati possidentes na silijo na uredbo tega vprašanja, mi pa moramo siliti na to (Odobravanje) in bemo silili na to. (Dobro!)
Mej najaklatantnejše dokaze, koliko Vam ja na tem ležeče, da ae to vprašanje ne reši in kaka glede istega igrate ulogo tiča noja, spadajo pred kratkim dognani civilnopravni zakoni. (Prav real) Ta kompleks zakonov ureja postopanje pri sodiščih in če gre za postopanje i tako poliglotni državi, kakoršna je Avstrija, potem je vender važno, da sa določi, v katerem jeziki je postopati. (Pritrjevanje.) V teh jako obsežnih zakonih pa o jeziki ni niti besedice. Najfntereaantneje je pri tem, da je jeden paragraf vladne predloge — če se n« motim je bil to § 169. ali 195. — glede nekega
ob kamen. .Ali umeješ f Odrekel sem se vsem visokim osnovam, odreči ae moram ljubezni in gledati, da koriatno fenitvijo rešim očeta In mater, da rešim hišo. To je, to je, brate moj, pretežka beda, kakor da mi zla areča zabada razbeljeno železo v srce. Ževljenje mi nima več svrhe. Ali vidiš, kuno je; pojdiva domov".
Idoča domov nisva govorila ni besedice. Lovro je pel pod glasom staro slovensko pesem, neusmiljeno mlatć s palico po grmovju kraj po^i.
Najini večerni pogovori se niso vsikdar dotikali najinega življenja; navadno sva govorila o1 književnosti. Lovru je bilo rešiti nalogo v sta-roslovenščini. Poleg domače tuge mu je bil to naj-važneji predmet. O tem vprašanju mi je govoril obširno. Večkrat me je povpraševal, da-li je vspeh raziskovanja temeljit, logičen. Jedenkrat se je bilo dogodilo, da na večer niti nisva prižgala sveče. Vsaki je ležal na svojem divanu ; kadila sva in v mraka raspravljala na glas ali književna, ali socijalna vprašanja. Lovro je često branil paradokse (pretirane trditve.) Ne vem že, iz katerega povoda se je jedenkrat vnel prepir med nama o teoriji svetlobe.
(Pride še.)
podrejenega vprašanja nekaj določal tudi v jezikovnem oziru. Tudi to se je odstranilo, da bi se le ne nahajala beseda jezik v vsem tem kompleksu zakonov. (Veselost.) _	(Zvršetek pride.)
Vzroki armenske revolucije.
(Zvršetek.)
Ko je žito požeto, mora ostati tako dolgo na polji, da pride „slavna- komisija, ki ceni blago. Večkrat se zgodi, da vreme (dež) žitu pokvari, a kmet mora plačati vsejedno davek. Če je žito izmlačeno, ceniti se mora zrnje in kmet mora svojo kasto sam stražiti noč in dan, da ga ne okradejo morda — uradniki! Eksekutor, ali, kdor je kupil žito (davek), ceni sam, kakor hoče in zahteva za blago denarja od kmeta; blaga ne vzame. In to je najhujše za armenskega kmeta! Kje naj vzame denarja, t. j. kje in kako naj proda blago?
Armenca je agrarna (poljedelska) dežela. Vsaki davkoplačevalec je prodHcent. Sejmov ni, in če bi jih bilo — kako do njih priti, ko ni ne cest (v našem evropskem pomenu) še manj pa že-leznic. V vsej Armeniji je samo ena cesta: iz Er-zeruma do Trapezuuta ob črnem moiji. Blago prevažajo le počasne karavane z velblodi. In v kakih nevarnostih je takšna karavana često v tistih krajih ! Tatovi, razbojniki jo napadajo...
Težko, sila težko je torej armenskemu kmetu plačevanje davka v denarjih, ko jih ne dobi za svoje blagć, če je tudi hoče prodati za slepo ceno. Žalostno stanje!
Ali se bomo potem Čudili, če Armenec obupava ? Ali se bomo čudili, če ležč rajski armenski kraji pusti, neobdelani ? Na svoji rodovitni zemlji je Armenec obsojen, da mora biti berač. Čemu ©bdelavati zemljo, čemn orati, sejati, žeti... če delaš le tlako eksakutorjem ?
Člankar ,La Barbe" pravi jako bistroumno, da je poglavitni vzrok političnemu in splošnemu razpadanju Turčije iskati v tej okolnosti, ker je Turčija obkrožena od držav a kapitalističnim sistemom proizvajanja. V teh sosednjih njenih državah posreduje vso kupčijo in ves promet kapital, denar. Turčija sama pa sloni še na starem, primitivnem sistemu, po katerem se blag6 zamenjava zopet za blag6. Toda ravno zato, ker je Turčija obdana od modernih držav s kapitalističnim sistemom, potrebuje tudi ona sama čimda^je več denarja, ki ga mora odr^jtovati za državne dolgove itd....
člankar pravi, da se Turčija nahaja sedaj v nekakem takem stanja, v kakoršnem se je nahajala Francija za Ludovika XIV. Pred njim je plačevalo ljudstvo svoje davke ,in natura' t j. oddajalo je svoje poljske pridelke naravnost za davke. Za vlade Ludovika XIV. pa se je morala v 17. stoletji edrajtovati dača v denarjih. Ta epohalna sprememba pa jo storila, da je ljudstvo grozno obubožalo, dočim se je na dvoru kraljevem in pa po palačah posvetnih in cerkvenih velikašev začela košati ti največja potratnost. Ta rezki kontrast med beraškim ljudstvom in med samopašnimi »višjimi« stanovi prikipel je bil — kakor znano — tik pred revelucijo do vrhunca...
Nek*y takega se godi po meneqju ,La Barbe "-ta tudi dandanes na Turškem, seveda v še odurnejsi, azijatski podobi.
Največ pa trpć pri teh razmerah Armenci-kmeti. Zaradi tega se oni tudi najbolj upirajo iz-seaavanju in izmolzavanju. Turki bi pa radi na njihov rovaš razkošno in razuzdano živeli v svojih haremih ..,
Člankar naposled omenja tudi še nezakonite davke.
