Eno leto učitelj v hribih. Izkusil J—n. (Dalje.) Drva setn imel v kleti, ki je bila pod mojo sobo. Ko se je stemnilo, sem si jih nekoliko Dauosil. Potem pa sem vzel vrč ali Skaf ter šel po vode. Podnevi nisein opravljal takega opravila. Sveža drva sem sušil v pečni cevi ali kar na stedilniku. Nekoč 8e mi je pripetilo nekaj posebnega, kar zasluži da se otme pozabljivosti. To je bilo tako: Pred 9. uro zakurim v štedilniku. Da ne bi drva prehitro pogorela in ogenj ne ngaanil, jih naložim v štedilnik malo več kakor po navadi. Da bi irael zvečer suhih drv*, denem jih sušit na štedilnik in v cev. Grozen prizor, ko stopim ob 11. uri v kuhinjo! Skoro bi bil padel v znak. Še sedaj ne vem, kako sem se mogel premagati, da nisem začel klicati na pomoč. Ves kuhinjski prostor je bil napolnjen z dušljivina dimom. Na štedilniku pa je plapolal pol metra visok pla-^ea, ki aem ga mogel skozi gosti dim komaj razločiti. Malo je manjkalo, da me ni zadela kap. Nos stisaem in oči zapr.ca, p& skočim mimo ognja k oknu, ki ga mehanično odprem. Zdaj začne goreti še bolj živo. Tudi v sobi odprem okna, Kmalu je bilo toliko bolje, da se ni bilo bati, da bi me zadušilo. Hitro pomečem goreča polena v štedilnik. Tudi žerjavico zgrebem v štedilnik. Na štedilniku sta bila dva razbeljena lonca, seveda skoro prazna, ker se je bila voda izparila. Iz cevi 8e je kadilo, da je bilo groza. Zadušiti me je hotelo, ko sem ven metal tleča polena in žerjavico. 0, kako mi je dobro delo, ko sem stopil pod milo nebo! Iz kubinje pa se je še vedno kadilo kakor iz dimnika. Zdaj šele eem začel trezno premišljati, v kaki nevarnosti je bilo vse poslopje. Ali sem isti dan kaj kosil ali ne, sem res pozabil. Pozabiti ne sinem krilatih mravelj, ki so me posetile nekega jesenskega dne. Miši so imele v moje stanovanje prost vhod in nasprotno. Kamor si pogledal, je bila mišja luknja. Skozi te luknje je prišla v sobo cela armada krilatib, skoraj 2 cm dolgih mravelj. Krila so se jim svetila kakor moj črevelj, ko 8em ga nnabiksal". Naselile so 8e po atropu, po 8teni nad posteljo in po obojib okolo okna. S strahom sem šel apat. Saj bi bile lahko procesijo naredile naravnost v moj no8. čez par dni so zopet izginile. Ker so me večkrat posetile, Bem se jih privadil. Niso bile tako nemirne kakor miši. Ker sem prišel do miši, naj povem, kako sem jih nekož pono.i lovil. Po velikem ropotanju sem sodil, da je pod mojo streho ves zavod teh živali. Časih je tako strašilo kakor v kakem napol razpadlem, zakletem gradu. Ko ležem neki večer spat, pustim luč goreti. Ne traja dolgo, in miška se začne izprehajati po sobi. Za njo pride manjša miška. V kotu pa zagledam tretjo miško. To je bil menda non". Rade bi šle v kuhinjo, a vrata so bila zaprta. V slogi je moč. Vse tri začno obenem glodati sobna vrata. To je bilo škripanja. Obsodim jih na smrt nin contumationem". Vstanem, miške pa se poskrijejo. Najdem metlo ter jo vzdignem kvišku. V takem smešnem stanju čakam in čakam. Najprej vtakne iz luknjice svoj rilček starka. Ko vidi, da je vse mirno, pride bliže, za njo pa hčerka in on. Zapazil sem, da me je starka zagledala, glavico malo privzdigne in me gleda. Jaz pa niti z očmi ne trenem. Že glodajo v vrata vae tri moje znanke, pa vae na istem mestu. nČisto zaman ne udarim", si mi8lim, nče vse tri ne, vsaj ona bo moja." Pray tiho stejem: 1, 2, 3! Zdaj metla po tleh zagrmi, a miške nobene več ni. Nisein lovec in nočem lagati. Lahko bi rekel, da ao bile vse tri moje in čitatelj bi mi moral verjeti. Hitrost in gibčnost je miški orodje. Vol ima roge, konj kopita, pes zobe, ženska jezik. Prav je tedaj, da Stvamik tudi miške ni puatil brez vsega orožja. Tako sem premišljal, ko sem ugasnil luč. in zopet legel. Kake pol ure je bil mir. Ali ko se je miškam srČece umirilo, se začne zopet direndaj. Kako mučno je to bilo! Prisiljen sem bil, odpreti jim vrata, da bi šle v kuhinjo. Sedaj je bil mir. Sanjal sem, da so miške lazile pod mojo odejo. Ko se pa zbudim, začutim miško, ki me voha po obrazu. Drugi večer nastavim paat. 0, kako se mi je srce smejalo, ko vidim zjutraj v nji dve jetnici. Te mi pač niso ušle. Tista zima, ko sem bil primoran, ukvarjati se a kuharijo, je bila jako huda. Brila je več dni strupena burja. Mislili smo že, da se je