MITJA ŠVIGELJ:
Jugoslovenska mladina.
Gledališka slika ob desetietnici Jugoslavije.
Prizorišče je eno&tavno. V ospredjiu vielik prazen iprostor, ob krajeh omejen od zaves. Ozadje pregrinja velika zavesa, ki jo tje mogoee odgrniti od srede na obe strani; Za to zaveso nekoliko vzvišen prostor :za žive slike. Bolj v ozadju, nekoliko na levo stran prizorišča pomaknjeiia stoji velika lipa, simtvol vsega .Slovanstva. Pod njo klop.
Osebe: Jugoslovanska mladina, dečki in deklice v narodinih nošah iz vseh pokraj.in Jugoslavije, kakor iz Srbrje, Slovenije, Hrvatske, Bele Krajine, Oalmaoje, Bosne, Slavonije, Črne gore itd. — Jugoslovanska mladina iz izasedenega ozemlja: Primorec v slabi, raztr.gan.i obleki, Korošica v naro^dni noši. •— Češka deklica v narodni rnoli in češki deček v sokolski obleki. —• Stara babica — svetovna izgO'dovina. — Bela žena — Jugoslaviija. — Osehe ia živih slik.
1. priz or:
Prizorišče je močno razsvetijeno. — Od desne se pripode dečki in deklice v narodnih nošah iz vseh pokrajin Jugoslavije. Vrte se in isikačejo okrog ciganskega dečka z violino, ki ga ipotiskajo s seboj sredi gfuče. Z vzklikal »Zaigraj nam, ciganče!« in »Zaigraj nam veselo pesem!« silijo vanj, da bi jim zaigral na svojo violino. Tako se pripode do pred lipe.
Slovenski deček: Zaplešimo, bratci! Cigan nam bo sviral.
Srbski deček: Bratci, zaigrajmo kolo! Cigainče, le pridno udarjaj po taktu!
Vsi: Sem v vrsto, sem v vrsto! (Sklenejo se v vrsto po parih, tesno drug ob drugem, z rokami sklenjenimi čez ramena.)
C i g a n s k i d e č e k (sede na klop pod lipo, nastavi violino in lok in pvične svirati kolo*seljančico.)
Dečki in deklice (se polagoma spuščajo v ritem kola, ziba* joč se na levo in desno. Pari iz raznih pokrajin se lahko utrgajo iz vrste in zaplešejo pred njo svoje posebno kolo, med tem ko jih vrsta samo spremljas tetn, da tolče takt z nogami. Ptii takem predvajanju naj se pari hitro izmenjavajo. — Ko postaja ritem čedalje hitrejši, se vsi nazklenejo, primejo za roke in sklenejo krog. Ciganski deček vstane s klopi pod Hpo, skoči v sredo kroga in svira dalje, udarjajoč ob tla takt z nogami. Vedno hitrejši ritem se približuje koncu.)                     j
2. p ri z or:                                              1
1 Prejšnji, stara babica.                           *          I
Stara babica (vstopi z desne, opirajoč se na močno gorjačo. Oblečena je vsa v črno): Pozdravljena, mladina! Dal Bog, da bi bile vaše ure vedno tako vesele, kakor so sedaj!
Dečkdindeklice (zaustavijo kolo, cigan neha svirati. Vsiste* čejo naproii stari babici in jo potiskajo profi lipi ter posade na klop.
12                                                                                                       I
Posamezni vzklikajo): Pozdravljena, stara mamica! Babica je prišla k nam v vas! Pozdravljena!
Slovenskj deček: Pripoveduj  nam kaj, babica!
S r b 9 k i d e č e k: Res je, pripoveduj nam kaj, da se oesa nauoimo \z tvojih zgodb!
Vsi: Pripoveduj nam, pripoveduj nam kaj!
S t a r a b a b i c a: Poslušajte me. (Dobro se presede, skloni naprej in nasloni roke na palico.)
D e č k i i n d e k 1 i c e (posedejo v gruči na tla krog starke).