Bazen tistih davkov, katere aaorfyo Armenci plačevati turški vladi, plačigejo ti sužnji še posebne .davke" raznim napol divjim radovom, če hočejo sploh, da jih ti barbari puste pri miru. Vsaka armenska vas, vsako mesto in vsaka pokrajina ima dva gospodarja: sultana v Carigradu in pa le kakega kurdskega, čerkeskega ali tatarskega poglavarja (bega). Kurdi, Čerkesi in Tatari so vsi mohamedanci, torej smajo nositi orožje; krščanski Armenec pa ne sme nositi uikakega orožja! Lahko si mislimo, kake nasledke morajo imeti take razmere. Armenec je zrnje med dvema mlinskima kamenoma — na dve strani suženj 1
Da ga torej Kurd, Čerkes ne oropa, da ga ne pobije, mora Armenec, hoče-noče, dajati tudi
Kurdu in Oerkesu lep „bakšiš". Kurdi in Čerkesi napadajo sicer tudi turške kmete, toda ti se jim lahko branijo, ker so oboroženi, Armenec pa, kakor rečeno, orodja nositi ne smč ...
Ali pa dopušča turška vlada, oziroma turški sultan, da smejo delati Kurdi in Čerkesi, kar se jim poljubi ?
Ti ljubi Bog! „Vrana vrani ne izkljujeočij". Kurdi in Čerkesi so mohamedani, vrhu tega pa so nomadi in tako divji, da se dosedaj še nobenemu sultanu ni posrečilo ukloniti jih pod vojaško disciplino in navaditi jih rednega življenja...
V takem obupnem položaju torej nahaja se po sodbah očividcev in izvedencev armenski narod. Med dvema kamenoma je in med dvema ognjema. Trpi veliko, trpi ie dolgo — a poslednja leta prikipelo je trpljenje njegovo do viška.
Sultan, ki noče in ne more pomagati, je daleč ; Bog je visoko... diplomati, brezčutni diplomati, gledajo samo na dobiček svojih vlad. Med tem pa teče armenska kri in vpije k nebu za maičevanje.... Armenec je sklenil pomagati si ssm...
Ne obupaj, narod armenski 1 Pravica tvoja mora zmagati. Svoboda izide tudi tebi. Vspeha v pravičnem boju želimo ti tudi mi — Slovenci...
Armenophil.
Politlike vesti.
V TRSTU, dne 19. novembra 189«.
Da bi nas le hoteli razumeti! „ Primorski list" se v svoji zadnji številki dobrotno spominja tudi naših izvajanj v prilog slovanskenn klubu in izvaja iz našega članka, da smo 2e imeli pred očmi gotove .tretja" osebe, ki prevzamejo vodstvo slovenskega naroda. In pridodaje še porogljivo: morda kakega Luko Stetcal
Naše menenje o Luku Svetca je pač vse drugačno nego menenje gospodov okolo aPrimorskega lista" in mi se ne bojimo izreči kar naravnost, — uverjeni po svojih informacijah, da je tudi veliko konservativcev na Kranjskem vsaj na tihem tega meneja —, da tudi t verskem pogledu ne bi bila bai nesreča za slovenski narod, ako bi tudi ta not imel nekoliko beaede na krmilu, ako bi došlo do nekakega premirja med strankami na Slovenskem. Ali o tem ni bilo govora v našem članku, ker vemo, da sprava med strankami na Kranjskem je nemogoča za sedaj in po takem je nemogoče tudi ukopno vodstvo. Uprav včeraj je neki istrski duhovnik, kateri pa prav dobro pozna klanske razmere, nastopno osnačil — oprostite, ako je nakoliko drastično! — te razmere : .Jedne in drnge trebalo bode poslati v bolnišnico, predno bode možno pametno govoriti injimi*. — Ta izjava je drastična; v koliko pa je opravičena, o tem naj sodijo čitatelji sami.
Iz tega je razvidno, da mi nismo niti sanjali o tem, da bi hoteli „tlačiti v en žakelj* .Narod* in „Slovenca", niti nismo mislili na tot da bi Lnk« Svetca postavljali kakor varuha poleg tega takjja s toli mešano vsebino. Tako najivni nismo.
Mi smo le rekli na sploh, da morda ne mine dolgo časa, ko nastopijo „tretje* osebe, katere si ne bodo zatiskale očij pred dejstvom, da ta nesrečna domača borba agonoblja narod slovenski. Morda pouči ,Pr. list* že bližnja bodočnost, da v tem zmislu kan& nastopiti — med drugimi — tudi take asebe, o katerih ni baš nesimpatična pisal tudi isti .Primorski listi* Le malo potrpljenja in nikar ne pišete prenaglo o naših „blama-žahl" ,Pr. list" pristavlja sicer, da o svojih ,edinstvenih" poskusih bodemo zidali brez qega....H Dobro, pa — brez vas 1!