kdo obesil. Tanka burja je našla pot v mojo sobo skozi najmanjšo luknjico. Teb pa ni manjkalo. Saj mi je skozi zaprta vrata ušla miška na plano. Gospodar mi je pač obetal, da bo dal napraviti dvojna vežna vrata, in sicer tako dolgo mi je obetal, da je nastopila trda zima. Povedal aem že, da je bila klet pod sobo in kuhinjo. Kletna vrata so bila brez ključa, okna brez Sip. Vrata se tudi niso dala zapreti. Lahko si je misliti, kako je ponoči burja žvižgala pod mojim stanovanjem. Časih sem čul tudi ropotanje. Ne brigam se doeti za to, misleč, da si dovoljuje burja tudi to. Ker je pa drv prehitro zmanjkovalo, sem se prepričal, da tat izkorišča gospodarjevo malomarnost. Sedaj sele je dal napraviti ključ. Kako mrzlo je bilo 5. prosinca, se da sklepati iz tega-le: V mraku grem z vrčem po vode na Gričarjev vodnjak. Ta vodujak je bil zgrajen kaj imenitno. Saj je Gričar sam trdil, da je vreden veliko nad 1000 K. Zidan je, širok in globok. Po železnem kolesu ae ovija močna veriga. Na obeh koncih verige pa je pripeto vedro. Vrč postavim na zidan oklep. Veriga je bila tako jako mrzla, da so se je roke prijemale, kakor, da bi bila namazana z lepora. Bal sem se, da mi prsti odlete. Komaj odtrgam vrč z ledene plošče, je bil že primrznil na kamenitem oklepu. In ko hočem oditi, mi je bila primrznila noga na kameniti stopnici. Ker je ne morem takoj odtrgati, izgnbim ravnotežje, mahnem z vrčem po zraku, da se voda izlije po  mojem že itak zmrzlem telesu, telebnem na tla in z vrčem udaritn po ledenih tleh. To ti je bil ropot! Mlada Gričarica priteče iz sobe, jaz pa bežim, kakor polit kužek v avojo kuhinjo. Ko se sušim pri štedilniku, mi prinese gospodarjeva hčerka vrč vode, rekoč: ,,Tu sem vam prinesla vode, ker se vam je vrč ubil." Za odgovor ji citiram pregoror: rVrS hodi tako dolgo k vodnjaku, da ae ubije." Večjih in manjših nesrec se mi je zgodilo mnogo. Neko noč bi se bil skoro zadusil, ker se je vžgal zaboj, v katerega sem deval pepel. Ko se zjutraj zbudim me je mučil kašelj, ker je bilo vse v dimu. Ubogi bukovski učitelj, v kakem strabu je bil ! Ne bom pravil, kako sem nekoč padel po ledenih stopnicab, ki drže v klet. Pozabiti pa ne morem, koliko mraza sera nžil ono zimo. V sobi sem imel železno peč, ki je kaj slabo funkcijonirala. Imela je to veliko napako, da je bila silno stara. Zato že ni mogla držati dima. Spranje sem maŠil s kruhom — Bog mi odpusti. Ko se je soba malo ugrela, sem moral zračiti. To je bila pokora, kakor bi imel vse naglavne grehe. Soba je bila mrazu izpostavljena na vseh šestih straneh. Zgoraj vedno odprto podstresje, hišica pa z opeko krita * spodaj tako mrzla klet, da 80 v nji zledenela sveža drva; ob ostalih štirih straneh pa je razsajala divja burja. Če sem se hotel ogreti, sem moral iti v posteljo, pa pokriti sem se moral s težko zimsko suknjo. Ce je čez noč snežilo, je bilo v veži za vrati polno snega. Zunaj pa so bila vrata s snegom pokrita od tal do strehe. Paziti sem tedaj moral, kako sem vrata odpiral. Da sem prišel v šolo, sem moral SDeg gaziti do pasu. Da, pomilovanja sem bil vreden! Tako se mi je godilo na Bukovcu vso zimo. Ubogi bukovski učitelj! Ta moja beda ni mogla ostati tajna, ker je bila znana vsi vasi. Sram me je bilo. Dim je naznanjal vaščanom, kdaj sem opravljal svoj posel. In če je hotela radovcdna babnica vedeti, če sem doma ali sem morda odpotoval ji je bilo treba pogledati le na streho. Dva tovariša, Miško in Rjavca sem imel sicer blizu, a če je zamedlo, smo bili ločeni. Vesel sem bil, če so prišli orožniki iz Sokolovca ali užitninski uradnik iz Hrušovca, akoravno zadnji ni dal rad za pijačo. Pili pa smo ga vseeno. Tako sem vendar včasib zvedel kako novico. Miško me je iz početka veekrat povabil na kosilo. Odkar je pa počil glas, da prevzamem organistovo službo v Smrekovcu, ni me več povabil in tudi obiskal me ni več. Premalo sem bil še izkušen, da bi si znal to izpremembo razlagati. Pretekli so trije meseci, ne da bi se bila videla. Po raznih okoliščinah je pa Miško zvedel, da je ta glas prišel iz farovža ter da jaz nisem s tem v prav nikaki zvezi. Zjasnilo se mu je. ^Uraeten prepir, kaj ne, tovariš?" je rekel večkrat Miško, ko sva zopet aedela pri polni kupici. 0, mein Gott, wie groB iz dein Tiergarten! Palje.)