Poštnina plačana v gotovim LetO LV. V Ljubljani, V nedeljo, dne 4. decembra 1927. Št. 275. Posamezna številka 3 Oli
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din aede;)ska Izdala celole no v Jugo-»lovili HO Din, V.a Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stolp peili-vrsta mali oglasi po I 30 ln 2 D, večli oglasi nad 43 mm v .Sine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uiedmikrm delu vrstica t»o 10 D1d □ Pr: večjem □ naroiilu pcpusl
Izide ob 4 zlulraj
rožen porideljrio in dneva po praznlKu
Uredništvo /e v Kopllarfevt ulici Si. 6 III Hokoptsl se ne vrača/o. nefranklrana pisma se ne s prelemalo * Uredništva teleton St. 2030. upravništvo št. 2.32S
Političen lisi sa slovenski narod
Uprava Ie v Kopllarlevl ul. st. b * Čekovni račun: C/uhl/ana štev. I0.650 In 10.34» xa Inserale, Saralf vaši. 7 S« 1, Zoffreb St. 39.011. Prana In Duna/ St. 24.797
Naša naloga.
Vsi mednarodnopolitični dogodki zadnjega časa, razorožitvena konferenca v Ženevi, zamolklo vrsnje v Rusiji, blazna politika fašističnega imperializma in dr., kažejo, kako je svet brez vsake politične etične smeri. Ne da se voditi od resnično človečanskih idej, principov svobode, samoodločbe in pravičnosti, podrejenosti posameznika in posameznih narodov, stanov, skupin pod obči blagor — marveč zgolj od pohlepa po premoči, gospodarskem dobičku in materijelnih dobrinah, ki se jih polaščajo nckaterniki v škodo celote.
Tisto liberalno meščanstvo, ki rado in teoretično po pravici odklanja kot herezijo marksistično dogmo, da so ekonomični interesi edini pogon vsega dogajanja, v praksi samo dosledno izvaja ta materializem. Ideje demokracije, sodelovanja vseh v obče dobro, moralne odgovornosti vsakega za celoto, obzirnosti večine do manjšine in narobe, vzajemnosti vseh stanov, ki onemogoča vsako izkoriščanje tujega dela in truda, svobode, ki se sama omejuje po večnih zakonih morale, ki velevajo ozir na občestvo, — vse to, kar je temelj in obenem plod krščanske kulture in politike, sc je umaknilo zgolj gospodarskim Interesom posameznih razredov, imperializmu močnejših narodov, divji tekmi, kdo bo koga prehitel, prevaral, obvladal in potlačil.
Ako je politika nujno zvezana z etiko, ako mora biti usmerjena k uresničenju tudi duhovnih vrednot, ako se ima ravnati tudi po idealnih zahtevkih in občestvo po njih oblikovati, nc pa samo se ravnati po realnih ra. > "ih moči in jih potrjati — potem danes svel nima sploh nobene politike več in glasniki svobode, pravičnosti ter enakopravnosti iz let 1789, 1830, 1848 itd so le še smešne figure preteklosti. Kakor je svet danes, je iz njegove politične prakse krščanstvo, vsaka idejnost sploh, malodane izginila. Pred popolnim razsulom ga varuje samo še bodisi prikrita, bodisi ponekod že čisto neprikrita diktatura. Toda ne diktatorski edikti ne vsega-mogočni trusti sveta ne bodo rešili, kakor ne more moralna hinavščina več prikriti njegove notranje trhlobe.
Gotovo je, da se ta obča idejna brez-usmerjenost odraža večalimanj tudi iz našega življenja po prevratu, iz strašnega političnega kaosa, ki sc je začel po osnovanju naše mlade države. Nc moremo reči, da bi ta kriza pri nas bila že premagana, a znamenja so tu. Moremo pa mirno ugotoviti, da je SLS, ki sloni ne samo po programu, ampak po vsej življenjski usmerjenosti naše narodne duše na krščanski kulturni osnovi, veliko, če ne največ pripomogla k postopnemu izboljšanju političnega etosa v naši državi. Ko jc vsak drug moralični odpor ohromel in so se mnogi, posamezniki in politične skupine, udali anarhiji špekulacije, grabežljivosti nagonov, izkoriščanju konjunkture in popolni breznačclnosti, je naša stranka brez vsakih kompromisov vztrajala na državljanski svobodi posameznika, enakopravnosti in avtonomiji naroda, energični izgradnji socialne zakonodaje in zaščite delovnih stanov proti vsaki reakciji. Varovala je demokracijo proti terorju policijskega režima in zagovarjala samoodločitev in ljudsko samoupravo proti etatizmu in centralizmu. Pobijala je materializem takrat vladajočih, ki so pod narodnimi gesli utrjali svo) osebni in strankarski položaj s pomočjo najdivjejše korupcije. Razkrinkovala je vso lažnivost nacionalizma in državotvornosti onih, ki so zlorabljali te ideje za ohranitev svoje nasilne in brez-moralne oblasti. Ta borba ni ostala brez uspeha: vsi, ki čutijo še odgovornost za državo in so nanjo vezani po dobrih tradicijah narodne preteklosti, so se znašli ali se sigurno še bodo v eni vrsti s SLS za obnovo moralnih vrednot in izčiščenje našega političnega življenja, za poštenost v vseh panogah javne upiave.
Ta počasi, a sigurno uveljavljajoči se pre-okret dokazuje v polni meri nujno potrebo, življenjsko upravičenost in nenadomestljivost politične tvorbe SLS. Gna pa bo v bodočnosti še bolj potrebna kot danes in poklicana v pozitivnem sodelovanju z vsemi poštenimi elementi naše države šc krepkeje udejstvovati politične smernice, ki imajo v njenem ustroju, v njeni preteklosti in v nepremakljivih načelih višjega reda svojo najtrdnejšo podlago. Nobeno delo za našo državo in za državo sploh ni tolikega bitnega pomena kot je delo na po-nravstvenju političnega, javnega življenja, da s« dvigne iz materialističnega, zgolj ekonomičnega in interesnega gledanja na svet in zgodovino do idealnih vidikov. Nobeno javno telo v naši državi ni v to bolj poklicano kot naša v krščanski' kulturi usidrana stranka.
Interpelacija Jugoslovanskega kluba, da se ljubljanski župan dr. Puc ne potrdi.
Konkretne obtožbe proti dr. Pucu in Dosipu Turku.
Zadeva Filippshofa, klavnice, stan. hiše na Ahacljevi cesti in drugo.
r Belgrad. 3. dec. (Tel. »Slov.«) Preko predsedstva nr rodne skupščine je danes predloženo notranjemu ministru sledeče vprašanje, oziroma:
Upit Jugoslovanskega kluba na notranjega ministra, da se novoizvoljeni župan dr. Puc radi koruptnih afer ne potrdi.