Sicer pa so bila naša izvajanja — in to je glavno, kar ni razumel, ali ni hotel razumeti ,Pr. list" — posvečena delegaciji na Dunaju, in ne domačemu prepiru. Zložnosti dunajske delegacija trebamo! To smo povdarjali v prvi vrsti. Mi nismo sicer med onimi politiki, ki čujejo .travo rasti", vendar pa sodimo instinktivno, da se bliža , trenotek, ko bodo dogodki in odnošaji zahtevali imperativno od naših poslancev: zložite se, ako nočete, da preko vas preidemo na dnevni red! Kje je arce, ako ima le iskrico skrbi v sebi za bodočnost naroda, da ne bi skrbjo pričakovalo, kaj in kako ukrenejo uaši zastopniki v tem kritičnem trenotku ? ! — Gospodje povdaijajo seveda .vero". ! Ti ljubi Bog, da nas ti gospodje nočejo razumeti! Saj nam je naloga le ta, da se potegujemo za
idejo-rešiteljieo! Paragrafirauje prepuščamo poslancem in takiato naj bi storil tudi .Pninoski list«! Njega ožji somišljeniki in zastopniki na Dunaju bodo pač vedeli, kaj jim je storiti v obrambo kouser-vativnega in verskega stališča. Prepustite to njim in ne podirajte misli same I Smešno je res, ako se kdo upira pogodbi radi izpnščenja te ali one točke že popred, nego so se začela pogajanja! Ponavljamo torej, da nam pravi slutnja, da se bližamo važnemu, kritičnemu trenotku, in goijč nam, ako nas veliki trenotki zalote kakor — prepirljive pritlikavce! Ne „Prim. listu", ampak vsej konservativni stranki stavljamo vprašanje: Ali menijo, da bode verska stvar res na velikem dobičku, ako vsled neziožno-sti med Slovani pridejo na krmilo nemški liberalci in nacjjonalci?! O tem vprašanju naj premišljajo mirno krvjo in treznim razumom I In pomislijo uaj, da vlade in opozicije hote računati gotovimi, zanesljivimi in izdatnimi činitelji, ne pa s fragmenti atrank. Morda nas bodo razumeli potem, zakaj toli toplo zagovarjamo ideja jugoslovanskega kluba!
Drtavnt sbor. V včerajšnji seji je vaprejela poslanska zbornica §. obrtne navele, tičoči se obrtnih zadrng in vajencev. Na to je zbornica razpravljala o nujnem predlogu posl. Kaizla za čim hitreje odkupljenje severno-zapadne in jnžno-severne nemške zvezne železnice. Ker je minister za železnico izjavil, da vlada sama želi, da se ti železniei vsprejmeti v omrežje državnih železnic in da nima nič zoper nujnost predloga, vaprejela sta ae toliko nqjnest kolikor predleg sam.
Fran Kossnth — minister ? Niti to ni dandanes nemogoče. Nekemu madjarskemu lista poroča verodostojna oseba o tej možnosti: .Te dni sem se vozil na železniški progi Budimpešta-Szegedin. V istem kupćju, kakor jaz, sedela sta nadžupan I. in državni poslanec X. Razgovarjala sta se kaj živahno o volitvah; a mene sta preži* rala povsem. Nadžnpan je pripovedoval: .Banffj sam mi je pravil, da je nasvetoval Franu Kos-suthn: Popusti politiko in d^j, da se te imenqje namesto Julija Ludwigha predsednikom ravnateljstva ogerskih državnih železnic. Na ta način postane še minister iz Tebe. (!) Vodstvo železnic je treba spraviti v tesnejo dotiko z vojaštvom ; Nj. Veličanstvo želi, da zasnujemo posebno železniško ministerstvo. Ta služba bi bila za-Te kakor ustvarjena. S svojimi sposobnostmi mogel bi na tem polju več koristiti domovini, nege pa, če se ubijaš s politiko, ki vlači sem ter tje ime Kossutbovo". — Frana Kosautha da je ta predlog s početka presenetil in se ni mogel odločiti nek^j Časa. Slednjič je odbil ta predlog, češ, da se je politiški vpletel že toliko, da se ne more umakniti.
Z ozirom na to-le prijavo utegne biti tim zanimivejše znati tudi to, da ta ali oni italijanski list slavi Kossutha kakor osnovatelja personalne unije in zaveznika Italije, ki gotove pripomore v to, da se Dalmacija in Istra priklopiti Italiji!
(In mož, o katerem gojč take nade naši sosedje in „zavezniki", o katerega programu so torej uverjeni, da mu je vsebina veleizdajiške nravi, napetjena proti celokupnosti te naše monarhije in proti koristim dinastije HabBburgov, ta mož torej, Fran Kossuth, ta verni dedič svojega revolucionarnega očeta, ki je raje živel v prognanstvu do svoje smrti, nego da bi uklonil tilnik svoj pred zakonitim vladarjem svojim, ki se je torej odpovedal tolažbi, da bi še enkrat videl toli goreče Ijabljeno domovino svojo, ker ni hotel pripoznati državno-pravnega razmerja iste do te monarhije; ta mož torej, Fran Kossuth, v katerem je uprav poosebljeno neizprosno nasprotstvo proti vsakorini ukupnosti dežel krone sv. Štefana z avstrijsko državo, ta možje sedaj zaveznik in zaščitnik in var-vanec — ogerskevladel
Mi ne verujemo sicer, da bi bili odnošaji na Ogerskem dozoreli že tako daleč, da bi mogel postati ministrom jeden Košut, ali značilno je že to dovalj, da kdo veruje v kaj tacega. Mnogo je nesmiselnosti in neverjetnosti v politiških borbah, ali kaj tacega rendar ne bi bilo mogoče nikjer drugje na svetu, da ne bi se državni ministri na miljo daljave izogibali ljudem s tako milostjo, takimi tradicijami in programi, kakoršen je Fran Kolut! Na Ogerskem pa ao taki ljudje ob volitvah eeld poveljniki lahki kavaleriji — vladne stranka.
In ravno to dejstvo, ila je Banffy privojeval svojo „zmago" Mutruduištvom takih Ijudij, pritiska vsej volilni akciji ua čelo pečat sramote. Ur. Ed.)
Reforma na Kreti. Vojaški atašeji odposlanstev velesil v Carigradu so se konstituirali v posebno komisijo za reorganizacijo orožništva na Kreti. Ta komisija je odbila zastopnike, ki jib je imenovala turška vlada. Ista bode imenovala torej druge delegate, med temi jednega generala. — Komisija za preosnovo v pravosodni upravi sestoji iz generalnih konzulov in predsednikov konzularnih sodišč velesil; tem je dodan jeden zastopnik Turčije.
Različne veatl.
Črna maša. Danes opoludne je bila v župni cerkvi pri av. Autonu novem črna maša za pok. policijskega ravnatelja, dvornega svetovalca Josipa Tschrnka. Službe božje so se udeležili zastopniki raznih oblastnij in mnogo uradnikov.