Slovenski deček: Babica, pripoveduj narn^ kod so tekla tvoja slavna pota, katere narode si obiskala ter jim prinesla slavnih dogodkov! Pripoveduj nam, kaj te je privedlo k nam!
Stara babica: Poslušaj me, deca! Poslušajte me, otroci! Ne bom vam pnipovedovala o drugih narodih in o dogodkih izven naše domovine. Pripovedovala vam bom o naših prednikih, o njih delih pod ono vejo te lipe, ki je pognala proti jugu. Mali sfe bili še takrat, mald; in moi-da kdo izmed vas takrat še ni bil ugledal luei sveta; inorda pa je še kdb med vami, ki se bo spomnil tistih temnih in tistih svetlih dni. Poslušajte!
V <s i (prisedejo bliže in nemo poslušajo).
S t a r a b a b i c a : Še davno in davno pred onimi časi, o katerih vam hooem govioriti, so prilšli vaši predniki v te kraje in si jih osvojili. Delali 90 s trdo roko in sekali v še tršo skalo Ibrazde, ki so vanje sejali svoj trud. Ustvarili so si svoje domove, svoja domača ognjišča. In zemlja, ki je bila prej pusta, neobdelana, je postala sedaj obdelana, Oibdelana od nj,ih in zato samo njihova! — Z vseh strani je obdajal +0 zemljo vašdh prednikov tujec, grabežljiv in brezobziren. Lastil si je oblast nad to zemljo vaših prednikov, lezel je z vseh strani vanjo in si podvrgel njene prebivalce, da bi izkoristil njihdelo. Tako so pote* kali neslavni dnevi vaše davne zgodovdne, dolgd, dolgi dnevi. — iPrišli pa ¦so časi, ki j,ih ne smete nikdar pozabiti, mladci, in o katerih vam hočem sedaj govoriti), ne govoriti mnogo, ali povedati vam toliko, da ram bodo ostali v večnem spominu — vaši predniki so se hoteli osvo« ooditi tuj^ega gospodstva, dvigniti se v svoji lastni moci, samostojni in svobodlii. In pričela se je velika, težka borba. —
Takrat je zaorilo po vsem svetu. Narodi so se dvignili, dvignili so se drug nad drugega, vezali so se med seboj proti tretjeinu. Nastale so velesile, da pofolčejo one, ki so hoteli razširjati svoje gospodstvo nad onim, kar ni bilo njihovo. A ne samo velesile! Na meji med Evropo in divjaško Turčijo se je dvignil narod za svoje pravice, za svoje in za svojih bratov pravice. Med njim je vstal mož, ki je pnijel za vajeti in pognal. Ali v svobodo — ali pa v smrt! Prišli so težki dnevi, bridke ttre. Sovrag je bil v premoči, prodiTal j'e in prodiral... (Med zadnjimi besedami se polagoma stemni, zavesa v ozadju se razgrne in na vzvU
13
šenem prostoru za njo se prikaže osvetljena živa slika, predstavljajoča umik čez Albanijo. V gručo strnjeni, izmučeni in razcapani, v težkem, utrujenem koraku se pomikajo srbski vojaki navkreber čez ostro, okorno skalovje, zameteno s snegom. Na čelu jim, sključen, oprt ob palico, koraka njih voditelj, kralj Peter. Nad umikajočo se četo podi vihar težke, sive oblake.) — Vaši rojaki vaši predniki so se morali umikati s svoje zemlje, s svoje lasti! Strašna je bila pot. Kdor ni zmogel nadčloveškega napora, ta j<e podl&gel. Toda rajši drugam v smrt, nego v robstvo na rodna tla! (Tedaj zavesa zopet zagrne zivo sliko in prizorišče se osvetti.) Drugje so našli vaši predndki zavetja, v tuji zemlji so našli mir —¦ doma ga niso mogld. Toda lovoi so že dolgo prežali na ujednega dvoglavega orla. Z združenimi moomi so udarili nanj. Črni ¦orel, orel roibstva se je umikal, umikal se je belemu