Dne 29. novembra je novoizvoljeni občinski svet mesta Jugoslavije volil župana. Za župana je bil izvoljen odvetnik dr. Puc s 23 glasovi, dočim je dobil *dr. llavnihar 21 glasov, 4 glasovnice so bile prazne.
Po volitvah je podalo 21 članov občinskega sveta (SLS, NRS) tole izjavo:
Podpisani člani občinskega sveta ljubljanskega izjavljamo, da ne moremo sodelovati v občinskem svetu 7, g. dr. Pucem kot županom, dokler se ne razčisti afera, iznešena ob priliki občinskih volitev dne 2. oktobra 1927, tičoča se prodaje Filipovega dvorca Mestni hranilnici ter prosimo, da se ta izjava priključi spisom o današnji volitvi župana. — Ljubljana, dne 29. novembra 1927. — Sledi 21 podpisov.
V imenu socialistov je dal L i k a r sledečo izjavo:
»Visoka zbornica! Očitek je bil izrečen od take strani, da je treba nanj brezpogojno dati odgovor. Kljub temu pa javnost še danes tega odgovora ni dobila. Prav tako nepojasnjenih je še vse polno afer. Mi smatramo, da je prva dolžnost novega občinskega sveta, kateri mora imeti dovolj moralne sile v seni, dn razjasni wc le afere. S tem bo občinski svet dokazal, da ima zmožnost do dela in da ima Ljubljana pravico do popolne samouprave. Predlagam zato, da občinski svet izvoli iz svoje srede preiskovalno komisijo, ki naj to in vse slične afere preišče in dožene krivce. Ponovno izjavljam, da je očitek proti dr. Pucu eden najtežjih, ker je bil iznešen z oficijelne strani.
Dr. L e 111 e ž se je v imenu dekali.iov strinjal s principom, izraženim v izjavi. Misli pa, ua bi bila izjava umestna šele, ko vlada potrdi župana.
Novi občinski svet ljubljanski, to je 26 članov proti ^3, je izrazit svoje mišljenje, da je treba dr. Pucu prej pojasniti afero, Ki se mu je javno očitala o priliki občinskih volitev dne 2. oktobra 1927, tičoča se prodaje Filipovega dvorca Mestni hranilnici, preuen je sploh misliti na kako sodelovanje z dr. Pucem. Tako sodelovanje pa je za redno delovanje občinskega sveta neobhodno potrebno, ker šteje stranka dr. Puca z njim vred 23 glasov, nasprotne stranke skupaj 26 glasov. Afera ki se je očitala dr. Pucu o priliki zadnjih občinskih voliiev, je sledeča:
»L. 1926. je bil dr. Puc gerent mesta ljubljanskega, vsled tega nadzorna instanca Mestne hranilnice. Obenem je bil pravni zastopnik in predsednik nadzorstva Slovenske banke.
Ker je bila Slovenska banka v težavah, je ravnatelj Mestne hranilnice pritiskal na ge-renta ljubljanskega mesta in predsednika nad-
zorstva Slovenske banke dr. Puca, naj poskrbi za vrnitev od Mestne hranilnice naložene vloge v Slovenski banki v znesku dveh milijonov 746.000 Din.
Tedaj je dal dr. Puc inicijativo, naj kupi Mestna hranilnica od Slovenske banke hišo F i 1 i p p s h o f ua Cankarjevem nabrežju. Mestna hranilnica je kupila hišo od Slovenske banke za 5,100.000 Din. To se je zgodilo dne 5 oktobra 1926. Kupčija je postala pravnove-ljavna. ker jo je odobrilo gerentstvo ljubljansko in veliki župan.
Član gerentstva mesta Ljubljane in obenem nadzorna instanca Mestne hranilnice, pravni zastopnik in nadzorstveni član Slovenske banke dr. P u c je dobil kot ekspeuzar 31. avgusta 50.000 Din, pn prodaji 354.000 Din.
Nezdružljivo je s častjo in poštenostjo vsakega človeka, osobito pa za jurista, katerega čisla pravna zavest bi morala biti profinjena, da združuje v sebi funkcije, ki eno in isto dejanje usmerjajo v raznih pravcih. Tako se pojavi inkompatibiliteta, ki je v svojem jedru nepoštena in vodi v korupcijo. Ta konstatacija se je pojavila v ekspenzarju, ki ga ne more zaračunati noben pošten advokat, osobito ne, ako je njegova dolžnost, da brani brezplačno zavod katerega nad orna instanc:! je. Nn drugi strani pa kaže v nepošteni luči dr. Puca dejstvo, ker je tako brzo pustil izplačati svoj ekspenzar, ki bi lahko prišel v opasnost, ako pride Slovenska banka v konkurz. To opasnost bi moral deliti z drugimi upniki Slovenske banl-e. ker je bil njen nadzorstveni član.
Da večina občinskega sveta odklania sodelovanje z dr Pucem, je razumlijvo radi teca, ker je še več drugih afer dr. Puca nerazčiščenih, kakor prekoračenja proračuna za klavnico in s tem združena potovanja v inozemstvo, prekoračenje proračuna mestne stanovaniske hiše na Ahacljevi cesti tudi za več milijonov.
Tudi novoizvoljeni nodžupan Tur k je za časa svojega perentstva mesta Ljubljane izkoriščal svo j položa j za svo i" osebne in svoji'1 sorodnikov ter svojih političnih prijateljev interose.
Ker si je sedanja vlada stavila za nnlorro. da zatre korupcijo in uvede v javno življenje nnstpnnst. zato smo prepričani. H novega iz-volienetra župana, proti kateremu so izneš°ni W>'i o"i" i kornpciie in npoošte"osti. ne da bi se iih slniSnl onrati. vlada ne bo potrdila. Zato v<1= vr>rnJnrno:
Ali hočete prenoviti, da dr. Puc radi ko-rupciip ne l^o potrjen?
Belgrad, 3. decembra 1927.
Jugoslovanski klub.
Zatišje v Belgradu,
r Belgrad, 3. decembra. (Tel. »Slov.«) Da- \ našnje popoldansko časopisje nadaljuje komentarje o včerajšnjem obisku dr. Korošca pri predsedniku vlade. O tej zadeli smo že včeraj spregovorili in nimamo nobenega povoda spuščati se z neinformiranostjo Pribičevičeve »Reči«, oziroma Jovanovičevih »Novosti« v krko polemiko, oziroma dajati njihovim tozadevnim izmišljotinam pobudo h kakim novim komentarjem.
r Belgrad, 3. decembra. (Tel »Slov.«) Danes je bil dr. Korošec dalj časa pri zunanjem ministri! Ma r i n k o v i č u , s katerim se je raz-govarjal o zunanjih in notranjepolitičnih vprašanjih. Sicer pa vlada v političnem življenju zatišje, ker je večina ministrov odsotnih. Danes
je bila seja davčnega odbora in sekcije zakonodajnega odbora, v katerem so večinoma strokovnjaki. Za jutri se ne napoveduje noben dogodek, ker je odšel predsednik vlade na lov.