Shoda v Marezigab se udeleži tudi deželni poslanec veleč, gospod Josip Kompare. Tem več razloga je prebivalcem občine pomjanske, da se v čim večem številu udaleže shoda v Marezigab.
Od uradnifttva lista ,11 Panaiero Slavo- smo
prejeli nastopno izjavo z ozirom na notico, priob-čeno v današnjem zjutranjem izdanju pod naslovom .Audiatur et altera para": Ko je naš list jel pri-občevati dopise proti poštni direkciji, izjavil je bil, da dopisnik ni v zavezi s pošto in dani Slovan. Ne moremo razumeti torej, kako da bi mogli naši dopisi škoditi službujočim slovanskim uradnikom. Okolnost, da se naš dopisnik ne podpisuje, je povsem irelevantna. Ako se slavna c. kr. poštna direkcija čuti Žaljeno, naj le toži nas, a potem stopi brez strahu na piano tudi naš do* pisni k.
Oni .slovanski uradniki', kateri se čutijo neprijetno zadete po naših dopisih proti poštni direkciji, naj se le svobodno potrudijo v našo redakcijo, kjer zvedo vse.
Po našem toli jasnem pestopanju res ne vemo, kako da bi se mogel sumničiti ta ali oni uradnik. Za vse odgovarjamo le mi, oziroma naš dopisnik, katerega ime pride na dan, ako bode trebalo.
0 dopolnilni volltvi v Gorici piše .Primorec : „Marani je izjavljal, da noče slovenskih glasov. Ali agitatorji njegove stranke so lovili po vseh kotih manj zavedne Slovence. Z Grčine in s Blanče ao jih vozili v žardinijeri; agitator je bil pokopališki čuv^j. Poljski čuvaji v Stari gori so skušali nagnati vse volilce k Lenassiju, a so jih izjeli le kakih pet ali šest. Priče so, da so kupovali slov. glasove po S gld. — Tudi doli k Barki so letali kupovat nezavedne slov. volilce. — Ker je neki Slovenec dolžan Lahonu, ga je poklical k sebi in mu zapo-vedal, da mora voliti Maranija.
Evo, tak6 je Maranijeva stranka odklonjala slovenske glasove!!
Marani torej je bil izvoljen s kupljenimi slovenskimi glasovi. Ako je imel dr. Marani kaj resnosti s svojo izjavo, ne sme sprejeti izvolitve s tak6 žalostno skupaj stlačeno večino zaničevanih — „sclafs" !
Radi kupovanja glasov in ume-ševanja magistratovih slug, smatramo izvolitev za nezakonito ter uložimo protest!"
In na drugem mestu: „Volilna agitacija je bila prav huda. V Gorici so delali za Maranija vsi možni stroji; magistratni sluge so delili že napi-saue glasovnice z Maranijevim imenom; celo število plačanih in neplačanih agitatorjev je tekalo po hišah. Neizogibni Resen je agitoval na trgu. Major v p. Catinelli je silno agitoval za Maranija, ki svoje sinove šola v — Italiji; on iu major Henn-beck (?) sta izdala cel6 nemško okrožnico do upokojenih uradnikov. Baron K u h n je agitoval pri gozdnem uudu itd.
Marani je proglasil, da odločno odklanja glasove Slovencev. Kdo au jih je pa ponujal ? Resnica je, da agitatorji so iskali glasove Slovencev in ponujali denar za uje; nekaj so jih celo ujeli, ker vsi Slovenci niso še dovolj zavedni. To je resnica!
Marani je izdal včeraj volilni oklic, ki je bil nabit po vseh vogalih; pisan je tako, da ga je obsojal vsa* razsoden človek. Tudi .Eoco" ga je obsodila. Jeden oklic mu je bil baje zaplenjen. —
Neki furlanski oklic za Maranija imenuje Slovence — „sclafs". Jako ljubeznjivo ! In pod tako zastavo se zbira večina c. kr. uradnikov!!
Doznali smo iz zanesljivega vira, da je Marani rojen — Hrvat!
Iz Gorice nam pišejo: Izvolitev Maranija je zopet jedenkrat navdušila goriško fakinažo avite culture, da je v pouličnih izgredih proslavljala svojo zmago zaničevanjem in sramotenjem Slovencev. Mestna godba je svirala po nlicah. Spremljala jo je slavna druhal, ki je upila m. p. i sklavsitd.
Posebno so se taka surova dokazivanja uprizarjala kakor navlašč pred hišami, kjer prebiva kak slovenski rodoljub. Gotovo nismo mi Slovenci na veliki zgubi, kakor ne bi bili na Bog ve na kakem dobičku, da je bil izvoljen jeden ali drugi izmed dveh kandidatov italijanske narodnosti. Vendar pa naj bi Italijani pomislili, da je kilo, žal, tudi slovenskih glasov, ki so pripomogli Maraniju do njegove zmage. Vsaj toliko vemo, da je zago-tovljal Marani sam tega in onega, da ni nasproten slovenskemu narodu, seveda to le za gardinami. Nekim slovenskim možem pa o tej priliki zopet v pouk: Ne metajte psom svojih blagoslovov 1
V	zahvalo ste lahko čuli, kako je goriška mularija razsajala in npila: Fora i ščavi 1
Doneski moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu: Prireditelji veselice na Greti so poslali 58 kron 34 st., in sicer 18 kron 14 st., kakor ostsnek ustopnine po odbitku troškov in 40 kron 80 st. prejetih kakor darila. Slednja so poklonili: veleč. g. župnik Ivan Ćerne 4 krone; g. Anton Rebek 3 krone 60 stot.; Cima, Tončka, Ješko in Lovrenc 3 krone; N. N. 2 kroni SO st.; Pogorelec Ancon, Ščuka Anton, pevsko društvo „Kolo*, Fran Dollenz, Barkovljan, G. Dolenc po 2 kroni; dr. G. Gregorin 1 krono 60 stot.; dr. Abram 1 krono 40 st.; H. Candolini 60 stot; Požar, Fr. Ščuka, Ivan Škabar, Jakob Pertot po 1 krono; Hinke Schmidt, Josip Lavrenčič in Zay po 80 Bt; Fr. Godnik, L. A. Metlikovič, Bitenc, Jež Just, Čeme, Jakob Pertot in N. N. po 60 st.; Benčina, Fran Ferluga in N. N. po 90 st.