orlu, oriu svobode. Takrat, takrat je bil boj na življ^enje i» smrt — ali zmaga in svoboda ali pa zopet robstvo. (Med tem se znova stemni, odgrne se zavesa v ozadju in prikaže drugo živo sliko: boj med Srbijo in Avstrijo. Bojno polje, na tleh leže mrtvi vojaki. Dva še stojita v tesnem objemu borbe. Stbski in Avsfrijski vojak. Brez orožja, z golimi tokami se boriita za zmago. Dolgo se ne premakne nihče, drug drugega hočeita stlačiti z železno roko k tlom. Končno se avstrijski vojak ukioni. Počasi se upo> giba pod jeklenim prttiskom izmučenega Srba, njiMačenega v posled* njih naporih, dokler ne omahne in ne obleži na fruplih drugih. Srbski vojak dvigne roki, obrne pogled proti nebu, poklekne. 'Roki sklene k molitvi in glavo skloni na prsa... Zavesa zagrne sliko, priziorišče se osvetli). — Tako je prišia zmaga, končna zmaga. Po vsem svetu so potihnili boji — vsak je dobil svoje pravice, vsak srvojo svobodo. Juigo* sloveni, očišoeni s svojo krvj'o, so se združili. (Prizorišče se stemni, zavesa odgrne tretjo živo sliko. Mrtveci še leže na tleh. Nad rtjimi pa stoje Srb, Hrvat in Slovenec in si družijo roke. Si*edi med njirrii stoji bela žena, Jugoslavija, ter polaga svoji roki na roke treh bratov.) Ta« krat sem bila zadnjikrat pri vas, mladci, pred desetimi leti. (Slika se zagrne, prizorišče osvetli. — Med zadnjimi besedami sfarke, ko živa slika še ni bila zagrnjena, vstopi z desne š pla§nim kotekom printorski deček v slabi, razfrgani obleki. Ozre se ha sliko, skrije obraz v dlani, sede na ila in tiho zajoka).
3. p ri z or. Prejšnji, pr.kniorski deček.
S t a r a b a b i c a (vstane in nadaljuje): Dai, takrat je slavna zgo* dovina.zadnjikrat posetila vašo deželo, takrat, ko se je porodila vaša nova domovina, vaša lastna, svobodna država. Minilo je deset let, deset let detinstva, deset let življenja, ki so človeku namenjena za igranje. Tčda sedaj ni več časa za igranje, sedaj je treba misliti na
J4
pripravo za življenje! Kakršna bo ta priprava, takšno bo življenje, tako dolgo bo življenje! Kdor se pripravi slabo, iimre kmalu, pozabljen, brezpomemben.'Kdor se pripravi dobro, živi lahko dolgo, dolgo! (Tedaj zagleda primorskega dečka, ki joče na nasprotni strani prizorišča.) Kdo si, mladec, ki jočeš tam ob potu? Kdo si, ki si ne upaš bliže?
V s i (se obrnejo protti jokajočemu dečku in ga nepremično gle; dajo. Starka se mu približa).                                                                     I
Starababica: Govori, vstani! Kdo si? Zakaj nisi prišel k nam? Zakaj si ostal tu in jokal?
Primorsk} d e č e k (dvigne glavo): K vam? K vam? O, ko bi smel, pa ne morem! (Vstane.) Rad bi, a meja me loči od ondh, h kate« rim spadam, ki sem njih brat!
Stara babica: Glej, deca, to je tvoj brat! PrimoTec je, ki je ostal izven vaše združene domovine.
Primorski  d e č e k: Pozabili ste na na% bralje!                       j|
Stara babica: Niso pozabili! Tako se je zgodilo in ni se moglo drugače zgoditi. Še je čas, in bratje niso pozabili na tebe. Stopi med svoje brate, naj bo skupno vaše delo, skupna vaša borba!                i
Primorski d e č e k : Bodimo složni, bratci, da bamo nekoč živeli skupno pod streho. (Stopi v sredo vse mladine in proži vsem roki. Starka odide na desno.)