Vlada bo prihodnji teden dogotovila zskon o centralni upravi. Potem bo bržkone sklicala narodno skupščino na deset dni, da ji predloži izdelane zakonske načrte, ki se bodo v to svrho predložili izvoljenim odborom.
V Belgrad se je povrnil kralj s kraljico in prestolonaslednikom iz Topole. Ta mu je pri tej priliki predložil v podpis zakon o tem, da se finančnemu ministru da dvomesečni dopust radi slabega zdravja, da ga za ta čas nadomestuje trgovinski minister Spaho.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
razbita.
r Belgrad, 3. dec. (Tel. :>Slov.«) Avstrijska in naša delegacija sta popoldne nadaljevali pogajanja glede revizije trgovinske pogodbe med Avstrijo in našo državo. Že na prejšnjih sejah teh delegacij je prišlo do velikih nasprotij, ker sta se obe delegaciji postavili na popolnoma nasprotujoča si stališča. 0 poteku x'~'je, na kateri je prišlo do formalnega prekinjanja, smo zvedeli sledečo: 14. novembra so se v Belgradu pričela pogajanja za re-
vizijo trgovinske pogodbe med Avstrijo in SHS. Sedaj so se pogajanja začasno prekinila Pogajanja so prišla do sledečega rezultata: Delegaciji sla se sporazumeli v številnih postavkah. O na j ve" ji zahtevi, to je glede revizije postavk, ki se tičejo mesa in živine, kakor i tudi vseh postavk glede industrijskih pred i mr ov, pa se ni dosegla rešitev. Avstrijska delegacija odpotuje jutri na Dunaj, da poroča o tem rezultatu.
Ahmed Zogu predsednik Albanije.
Debata o državni davčni reformi.
Vprašanje davka na zgradbe.
PosJ. Pušenjak za interese kmet-skega ljudstva.
r Belgrad, 3. dec. (Tel. »Slov.<) Davčni odbor je razpravljal ua današnji seji o zgra-darini. Posl. P u š e n j a k je predlagal, da se od zgradarine oproste stavbe, v katerih se nahajajo pisarne župnih uradov. Predlog je bil sprejet. Velika debata se je razvila radi oprostitve zgradarine v kmetskih hišah, ker se daje ta oprostitev le kmetskim občinam. Poslanec Pušenjak opozarja na to, da je cela vrsta občin, ki so sicer trgi po imenu, imajo pa popolnoma kmetski značaj, n. pr. Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Veržej, Ljutomer, Vače, Velenje, Metlika itd., v katerih živijo večinoma kmetje in bi bila velika krivica za kmete, ki žive v mnogih mestih in trgih, akc ne bi bili deležni oprostitve od zgradarine. Poslanec zahteva, da se načrt v toliko spremeni, da bodo ti kmetje deležni ugodnosti oprostitve hišnega davka. Del člena, ki govori o oprostitvi, se odloži, da bi se dobila tem zahtevam odgovarjajoča stilizacija. Poslanec Pušenjak se je potegoval za to, da se raztegne davčna oprostitev mest, ki imajo nad 20.00C prebivalcev na 15 let. Minister ni pristal na to. Potreben bo pristanek finančnega ministra, ki ni bil navzoč. Črtala se je določba, da se za časa oprostitve od zgradarine za nove stavbe oprostitev ne nanaša na doklade. Prihodnja seja bo v torek. Takrat sc; konča obravnava c zgradarini in se prične razprava o davkih na donos iz podjetij, obrti iu poklicev.
Vprašan;© notar atske^a
r Belgrad, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Odbor za proučevanje zakonskega predloga o nezdružljivosti nolarskega in odvetniškega poklica je imel danes prvo sejo. Predlog so svoječasne vložili radičcvci. V današnji debati so hrvatski poslanci razglašali in naglašali, da jim gre za spremembo na Hrvatskem in v Slavoniji, Ujet je po dosedanjem zakonu javni beležnik (notar) lahko obenem tudi odvelnik. Pravosodni minister je izjavil, da je pripravljen storiti korake, da se morebitne zlorabe takoj odpravijo, da pa v ostalem misli na predložitev enotnega zakona o ureditvi notarijata za ccio državo. Odbor je sklenil, da pravosodno ministrstvo zbere do prihodnje seje vse podatke o dosedanji ureditvi notarijata v posameznih pokrajinah, nakar še bo šele razpravljalo o tem, ali je tozadeven predlog radičevcev sploh sposoben za razpravo, tako v načelu, kakor v podrobnostih. Današnja seja sr je odložila do časa, da se zbere potrebno gradivo.
Podaljšanje plačevanja davkov v bonih do 1. IV. 1928.
r Belgrad, 3. dec. (Tel. >Slov.<) Finančni minister je s posebnim odtokom podaljšal rok, v katerim se lahko plačujejo davki kakor je to določeno v pravilniku, /. boni kronsko-dl-narske vrednosti do 1. aprila 1928. Po tem roku se ti boui ue bodo več jemali v obzir.
Spor v Srbski zadružni zvezi.
r Belgrad, 8. doc. (Tel. Slov ) Spor med dvema upravnima odboroma Srbske zadružno zveze je dobil suoči epilog * tem, dn je iz prostorov predsedstvu te zveze policija delo-žirala v Jagodi ni izvoljeni upravni odbor. Vlada se je namreč postavila na stališče, da je v Novem Sadu izvoljeni odbor edino mero-dajen, dočim ne priznava v Jagoilini izvoljenega upravnega odbora. Ta žalostni dogodek v srbskem zadružništvu izkoriščajo gotovi krogi v politične svrhe. To delajo leni lažje, ker -se nahajajo v obeh upravnih odborih, tako v Jagodini, kakor v Novem Sadu, aktivni ministri. Vendar je gotovo, da nade opozicije v tem oziru ne bodo imele nobenega uspeha, ker so se že storili koraki, da se srbsko zadružništvo /.edini in da pride v interesu tako važne ustanove do popolne sprave.
Poenotenje prosvetnega programa /.a celo državo.
r Belgrad, 3. dcc. (Tel. »Slov.«) Komisija prosvetnega ministrstva za izdelavo državnega prosvetnega programa je danes nadaljevala razpravo. Današnji seji je predsedoval ministrov pomočnik Jojič. Na dnevnem redu so bila sledeča vprašanja: 1. Katere šole so nam potrebne in medsebojno razmerje teh šol. 2 Enotnost načrta in programa in delen odstop od tega enotnega načrta z ozirom na razmere in potrebe. 3. Ali naj vse šole spadajo pod prosvetno ali pod nekatera druga ministrstva. 4. Nacionalna ali splošna kultura naših šol. 5. Duh naših šol v učnem in vzgojnem pogledu. 6. Materialno stanje šol. 7. Verski poduk. To so glavna vprašanja, s katerimi sc bo bavila konferenca. Ker jc treba za to zbrati obširen materijal, sc je komisija razdelila v odseke. Ko bodo ti zbrali snov, se bo delo nadaljevalo.