V	proslavo sv. Karla se fe nabralo v bar-kovljanakem .portu" 140 atot.; škedenjski in ro-diški rodoljubi so nabrali v gostilni g. Oblaka 2 kroni 64 st.. Gg. Paternost, N. Grižon, S. Čenčur in A. Goljevšček so darovali vsak po i krone, ker ae niso mogli udeležiti veselice na Greti; R. je daroval 90 st., dobljenih na biljardu po njegovem nameatniku. — Živeli prireditelji veselice, nabira telji in darovalci t
0 ioll dražbo av. Cirila in Metoda v Vali-kovou. Iz eelovškega .MiiaM posnemljemo, da še niso zasledili onih nemških zlikovaev, ki ao pobili okna te ravnokar otvorjene šole. Šola ima sedaj seveda le jeden razred, a vsprejetih je 88 otrok, tako, da ao prenapolnjeni vsi prostori in so morali odkloniti več priglaaivših ae otrok.
Izglad vztrajnosti. Od sv. Ivana nam pišejo: Tudi pri nas smo imeli laški otroški vrtec. S prvega so res nekateri stariši pošiljali v to šolo svoje otroke, menć, da a tem dosežejo Bog v6 kajl Drugi stariši pa so se držali navadila: Slovenski otroci v slovensko, italijanski pa v italijansko šolo! Ker pa Italijanov tukaj ni in ae je ogromna večina starišev držala gori navedenega navodila, je oni vrtec le airomašno životaril, a nedavno je dotična vrtnarica, videča, da Slovenci nočejo in nočejo pošiljati svojih otrok v laški zavod, pobrala šila in kopita ter odšla je, ne vemo kam. Laški vrtec je torej izginil vsled vztrajnosti in značajnosti naših starišev.
To je vsakako lep isgled. Ta izgled naj bi posnemali oni stariši v sv. Križu, ki — zaslepljeni —- pošiljajo svoje otroke v .Legino" šolo. Tudi oni naj se domislijo navodila: Slovenski otroci v slovensko, laški pa v laško šolo! Odgovore naj vsakemu agitatorju: Kakor mi ne želimo, da bi se poslovenjali laški otroci, tako ne smete zahtevati vi, da bi se poitalijsnčevali naši otroci 1 Mi puščamo vaše otroke v miru, vi puščsjte naše. Mi hočemo dati svojim otrokom take vzgoje, da nas bodo spoštovali, kadar odrastejo, ne pa da bi svoje lastne roditelje pitali s ščavi 1
Tako jim odgovorite, ker jim drugače ne morete odgovoriti kakor sinovi in hčere našega naroda 1
Ruaka vojna ladija v Trstu. Včeraj okoln po-ludne je dospela — kakor smo že javili na kratko —
ruska tkiopuiea I. razreda ,Aleksander II." iz Pireja v naše pristanišče. Pozdrav streljanjem menjala je uklopuica t baterijo pod svetiijuikom. Zaradi zelo slabega vremena podal se je poročnik pomorske vlade Nisiteo ua oklopuico in jo krmil do miljskega zaliva. — Na tej oklopuici potujejo v najstrožem inkognito grška kraljica Olga, princesa Marija in veliki knez Mihajlovič, nje zaročnik.
Turški sultan je odlikoval poveljnika Bosne in Hercegovine, barona A p p e 1 a, velikim kordonom Osmanije reda.
Sa Jadno besedo v spravo. Ona tržaška do-pisovateljica, ki se večkrat oglaša v našem listu besedami miru in sprave, nam piše zopet:
.Gospod urednik! Zopet Vas prosim prostora v Vašem cenjenem listu, ki postaja vedno bolj. in bolj priljubljen sosebno tudi ženskemu spolu po svojih lepih člankih. Ne le v .Edinosti", temuč marsikje se čujejo prekrasne besede: .Ljubezen, pravica, človekoljubje, usmiljenost itd." — Ali ? ? — Da ne bi sovražniki zamogli očitati tudi „Edinosti" le praznih besedi, brez resničnih dejanj, naj bi skrbeli dopisovatelji tega hvalevrednega lista, da dokažejo, da v njihovih spisih veje v resnici krščanska pravica in plemenita ljubezen. Ako bi jeden in isti list v jadnem članku povdarjal krščansko pravico in ljubezen, v drugem pa naapro-toval istej, ne-bi li a takim ravnanjem nasprotoval sam Bebi ? Kako boče poboljšati avoje nasprotnike ? Kar čez noč se nihče ne spreobrne. Pač pa čas spreobrača najhujše sovražnike v največe prijatelje, ali vsaj v prijazno občevanje. Ako si pa nasprotnika le očitata krivice, le pradbacivata slabe namene, netita s tem le sovraštvo in čas ju ne spravi. Ako pa obžalujeta drug drugega, ako se ljubita v srcu po nauku sv. vere, ne bodeta iskala maščevanja, ampak dušila bodeta v sebi slabe misli o svojem nasprotniku. Občevala ne bodeta skupno, ker vsakdo se bode bal nepotrebnega prepira. Ko pa bodeti prepričani obe stranki, da nasprotnik ne misli hudega, da odobruje dobra dejanja, da ne išče maščevanja, spravi ju čas zopet v prijaznost. No, pa morata oba biti dobra, b! bode mislil kdo. Vsaki človek mora soditi seba strogo; a nasprotnika milo; godi se pa na svetu ravno narobe in vsled tega je skoro škoda lepik naukov, kajti rode le malo ali nič sadu. Človek, ki govori o krščanski ljubezni in pravici, se mora tudi držati iste; ako se pa kedaj pregreši zoper to, pravičnik ga vendar ne obsodi, kqti grešiti ja človeško; dolžnost prijatelja je pa, opomniti ga prijazno radi pregreška; a dotični ne ame se jeziti, ampak naj premisli in presodi sam sebe, ne drugih. Ne glejmo torej drugih kaj dela ta ali oni; nego vsak naj skrbi, da spozna ia poboljša sebe. Kdor tako dela, nima le na jeziku pravica in ljubezni, temveč v dejanju in v resnici. 7V$a6ankau.