Dečkiirtdeklice: Kdo ti je tako raztrgal obleko? — Suh si in izmučen! — Ali ti ne dajo jesti? — Zebe te, bratec!
Primorski deček: O, bratci, vam je dobro, vi ne veste, kako vam je dobro. A nam, nam ne. Vse nam vzamejo, vse nam vzamejo, in ako bi mogli, bi nam vzeli še naš materinski jezik.
D e 5 k i i n d e k l i c e (ga ogrnejo s plaščem, mu obujejo opanke in mu dajo čepico): Da se ti bo dobro godilo med nami!
4. p r i z o r.
Prejšnji, stara babica in koroška deklica v narodni noši.              1
Koroška deklica in sfara babica, ki jo vodi, vstopita z desne.
Stara biabica: Pridi, le pridi tudi ti, da te spoznajo tvoji bratje!
Dečkiin deklice: Poglejte, to je naša sestra 9 severa! (Sprej: mejo jo v svojo sredo.) Kako se ti godi? Kako živiš?
Korošica: O, prijateljd, ne dobro. Prisiliti nas hočejo, da bi vas pozabili, a mi vas ne bomo.
Dečki in deklice: Tudi md vas ne bomo, tudi mi vas ne bomo. Pride čas, ko bomo vsi skupaj delali za našo domovino. Vese^ limo se, bratci, zdaj, ko smo vsi skupaj! (Hočejo se zavrteti v ples.)
Stara babica: Stojte, stoite! (Stopi prednje.) Sedaj ni časa za ples. Domovina čaka na vas. Prjnesite ji vsega, kar ji morete dati.
15
V s i  (nemo obstanejo).
Slovenec (stopi iz srede): Kaj naj ji prinesemo mi, ki nimamo dragega, nego svojo mladost?!
S t a r a b a b i c a : In ta va&a mladost je zlata vredna, presega vsa bogastva. Darujte jo domovini, ona čafca nanjo, čaka na sveže mlade moči.
Slovenec: Dajmo torej, bratci, kar imamio, dajmo svojo mla* dost domovini, in ona nam bo dala, kar da domovdna.
Stara babica: Tako je prav. Mladina z idejami, srčnostjo in krepostjo je dobra nada za svoj narod. Pojdite, domovina vas čaka!
5.  p r i z o r.
Prejšnji, češka deklica in češki deček.
Češka deklica in deček (vsfopita roko v roki z desne).
Češka deklica: Poz>dravljeni, prijatelji! Nosiva vam po zdrave od vaših bratov, od češke mladine. Danes je naš skuipni dan! Od danes naprej nas čaka ista pot, ista pot mladine. Roko v roki pojs demo naprej, da ponesemo ime vsega Slovanstva na zastavi slave v širni svet, v knjigo zgodovine! (Prizorišče se stemni, zavesa v ozadju se razgrne. Na vzvišenem prostoru, do katerega drži nekaj stopnic, stoji bela Jugostavija in z odprfimi rokami čaka na dar Imladine. Vsa gruča se pmtavi pod stopnice, iz nje pa se dvignejo Srb, Hrvat in Slovenec, ob straneh fima češki deček in češka deklica.)
6.  p r i z o r.
Vsi razen stare babice, ki odide na levo.
J u g o s.l a v i j a (razprmtre z mkami obširno, belo haljo, kakor da bi hoteta vanjo zgrnifi vso mladino): Pridite pod moj krov, za vse je dovolj prostora!
Srb, Hrvat in Slovenec: Sprejmi nas|, mati, pod svoje okrilje! Svojo mladost, svojo moč, svoj1 um, svoje znanje in svojo lju* bezen ti prinašamo v dar. Naše življenje naj živi za tebe! Tebi se daruje in zato se bo borila jugoslovenska mladina! (Vsi odpojo državno himno.)
Zastor  p a d e.                               H