Zakon o sodnikih.
r Belgrad, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Sekcija takonodajnega odbora je danes imela sojo in pričela z razpravo o načrtu o sodnikih rednih sodišč. Sprejelo se je prvo poglavje. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldne.
Volitve v zbornico TOI.
Z ozirom na članek pod gornjim naslovom, ki smo ga bili objavili dne 21. oktobra 1927 v št. 289 našega lista, smo prejeli sledeči popravek:
Ni resnično, da nisem sprejel na stanovsko I isto L' Franchettija . Nasprotno pa je res, da niti kot oseba niti imenom SOS kot njen poslevodeči podpredsednik niti sicer nisem imol prav nobene ingerence na sestavo stanovske trgovske liste, kateri je bil nosilec g. Weixl, marveč se je ta lista s stavila izključno samo v poslovnih prostorih Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani od gospodov, katerim je ta stanovska organizacija to delo izročila, in je nadalje res, da sem jaz glede sestave te liste izvrševal sklep načelstva SDS, la je sestava liste povsem avtonomna notranja zadeva stanovske orgunizacije in da nudi stranka tej listi zgolj podporo s svojim tiskom in aparatom, vendar brez ingerence na sestavo, izdelavo in predložitev to stanovske strokovno liste. Ljubljana, dne 30. no-'embr.i 1927.
p. Adolf Ribnikar.
Z ozirom na članek pod gornjim naslovom, ki 9iuo ga bili objavili dne 22. oktobra 1927 v št. 240 našega lista, smo prejeli sledeči popravek:
Ni resnično, dn bi vodilni gospodje lastne strankine pisarne, morda celo poslevodeči podpredsednik ne bili sestavili pravilne kandidatne liste trgovskega odseka, kakor tudi ni resnično, da bi poslevodeči podpredsednik SDS A. Ribnikar vodil stanovsko organizacijo. Nasprotno pa je res, da sem v smislu strankinega sklepa opustil sleherno sodelovanje pri sestavi stanovske kandidatne liste v trgovski odsek zbornice TOI in v celoti prepustil sestavljanje kandidatne liste, kandidature, prepisovanje in podpisovanje ter vlaganje liste izključno le stanovski organizaciji in njenim organom brez nobenega sodelovanja niti lastnega niti strankine pisarne. Nadalje je res, da nikakor no vodim stanovske organizai ije, marveč, da se v njene zadeve nisem nikdar vmešaval. V Ljubljani, dno 80. novembra 1927.
p Adoll Ribnikar.
poslevodeči podpredsednik SDS.
Sponiladno gostovanje ljubljanske opere.
č Novi Siti, 3. dec. (Tel. Slov.«) 'Cakor se Joznava. ho ljubljanska opera prihodnjo spomlad gostovala dalj časa v Vojvodini, v Subo-lici, Somboru, Novem Sadu. Velikem Rečke-reku in Vršni. Predvidenih jc 25 predstav.
Koncert Garde.
Koncert kraljeve garde včeraj v Unionu je sijajno uspel. Ogromen orkester s 180 močmi je žel velikanski aplavz natrpano dvorane. Strokovno kritiko prinesemo v torek.
č šibenik, 3. dec. (Tel. »Slov.«) V Šibenil; je dospelo 100 vagonov železniških tračnic y.:t progo Šibenlk --Split Knin. <la bodo hrzovl -ki mogli vozili s po\ prečno hitrostjo 40 do 50 km.
V Ženevi ni prišlo do soqlas'a.
v Ženeva, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji razorožit vene komisije se je bil hud boj zu datum prihodnje seje. Dr. Beneš ni vztrajal pri tem, da se varnostni komite skliče -0. februarja 1928. Litvinov pa je izjavil, da oni člani razorožitvene komisije, ki niso člani Društva narodov, ne morejo biti zadovoljni s paralelnostjo del varnostnega komiteja m raz-orožitvene komisije in da sklicanje razoroži-Aene komisije ne sme biti odvisno od dela varnostnega komiteja. Le-ta se peča z interpelacijo -ele vrste členov "pakta Društva narodov, za katere Rusija kot nečlan nima interesa. Zato predlaga, da se razorožitveria komisija skliče 10. januarja. Potem, ko sta govorila Bernstorff' in Boncour, ki je rotil Litviriova, naj z ozirom na velike končne cilje ne dela težkoč, in ko je še zaključno govoril predsednik London, je bilo četrto zasedanje razoro-žitvene komisije ob dveh pooldne (zaključeno. London je še predlagal, da se varnostni komite skliče na 20. februar, razorožitvena komisija pa na 15. marca 1928.
Briand v Ženevi.
v Ženeva, 3. decembra. (Tel. Slov. <) Danes sc pričakuje prihod francoskega zunanjega ministra Branda v Ženevo. Politiki računajo z možnostjo, da se sestaneta Briand in Litvinov.
v London,, 3. dec. (Tel. Slov,«.) Danes se govori v tukajšnjih diplomatskih krogih, da je Litvinov svoj odhod iz Ženeve odgodil. ker bo imel začetkom prihodnjega tedna najprej razgovor z Briandom, in če bo ta ugoden, potem menda tudi s Chamberlainoin o možnosti vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rusijo.
Briand referira ...
v Pariz, 3. dec. (Tel. Slov.«) Današnji francoski ministrski svet se je skoro izključno bavil z zunanjepolitično situacijo. Briand je poročal o stališču, ki ga uamerava zavzeti z ozirom na razne probleme, ki so na dnevnem redu Društva narodov. Pri tem se je baje zelo pesimistično izrazil o poravnavi poljsko-litav-skega konflikta, kar ima najbrž svoj vzrok v tem, ker je francoska vlada dala Pilsudskemu že zelo jasna zagotovila glede odločitve Sveta Društva narodov in je poljska vlada zato huje opustila prvotno nameravane vojaške odredbe ob meji.
Voldemaras se ne uda!
v Berlin, 3. dec. (Tel. »Slov.«) V razgovoru s kovenskim dopisnikom »Lokalanzeiger-ja< je Voldemaras pred odhodom v Ženevo izjavil, dn brez razprave o \prašunju Vilne ne more priti v poštev odprava vojnega stanja s Poljsko. Brez končne razjasnitve se odnošaji s Poljsko ne morejo obnoviti. Odloniti mora tudi belgijski načrt, ker nobena litvanska vlada ne bi pristala na to, da se odreče samostojnosti direktno ali indirektno.