Velecenjeni in rahloiutni .Tržačanki" ni na vemo drugega odgovora, nego je ta: Bog naj jej ohrani nje optimizem! Srečna ona! — Tržačaaka nas opominja zopet — ako jo utnejeno prav — da naj bi bili mi bolj popustljivi nasproti svojim nasprotnikom, pri čemer menda misli laške konservativce. Ali ona pozablja, da v politiškem in javnem življenju je ni bslj smešne prikazni nego je Človek, ki ae z vso silo uriva tja, kjer ga absolutno — nočejo. Načelo: Ako si dobil klofuto na jedno liee, pomoli tja hitro še drugo! je res lepo in krščanska, toda v političkih borbah dovaja le do — propada. Po receptu: Na klofute odgovarjaj a poljubi! bi pač dosegli to, da bi nas nasprotniki pustili pri miru. Prijetno bi že bilo to. Toda nad takim mirom bi plaval mrtvaški vzduli, kajti, prčko onih, ki sa ne znajo boriti, prehajajo ds-godki na dnevni rsd. Da bi se mi politiški bojevniki ravnali po Vašem, teoriški — to Vam priznavamo drage volje — sicer jako lepem in vzvišenem nauku, bi si pač pridobili ime „mirnih" ljudij, a zapravili bi zajedno svoja prava, narodno bodočnost. Mi pa hočemo in zahtevamo svoja narodna prava, mi hočemo zagotoviti narodu bodočnost in zato se ne smemo plašiti boja, kjer nasprotniki hočejo imeti boj I Zapomnite si, da je pretirana sentimentalnost jako slab svetovalec v politiških borbah! S tem ne bodi rečeno, da sploh odklanjamo misel spravljivosti, ali ista ne sme segati prćko meja, kjer je angaževana čast domovinske stvari in kjer moramo utrjati predpogoje bodočnosti naroda. K<»r pa ttžaaki laški konservativci nočejo spoštovati teh mej, ker nam napove-
dajejo boj sleherni dan in sleherno iijaro svojo, zato ne preostaja tudi nam dragega, nego, da amo bojeviti tudi mi, vedno misleći na latinski pregovor: Vae vietia — gorje premaganim !
Da ate nam zdrava!
■talni svit tržaški bode imel nocoj ob 7. vri svojo XXIX. letošnjo javno aejo. Na dnevnem redi je 9 toček, ned temi predlog mesta« delegacije glede zgradbe justttne palafie v Trstu, predlog delegacije gled* načrtov za z gradnjo lo-lokalnih železnic iz Trsta na Kras in predlog naačnega odseka gledć ukazanega nvedenja vero-nanka v V. razreda občinske realke.
Konkuranoija Raka Trstu. Z Reke pišejo .Pester Lloydu*; .Novi promet s sladkorjem je bil izredno živahen. Oktobra meaeea se je vpeljalo aa Reko 105.999 meterskih eentov sladkorja, torej okola 40.000 met. centov več, nego v Trat. Tako velicega prometa v jednem meseca Reka še ni imela nikdar. Na akladiščn na Beki je 209.000 meterakih stotov večinoma snrovega sladkorja, v tam ko v Trstu ni več nego 68.000 met st. rad-niranega na akladiščn*. — Na tem flagrantnom propadanju tržaške trgovine s sladkorjem so večinoma krivi tržaški trgovci a sladkorjem sami se svojimi večno .zaspanimi', .slabimi4 in „slabotnimi* poročili o tržaški trgovini a sladkorjem. Talsd tega je izgubila avatrijaka sladkorna industrija vse zaupanje do tržaškega tržišča.
Slovansko pevsko druitvo v Trat« javlja nam, da ja preložilo dan koncerta na dan 13. decembra 1896. in to radi Miklavževega večera, ki ga priredi „Trfalki Sokol«. Kakor čujemo, dela odbor .Slovanskega pevskega društva' neumorno, da poveUa čim več mogoče umetniški užitek kon-oerta, ki ae bode vršil v redutni dvorani gledališča .Politeaoaa Rossetti". Program obaezal boda sama aove, jako lepa skladbe. Priporočamo toplo slav. občinstva, da se udeleži tega koncerta, ter tako podpre društvo, vredno vsestranske podpore.
Tamburali pozor! Gosp. Milutin pl. F arka i, bivajoči v Zagrebu, Gunduliće?a ulica št. 6, naznanja s tem, toliko ie obstoječim tamburaškim zborom, kolikor tudi takim, ki se še le namerujejo ustrojiti, da je vsikdar pripravljen, dajati informacije tn obveščati o vsem, kar se ti*e tambnric, nabave istih in drnzih potrebščin. Istotake je pripravljen vsakemu franko doposlati popis vseh, v njegovi založbi doalej izišlih tamburaških partitnr.
Žaaltovanja na sultanove« dvora. Ker ae ja poslednji čas toliko govorilo o porokah na raznih evropskih dverih, treba javiti tudi to, da se sedaj
davkar, Alojzij Pavlin, živinozdravnik (po 1 gld.) in gg. Granc in Ivan Ogrizek, Simon Sekirnik in Jož. Berlizg (po 50 nč) Dalje so darovali: Veleč, g. Andrej Kariin, c. kr. profesor v Izubijani, 3 gld., g. dr. Janko Hočevar, adv. kand. na Dunaju 5 gld., g. Jož. Premeri, c. kr. uradnik na Dnnajn S gld., dr. Ki. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na .Dunaju, 7 gld. (drugo darilo). Iskrena bodi hvala vsem darovalcem! — Dalje darove sprejema društveni blagajnik v5. g. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kapelan, ravnatelj Avgustineju, Dunaj, I. Augustiner strasse 7.
Zopot ao povozili človeka. Včeraj zjutraj šel je 701etni magistratni postrešček, Tomaž Savini, po ulici Ponteroso. Hkrati ga je pahnila bnrja, v istem trenotkn pa mu je prihitel nasproti fijaker it 190. Staree ni imel moči, da bi se bil uprl burji, voz pa aa tudi ni izognil, torei je prišel starec pod voz. Obležal je nezavesten, v krvi. Odnesli so ga na zdravniško postajo, neopreznoga voznika, Ljudevita Vrliča, pa so zaprli. Zdravniki so konstatovali, da si je starec o padu razbil črepinje in si bržkone pretresel tndi drobje, kajti kri mu je lila is ust nosu in uies. Ponesrečenega starca so prepeljali v bolnišnico, kamor je došla — z ozirom no skrajno nevarno stanje ponesrečenega — sodnijsko-zdravniška komisija. Nesrečnež ja rea umrl že popoludne
Igra vremena. Iz dvora Lapcut v Galiciji javljajo, da je dnč 3. t m. ob 1 uri pop. pričela podati toča, d oči m ata se vse predpolndne menjavala aolnce in da*. Za čaaa padanje, toče je bliakalo in gromelo. Proti večeru je bilo jako hladno, pod noč pa je jel naletavati sneg, ki je v kratkem pobelil vso okolico«	, v h
Grobovi) kupljeni na 10 lat. Mestni magiatrat poživlja vse one stranke, ki ao tekom leta 1886. kupili prostor za posamične grobe na 10 let, katerim je torej letoa potekla laatainaka pravica, da poskrbe dp 31. marca 1897. za obnovljenje koncesij«. Zaanamek onih strank, katerim s 31. decembrom 1896. poteče omenjena koncesija, je izložen na ogled v V. sekciji maatnega magistrata, pri mestnem fUikatu in pri pokopališčnem nadzorniku.	/ ,
Lapi odnaša|i ni erbaki polti t Glavna pošta v Belemgradu zopet jedenkrat nima denarja. Kakor poroča „Trgovinski glasnik', se ljudje drenjajo le par tednov na pošti in čakajo, da se jim iapla-čajo poštne nakaznice. Kakor rečeno, še par tednov aem prihajajo ti ljudje aleherni dan, tudi po večkrat na dan, in prosijo in prosjačijo, da se jim
v Oaijemgradn delajo velikanske priprave za po- ----- - — »-—»- - ' ^ — - — — »—
roko tretje hčere sultanove, katera poroči aina	denar, njih lastni denar! Rasni trgovci,
a	w	_____	nntrohniain danarii	nnina avrha lrslrn*
Osman-psše, slavnega jnnaka Plevne. Drugi sin Oaman-p&o je poročil pred tremi loti vUago hčer sultanovo.
Podporno društvo za slovansko viaakoioloo
■a Oyna|li je zadnje mesece prijelo raznih daril. Iz Novega mesta je g. Milan Skerlj, pravnik, po-s] il 26 gld. 30 nč, kot polovico čistega dohodka akademije, katero so novomeški visokošolci priredili v k»n t podp. društvu na Dunaju in podporni zalogi v Gradcu. — Iz Novega mesta je dalje društvu ]> >slal g. Aleks. Šešek, sedaj jar. csnd. v Gradcu. 15 gld. 50 nč., katere so darovali gg. J. Herdešič, c. kr. okr. sod, predsednik, dr. Ge-atrin, c. ki. sodni svetnik, dr. V. Žitek, odvetnik po 2 g!d., gospodična Nermina Seide, poaestnica, g. Fr. Detela, e. kr. gimn. ravnatelj, g. Rebek, višji davčni nadzornik, g. J. Seidl trgovec, g. J. Mohar, ravnatelj pomožnih uradov, g. Perko trgovec, po 1 gld., nadalje se darovali: gospe Maia Novak, gg. Končan, trgovec, Jos. Mehora, trgovec, J. Trdina, c. kr. prof, Martin Petelin, c. krt profesor vsi v Novem mestu, g. Josip Petrič, trgovec v Ljubljani in g. Valentin Oblak, trgovec v Novem mestu, po 50 nč. — Na Dunaju so darovali: Gospa Marija Primožič, c. kr. prof. soproga, 5 gld., g. J. Navratil, vodja pomožnih uradov pri najvišem sodišču, 5 gld., Slovenec, ki ne želi biti imenovan, 90 gld. — Slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuju ja poslalo 20 gld., slavna ormoška posojilnica 15 gld. Vč. g. Anton Pipan, kapelan c. in kr. mornarnice v Pulju, je mej tamošnjimi Slovenci, ki ne želijo biti imenovani, nabral 10 gld. Go9p. Alojzij Pavlin, c. kr. Živinozdravnik v Rogatcu je za društvo nabral 7 gld., katere so darovali: Vč. gg. Jožef Tombah, duh. svet., dekan itd., Jožef Cerjak vikarij, Jož Trafenik, duh., gg. Aleks. Orožen
ki potrebujejo denarja za nujne avrhe, kakor za poravnanje gavunovi in plaćanje menite, morajo romati iz pisarne v pisarno in se nekako pogajati z uradniki, da bi dobili avoj denar! Toda vae te ne pomaga nič, in kakor vae kaže, tndi ne bode druga** kajti denarja za izplačanje poštnih na-keznie ni in ga ni in ga tudi ne bode več, ker je prepuščeno posamičnim uradnikom, da si prisvajajo poštne nakaznice, ako jim baš, primanjkuje drobiža v žepu, katera okolnost se pojavna gotovo 364 krat v letu., .Trgovinski glasnik** priporoča, da naj narodua banka prevzame poštno-nakazni-ake poslove.