Titulescu gre z zdravnikom v Ženevo.
v Bukarešt, 3. dec. (Tel. »Slov«) Ker je Svet Društva narodov sklenil, da razpravlja o madjarsko-romunskeni sporu radi optantov na sedanjem zasedanju, se je zunanji minister Titulescu odločil, da vsekakor odpotuje v ponedeljek v Ženevo. Spremljal ga bo zdravnik.
Rim odobri! albansko pogodbo.
v Rim, 3. dec. (Tel. >Slov. ) Na današnji seji parlamenta je bila pogodba /. Albanijo sprejeta po referatu poročevalca zunanje komisije Torresa in na predlog poslanca Treua.
Zakaj ie bi! škof Rossi Drestavl;en ?
v Rim, 3. dec. (Tel. >Slov.«) O baje obstoječem konfliktu med italijansko vlado in Vatikanom radi odstavitve videmskega škofa msgr. Rossija. iz čegar škofije je bilo pet duhovnov odpuščenih ker so bili obtoženi proti-fašistovskega delovanja in obsojenih v internacijo, se z merodajnega mesta izjavlja, da je Kossi že pred dalj časa prosil papeža iz rodbinskih razlogov, da ga pošlje iz škofije, ker ima umobolno sestro. Papež je tej prošnji ugodil in imenoval frančiškanskega patra Lunghi-na za provizoričnega naslednika. Še pred po-vratkom Rossija, pa je bilo obsdjenih onih pet duhovnikov. Nato ie Rossi prosil za končnoveljavno prestavitev i/. Vidma in je to prošnjo utemeljil z osebnimi in rodbinskimi vzroki. Vlada je napram Rossiju pokazala naklonjenost iu se je že od početka obotavljala priznati imenovanje Lunghinovo, potem pa je navzlic temu dala svoj agreman, ker med ačnsno misijo Lunghina ni bilo povoda za pritožbe.
Dr. Krofa gre zopet v Rim.
v Praga. 3 dec. (Tel. Slov ) V svrho nadaljevanja pogajanj z Vatikanom pojde poslanik dr. Krofta zopet v Rim. Popolnemu spu-rnzunm med Češkoslovaško in Vatikanom sloji na poti. kakor piše >Narodni Oslobodzeni . še vedno vprašanje Husovega dneva. Iz razlogov prestiža vztraja Vatikan tudi pri leni, da se vrne v Prago nuncij Marntflggi. šele ko ho došlo do sporazuma rtlede teh dveh gla nih vpi i-anj bo mogoče razpravljati o drugih jer-kvenopolitičnih vprašanjih.
Sredozemski Locarno na vidiku?
v London, 8. dec. (Tel. ; Slov.«) Diplomatski poročevalec VVeslniinster Gazette« poroča. da se bodo po angleškem, posredovanju v kratkem vršila med Francijo in Italijo pogajanja o sredozemskem Locarnu. Francija zahteva od Italije, da neha s protifrancosko politiko, da se odreče italijanski hegemoniji na Balkanu in da opusti politiko obkroževanja Jugoslavije. Če Italija ne porabi te zadnje prilike, mora biti po mnenju tega angleškega lista pripravljena na to, da bo prihodnja francoska vlada, ki ho brez dvoma levičarska vlada proti Italiji, izgubila potrpežljivost.
v Pariz, 3. decembra. (Tel. »Slov.«) Za londonske vesti, po katerih se je francoska vlada odločila za direktna pogajanja z Italijo v svrho odstranitve v zadnjih mesecih nastale napetosti, ni tukaj nobenih pozitivnih razlogov, in tudi ne za informacijo, ki govori o angleškem posredovanju med Francijo in Italijo. Zdi se, da je bil povod za take vesti dogovor za modus vi-vendi, s katerim se urejuje bivanje naselbin italijanskih in francoskih državljanov.
Maniu hoče volitve in v!ado'
v Bukarešt, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vlada udeležila v Florici rekvi-jenia po pok. Bratianu. Popoldne so se člani vlade vrnili v Bukarešt. kjer je voditelj narodne kmetikestranke Maniu predložil odgovor stranke na predlog Vintila Bratiana o sodelovanju narodne kmetske stranke z liberalno stranko. Kakor se doznava, odklanja Maniu vsako sodelovanje z liberalci, doklor se ne izvedejo svobodne volitve. Maniu zahteva, da pred vsem sam sestavi vlado, da izvede volitve in da se potem pogaja z vsemi parlamentarnimi skupinami o koncentracijski vladi. Kakor se čuje v političnih krogih, želi regentski svet. da bi na čelu te koncentracijske vlade bil sedanji zunanji minister Titulescu. Temu se .v liberalni stranki protivi posebno notranji minister Duca, ki lansira sestavo vlade Stirbeya, katera kombinacija pa se najbrže ne bo ustvarila.
Opozicija že spada v zgodovino.
v Moskva, 3. dccembra. (Tel. »Slov.«) Neposredno po otvoritvi kongresa stranke je bilo vprašanje Trockega odpravljeno s tem, da je Rykov v otvoritvenem nagovoru izjavil, da za stranko ni več nobenega vprašanja o Trockiju. Na dnevnem redu so kardinalni problemi notranje in zunanje politike, socialne izgraditve in svetovne revolucije. Vprašanje opozicije že spada v zgodovino. Stranka bo odslej vse svoje meči, ki jih je dosedaj morala porabiti proti opoziciji, porabljala za pozitivno delo za probleme organizacije socialne družbe in za rešitev mednarodnih problemov. Go\or Rykova so burno odobravali
Trocki o opoziciji v komunistični internaeonali.
Ljubljančanom znani bolgarski časnikar Mla-den K osi o v popisuje v belgrajski »Pravdi« svoj razgovor 7, voditeljem sovjetske opozicije Levom T r o c k i j e m. Le s težavo se je Kostovu posrečilo priti do Trockega, zato so tembolj zanimive izjave, ki jih je tu dobil:
.Naša boljševiška revolucija,« je izjavil Trocki, je imela za cilj ustvaritev socializma preko dikta-j ture proletarijata. Brez >' ' tature delavskega razreda je socializem nemogoč. Toda današnja diktatura se je izvrgla v osebno diktaturo nekoliko ljudi. Vladajoča klika je Odvzela delavstvu vse organizacijske pravice, pravico stavke, svobode besede, misli in I'sira. Prva glavna fcaMe\ 1 na" opozicije je demokratizacija holjševiškc stranke, svoboda komunistov. Z lašo borbo bomo nadaljevali vse do tedaj, dokler ne bo uničena osebna diktatura Staljina in njogovih tovarišev.«
Trocki ni mnenja, da je potrebna demokratizacija režima in svoboda vse1, državljanov. Zanj so to le malomeščanske iluzije On zahteva potlačeno svobodo liol.iševikov in misli, da je proletarska masa edina poklicana, da kot razred ustvari socializem.
Deset let po revoluciji invmo po mestih in vaseh novo buržuazijo. Privatni trgovci v mestih in vaški oderuM tvorijo nov razred špekulantov in eksploaterjev. Osnovanje in okrepitev te nove buržuazije'je prvi rezulta »Nepa (nove ekonomske politike). Drugi rezultat pa je globoka ekonomska kriza in ogromna revščina delavskega stanu. Saj ste videli to revščino, ki se opaža pri vsakem koraku, sami.«
Dalje pravi Trocki:
»Zunanja politika Cičerinovih manevrov je doživela popoln polom. Enako ekonomska politika Zaupanja do nas v Evropi ni in tuji kapital, nn katerega je stavil oficijelni komunizem toliko nad, da se bo po njem gospodarsko dvignila Rusija, se nas slejkoprej izogiba. Danes ko! včeraj velja ista dilema: Ali revolucionarna Rusija ali kapitalistična Evropa I Jaz ne verujem, da bi današnji vlastoijržci mogli pričeli vojno. Toda naša vlada si neprestano izmišlja bližnje vojne, zalo da bi odvrnila pozornost ljudstva od vseh njenih zunanjih in notranjih neuspehov in da bi mogla teror še povečali.-:
Vsekakor 7.<"lo zanimivo mnenje Trockega.
Vatikan oosoMlo?
v London 3. dec. (Tel Slov. ) Kakor poroča diplomatski poročevalec Dailv Tele-graphn , se Vatikan pogaja /. neko ameriško bančno skuoino radi najetja posojila.
Avstrija ne bo več pod kontrolo.
v Pariz, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Veleposla-niška kouterenca se je danes sesiuta tei je pu poročilu vojaških konirolnin organov o stanju razorožitve v Avstriji sklenila, da 31. januarja lfcj odpokliče kontrolne častnike, ki od leta 11 !3. nadzorujejo likvidacijo nekaterih prav. nih zahtev. Tudi vojaški kontrolni likvidacijski komite se bo Imje u- aknil v nekaterih tednih z željo, da avstrijska vluda do tedaj razpusti dunajsko občinsko stražo in sprejme zakon v svrho ureditve izdelovanja iu izvažanja vojnega materijala. Uradno se poroča: Zveznemu kanclerju • je danes olicijelno sporočilo, da je veleposlaniška konferenca v Parizu sklenila, da v Avstriji še obstoječo med-zavezniško vojaško kontrolo definitivno in brezpogojno ukine z 31. januarjem 1928. Obenem je veleposlaniška konferenca izjavila, da računa s poprejšnjim votiranjem zakona o vojnem materijah! in z ureditvijo nekaterih drugih zadev, ki se bodo v kratkem z noto sporočile zvezni vladi.
Corbin — direktor.
v Pariz, 3 decembra. (Tel. »Slov. <) Za po» litičnega direktorja francoskega zunanjega ministrstva Je bil namesto sedanjega rimskega poslanika De Beaumarchaisa imenovan dosedanji voditelj evropskega oddelka na Quai d'Orsayu
250 000 delavcev ored stavko.
v Berlin, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Nevarnost je, da 1. januarja obstane delo v vseh železo-livarnah Nemčije, s čimer bi bilo prizadetih več kot 250.000 delsavcev, ker so pogajanja radi šematičnega osemurnika in splošnega povišanja mezd ostala brezuspešna. Če se v zadnjem trenutku ne bo posrečilo delovnemu ministru intervenirati, stoji Nemčija pred enim največjih mezdnih bojev.
Preiskava proti Cenovemu morlicu gre počasi.
v Praga, 3. decembra. (Tel. »Slov.«) Preiskava proti morilcu Cena bega Bebiju se vrši zelo počasi. Češkoslovaška sc je obrnila na iv-strijjke, albanske, jugoslovanske in italijanske oblasti da zaslišijo priče. Dosedaj pa je ugodila samo Avstrija, dočim iz Rima in Belgrada še ni bilo nobenega odgovora. Včeraj je prišel v Prago tajnik albanskega predsednika dr Tiči in brat umorjenega Cena bega, da bosta zaslišana ':ot priči.
Belgijska vlada dobila zaupnico,
v Briissel, 3. dec. (Tel. :Slov.<) Jasparje-va vlada je dobila zaupanje parlamenta s 95 proti 67 glasovom socialistov. Ministrski predsednik Jaspar je v štiriurnem govoru obrazložil vladni program. Socialisti so napovedali najstrožjo opozicijo.
Slovanski in orijentalski institut v Pragi.
v Praga, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaška vlad. je pred nekaterimi dnevi sklenila, da ustanovi slovanski in orientalni institut. Po sklepu prezidenta Masaryka 'e bilo imenovani' '3 rednih članov slovanskega in 34 rednih članov orienlalnega instituta.
Zasedanje zagrebške oblastne skupščine.
Zagrebška oblastna skupščina se sestane dne 12. t. m. Na dnevnem redu so poročilo oblastnega odbora o dosedanjem delu iti poročila oblastnih po-I slancev o položaju v posameznih okrajih. Odseki bodo razpravljali o oblastnem proračunu. To zasedanje oblastne skupščine bo trajalo osem do desel dni. Novi proračun zagrebške oblasti bo nekoliko večji od letošnjega. Po čl. 29. novega finančnega zakona odpade kol podpora oblastem kakih 174 milijonov, od tega računajo, da odpade na zagrebško oblast kakih 8—10 milijonov. Zagrebški listi izražajo upanje, da bo novi proračun upošteval razmere I11 razvoj industrije v oblasti ter davčno preobremenjenost neagrarnih delov ljudstva, da ne naleti zopet na proteste mest, kot je bilo to pri prejšnjem proračunu.
Prepričajte se, da kupite najceneje
zimske suknje
dolge in kratke pri
Fran Lukič, Stritarjeva 9
Jugoslovanska knjigarna
v l ubhani
priporoča:
Ad rimi Dr. .los., Die Erziehttng zur Frommipkeit.
Ein Versuch streng psyehologischen Aufbaues 8R str., vezano 30 Din.
Rorktnvski S. v. D., Fithrende Jugend. Aufgaben und GeetiiHeu junger Fllhrer. 197 str., vezano 68 Din.
Uorko\vski S. v. D . Reiledes Leben Ein Buch der Selbstzucht f. d. Jugend 302 ah., vez 7fi Din.
Brey Henr. Vnn owiger Liehe. Eucharistische Ges dnnken. 181 str., vez. ofi Din.
Chrisl J., Der I aiettapnstel. I. Des Mitnnes Kredo 294 str. 3(i Din.