Vladar — čevljar. Angleški prestolonaslednik, princ GaMeiki, ima med drugimi lepimi čednostmi tndi to, da je — jako spreten Čevljar. Bodoči kralj mogočna Angleške nosi neredkokrat čevlje in škornje, katere si je bil napravil z lastno roko. No, a bilo je med vladarji že takih, ki so umeli to ali one rokodelstvo. Kakor znano, bavil se je francozki kralj Ljudevit XVI. s kovaštvom; car Peter veliki je jako rad mizaril in marsikeji vladar je znal to ali ono rokodelstvo.
Ova turška vojaška beguna v Boanl. Te dni
sta pobegnila iz Turčije v Bosno turška vojaka (podčastnika) Ahmed Vejsik in Osman Bečir iz Plevja. Le tam so ju ustavili in jima odvzeli orožje. Beguna sta izjavila, da sta zaradi tega pobegnila iz turške vojske, ker vojaki (in seveda tudi ona dva) .že 18 mesecev niso dobili niti plače, niti obleke. Došla sta v Bosno, ker se nadejata tam boljšega obstanka.
Loterijske številka, izžrebane dnč 11. t. m.:
Praga	75, 7, 79, 28, 73.
Lvov	49, 25, 84, 67, 59.
Najnovejie vesti«
Dunaj 12. V proračunskem odseku je izjavil posl. Rusa, da odstopa od časti načelnika, ker. so se o početku sedanje volilne perijode stranke dogovorile, da načelnik proračunskemu odseku bodi vselej izvaet ia nemške levice. (Poal. Russ je namreč i zatopil iz nemške levice z drugimi čeako-nemškimi poslauci vr*d, vsled česar meni, da aima več pravice do tega mesta.)
Rim 11. „Osservatore Romano' priobčijo pismo papeža kralju Meneliku od dne 11. maja in odgovor poslednjega od 1. oktobra. Papež izjavlja, da ljubi i tal. ujetnike kakor aveje sinove in prosi kralja v imenu vsega, kar je istemu ljubo, naj izpusti ujetnike. Menelik je odgovoril, d« bi bil v svojem nagonu rad izpustil ujetnike, toda italijanska vlada je preprečila to sč svojim nepričakova« nim vedenjem. Italija da postopa ž njim še vedno tako, kakor da je še vojna.
ko bnojavka in vaatl.
itualmprtU. PAeni«*« *uieaen—•--Hmnn« *«
spomlad IMS S. 11 do 818 Otet aa ■pomlad 6-01 —8 03. Rft a* spomlad «.91—6.98. Koruza » maj-juni 18»?. 4.18*4.17 Ftooi«* uot* od 7* kil. f. 7'9&—8*00 od 79 kil«. 8.05—8*10., od SO kil. I. 8-10—815 od 81. kit. f. 8*S0 S 95 , od Nfl kil. far. 8.10 8.15. Je«»«a 5*10—8'— proie 5-15 - 5'SO.
Plenioa: Srednje peaadbe, livabno povpralevanje. Predaja 40.000 me*. not. p* najviijlb oanah. Vratna: lepo.
Praga. Nerazumni' «|»Mk«r for. 1*2 50, november-december 1SHJ0 nori m 1897. 13.—
Opntrirun*! novi, poatavljne v Trat e eariao rrod oJpuAiljater p run« j f, 94 — —*— Conu*uae
85*--»-C-fouorni S*—V (Iarah sodih 87*50 -*—
Havre. Kav« Hunto* k«u>i if*rif« u novembir 64'— ■e mara 04.75. mlaftno.
Hamburg. fUntoa foort •varale november —.— aa d—. >8'—. »a mafc 1897. f. 58.50, aa jall 58.75.
I "M
»Hm bovaa 1SS n«
Urtavai dolg v papirja
, , i arebra . . Avatrlj«k* r«nu v *latu
♦i , V kronah
Kreditni* *k«ij<-	, .
London It) l.nl, . .Napoleon,
30 tnarh.
•vambve ia«a
dane* vSersj
. 101.95 . 10180 . 199.40 . 101.lo . 888,75 . 119.95 . 9.58«/, 11.78 44.55
101.80 101.S0 1*9.85 101.05 385.20 119.85 9.58 11.78 "»»v-
Eonciptjenta
vsprejme takoj dr. Gustav Gregorin via Molin piccolo Štev. 3. Plača po dogovoru.
je razpisana v „Tržaškem Sokolu". Natančneje je poizvedeti od sta-_roste društva._
Naznanilo.
Ker je bila dosedaj zaprta meja prodeganju prašičev in se živali niso smele prodajati v teh krajih, naznanjam slav. občinstvu, da bode v nedeljo, dne 15. t. m. 200 prašičev na prodaj pri hiši gospe Elize Tence na Prošeku, Devin-
mafL Jure Rajaković,
jggovao ■ prašlžt.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da jo zopet odprta gostiln« t ulici S. Giovanni št. 10. (prej pri „zlati kroni".) Belo novo vipavsko . . . po 40 nč. liter RefoBek nov istrski . . . po 40 „ „ Apolo „ dalmatinec z Visa po 40 „ „ Kuhinja izborna, postrežba točna. Za obilen obisk priporoča se udani	lastnik.
Dr. Yenceslay Svoboda
T P	i
zdravnik
Via delle Poste nuove š.6
ordinira predpoludne od 11. do 1. pop. _popoludne , 3. „ 4. ,
Zaloga pohištva
tvrdke Al e » s a n dr o Levi M. i nit i Trat Via Riborg«, 21 in Plana Veochla it. 9 Zaloga pohištva in tapetary vseh slogov, lastnega ia-delka. Bogato skladiiče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na ■ahtevanje iluslrovan cenik zastonj in franko. NaročenS blago starija se parnik, ali na želetni&ko poBtajo, ne da bi ia to ra£unil stroške.
Lastnik kensorcij lista .Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Pran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.