Gatterer M., Im Olaiibenslirht. Chrlstliche Gedan-ken tlbe-r das Geschleehtslebea. 115 str.. 17 dinarjev.
Sveti Miklavž prihaja...
Pri sv. Miklavžu.
»Hul6 — hal<5,< vpijejo angelčki iu tekajo po nebeških dvoranah. »Hal6 — kje je sveti Miklavž?« kličejo in hitijo iz sobe v sobo. »Sveti Miklavž, kje je Miklavž?« se oglašajo klici po vseh nebesih.
»Sveti Peter, sveti Peteri« priteče večji angel, »brž pojdi in poišči nam Miklavža!« Sveti Peter, stari gospod, ki že dva tisoč let sedi pri nebeških vratili in jih odpira in zapira z zlatimi ključi, se nejevoljno ozre in vpraša:
»Kaj pa je že spet? Nikoli nimam miru! Zdaj kdo trka od zunaj in stoka in joka na pragu, zdaj spet. ta vrišč in hrup sredi samih nebes. Mir, vam rečem! Kaj tekate sem in tja! Če pride Gospod Jezus — mene bo pokaral, češ, nič ne paziš! Pa kako bi sam, revež, star in nadložen... No, torej, kaj bi radl?<
»Svetega Miklavža.«
»Pa kaj mu hočete?« vpraša sveti Peter že malo mirneje in se pogrezne v mehak naslonjač iz oblaka.
»Pošto imamo zanj.«
»Pošto?« se začudi sveti Peter. »Pošte pa pri nas v nebesih ne poznamo1 Ta je pa bosa! Le kaj me motite s takimi neumnostmi.* zavrne sveti Peter angelčke in zamahne s ključi.
»Cin, cin,« se oglasi zvonček pri vratih.
»No, že spet! Tak pojdite, pojdite!« pravi resno sveti Peter in trudno vstane.
»Prosimo, prosimo,«'vzkliknejo angelčki, »po-fakaj, sveti Peter! Slišiš?«
Sveti Peter pa že odklepa nebeška vrata.
»Miklavž, sveti Miklavž!« se zlije vanj ploha klicev in se vsuje preden deset, dvajset, sto in več angelčkov s košarami v rokah in vrečami in koši na hrbtu.
»Pošta, pošta za svetega Miklavža! vpijejo bolj in bolj
Sveti Peter ne more niti do besede. Zgrudi se v naslanjač, težko sope in maha z rokami.
»Zdaj pa imam, zdaj pa imam — spredaj — zadaj — sam iiruh in vrišč! Zaprite — čakajte, da zaprem! Z zemlje vleče — prepih je! O, Če pride Rog Oče, kaj poreče!«
In sunkoma vstane in zapahne težka, zlata nebeška vrata.
»No, vidiš, vidiš,« silijo vanj angelčki iz nebes in oni, ki so baš prišli. »Vidiš, da se nismo mi izmislili!«
Sveti Peter mora — hočeš nočeš — z angelčki po nebeških dvoranah.
»Pa odklej ta novotarija?« se jezi spotoma, »kdaj pa so začeli pisariti v nebesa? Dva tisoč let že..., oh, ta nori, novi svet! Ni čuda, da jih je tako malo zrelih za v nebesa!« In še godrnja in brunda, v dolgo sivo brado in rožlja s ključi. Dolga halja se mu zapleta, tako ga obsipavajo angelčki, težko noseč tovore pisem, samih pisem pozemskih otrok.
Vsa truma angelčkov s Petrom v sredi prehodi vrsto nebeških dvoran, odpira, zapira zlata vrata. Drugi angelčki jih srečavajo, postajajo, iz-prašujejo, se radovedno ozirajo v tovore, svežnje, košare, kcše pisem in prošenj. Slednjič obstane vsa stotera in tisočera množica pred velikimi vrati.
»Sveti Miklavž, odpri t« zakliče sveti Peter in potrka s ključi na vrata.
»Kdo pa je?« se odzove glas znotraj in že se odpirajo vrata.
»Kdo, kdo!« vzklika razburjeno sveti Peter. »Veliko nas je, pa mene, starca, vlečejo s seboj! Kakor ne bi imel drugega dela! Kakor da smejo biti nebeška vrata brez mene! Tak, poglej, Miklavž, poglej jih, pa povej, Če stno že kdaj doživeli kaj takega!«
Sveti Miklavž obstane na pragu. Vsa svilena je njegova častitljiva brada, belo oblačilo objema vso njegovo vzvišeno osebo, škofovska mitra se
ZA MIKLAVŽA
si dovoljuje cenj. občinstvo uljudno opozoriti na veliko zalogo vsakovrstnega galanterijskega blaga: igrač vozičkov, ročnih torbic, listnic, kovčegov, aktovk, ialulj, ogledal, voz, nastavkov, pisa nih, Icadilnth garnitur, jedilnega orodja, linoleum - preprog, telovadnih, sneinih in domačih čevljev, galoi, pletenin, robcev, kravat, perila, rokavic, nogavic, predmetov za krojače in šivilje, toaletnih potrebščin, parfuma, mila
Tvrdka F.M.Schmht
Pred Škofijo 2	Lincrnr/eva 4
mu blesti vrh glave, dobrohotno se smehlja in prijazno mu gledajo oči.
»Oh. oh, oh,« se začudi, »poznam vas, poznam! Od mojih ljubih otročičkov angelčki varuhi stel Kaj pa mi prinašate od njih?«
»Tak tako — angelčki varuhi — no, no,« godrnja sveti Peter in počasi odide nazaj k nebeškim vratom.
»Tole,« hitijo angelčki in jemljejo pošto iz košar, košev, zavojev in vreč, »tole je od Ivana — to od Lizike — to li piše Minka, tole Aleš in to Mejko — in to Vasiljko in to Andrej; in to Nuška in Nevenka in lo Vojko — pa Lojzek in Bojan in Metka; in to je od Zore in to od Stanka in to...«
m mm
»Dobro, dobro, dobro,« govori sveti Miklavž, jemlje pisma, jih v trenutku prebere, odlaga na kupček, ki se viša in narašča v velikansko armado samih pisem s prošnjami pozemskih otrok. Spremljevavci svetega Miklavža, večji angeli, razvrstijo pisma po poedinih krajih, nič ne rečejo in si zapisujejo imena v lepe bukve z zlato obrezo in zlatimi zaponkami »Bomo videli, bomo videli,« pravi sveti Miklavž, »veliko hočejo ti moji otro-čiči, oh, koliko želja imajo, koliko stvari bi radi... hm, hm, — bomo videli. Pa vi, angelčki varuhi, imate kaj zajuskov, ali so bili pa vsi ti tudi pridni?«
»Imamo, imamo!« se oglasijo vsi hkrati, »vse je zapisano! Tale je priden v šoli. doma malo nagaja, a...«
»----moli kaj?« vpraša sveti Miklavž.
»Zvečer moli —«
»Potem je dobro.*
>In ta,« se oglasi drugi, »joka se rad>
»Pa zna moliti?«
*Bolj postrani se prekriža ...«
^Koliko je star?«
■>štiri leta.«
»No — no — je še majhen, seveda. Ze dobro, bom že pregledal.«
In angelčki poročajo, sveti Miklavž prikimava, spremljevavci zapisujejo. Ves dan, vso noč —
»Hu-u-u!« se oglasi tedaj nekje v globini. Vsi se zdrznejo. Sveti Miklavž namrši obrvi.
»Peklenščki!« pravi tiho in prisluhne navzdol
•»Miklavž — hu r- ali nas potrebuješ?«
»Kakor zmeraj, če bo treba, a nerad vas vlačim s seboj! Ta svoja! je črna in grda;< pripomni angelom, »a kaj. da bodo bol j pridni, treba je...«
»Hu-u!« zadoni iznova. »Koliko?«
»Kakor zmeraj, a upam, da ne boste imeli dosti dela. Odstranite sek In naredi križ. Tedaj se zabliska in zadiši po žveplu in votlo zagrmi.
Angelčki se preplašeno ozirajo, a že se sveti Miklavžev obraz.
»Torej nocoj!« pravi ,»pa pohitimo, da opravimo vse v enem večeru in eni noči!«
Oti •oci-zemljani pa čakajo spodaj in so radovedni, kako jih bo uslišal sveti Miklavž. Pridni bodimo, da ne pojde mimo nas!	M. Km.
Norveški smučarski ceuiii
izdelani točno po navodilih g. inž Hansennn učitelja jugoslovanskega olimpijskega moMva
Otr» 440 -VOIKA, Ljubljana. Krekov trg št 10
Po nnštnem povzetju Din 20'- več.
Miklavževa pot na zemifo
Sveti Miklavž je v nebesih menda tisti svetnik, ki najbolj žaluje za starimi, dobrimi časi. Že sam na sebi jo zvest starim šegam; star mož je, z dolgo sivo brado — v vsaki šolski čitanki je 0|>isan tako — še na misel mu ne pride, da bi stopil h kakemu nebeškemu brivcu in da bi si dal pri njem kodrati svojo brado z novim pariškim aparatom in tudi njegov plašč je vrezan še prav po start modi. Če nosi nemara moderne čevlje, ne vem, sklenil sem pa, da mu pogledam pod noge, ko se pojavi na večer svojega godu v Unicnski dvorani. Trdno sem pa prepričan, da radi letošnjega vremena, ali bolje nevreutena, nosi še prave starinske škornje. Torej, sveti Miklavž je prav staro-doben mož in ni čuda, če že devetletni fantiči nimajo vere vanj.
Letos bo moral Miklavž pred svojim prihodom k nam prestati 'prav mnogo neprilik. Potnega lista v Jugoslavijo menda ne bo poztbil, saj ima že skušnje iz prejšnjih let. ko je tekal po nebesih od nebeškega magistrata do nebeške policije, od konzulata do konzulata in je dobit potni list šele, ko je sveto zatrdil, da je izvoznik in je položil na mizo lep znesek v zlati valuti, šele tedaj je dobil pravico potovati tja dol v Jugoslavijo. Letos upamo, da teh neprilik ne bo imel. Saj je pri naših oblasteh že znan kot soliden gospod. Druga stvar pa je z njegovim spremstvom. Kdo naj jamči, da ne bodo kje na kakršui meji že, zadržali kakega njegovih parkljev, češ, da je nevaren anarhist, upornik in atentator, kar je nazadnje, tn priznavamo, tudi res? In kake sitnosti bo imet sveti Miklavž šele na carinskih postajah? Nihče ga ni jioučil o carinskih predpisih, veljavnih zadnjih štirinajst dni, nihče ga ni obvestil o decemberskih tarifah na železnici, najmanj pa ga nihče obvestil o tem, kaj prav za prav sme nesti čez našo mejo. Nam, ki se vsi veselimo njegove darežljivosti, preti prav resna nevarnost, da cariniki zaplenijo svetemu Miklavžu na meji vso prtljago kot luksuzno blago.
UVOZ-IZVOZ
gretega južnega cvetja, šopki, veuci, traki, napisi.
Društva popust. VIKTOR BAJT, cvetličarna
Seienburcova utira štev. 6
Bridka presenečenja čakajo svetega Miklavža tudi v beli Ljubljani. Prejšnja leta je imel mnogo sitnosti z električnimi, telefonskimi in telegrafskimi žicami, katerih se nikakor ni znal izogibati, ko je plul po zraku in prihajal skozi okna v sobe ter nam polagal darila. Letos so se tej nadlogi pridružile še antene in takale ropotija. Križ bo s temi, sveti Miklavž, in našim radio-amaterjem se boš zelo zameril, ko jim boš nehote trgal njihove naprave.
Pa če bo nebeški dobrotnik vse te ovire premagat, je še vseeno Iu vprašanje, kaj bo prinesel? Če je še tako darežljiv, ali vse zadovoljiti bo le ležko. Lansko leto se je gospodični Gizeli Pudrovi baje zelo zameril. Pomislite le, da ji je poklonil kuharsko knjigo in čebriček za pranje.
EMIL DOBR C
LJUHLJANA
Prešernova ulica Št. 9.
Priporoča galanterijo, igrače. Cone -olidne.
dinarja beležnico pri Bonaču in jo predložil davčnemu uradu ob Novem letu kot svojo glavno knjigo.
Naša štiriletna Ivica je hudo vihala svoj no-sek, ker njena, od Miklavža podarjena punčka ni imela bubiglavice, papa pa se je malce kislo držal, ko je dobil le tople copate, mesto pričakovanega konjaka in zabojčka viržink.
Nič manjša ni bila zamera pri bratih Petru in Pavlu Trdanu. Prvemu je prinesel dve levi, drugemu pa dve desni rokavici. Dolgo sta se morala oba brata pogajati, da sta se zmenila in je Peter dal Pavlu eno levo za eno desno rokavico, tako da imata vsak po eno desno in eno levo, kakor se to s|>odobi. Branjevec Zmrznjen je lani dobil za Miklavža strog opomin od davčnega urada, da mora imeti knjigovodstvo v večjem redu kot do sedaj. Jezen na ves svet, najbolj pa na davčni urad in na Miklavža, je Zmrznjen zavil v davčni opomin prve pol kile jabolk, sam pa si je kupil za dva
Teh in takih razočarani se je nabralo zoper Miklavža lansko leto zvrhano mero. Ali pa bc sveti Miklavž vse lo upošteval in bo letos prinesel vsakemu prav: gledališki naivki boljši angažma, Tonetu Treznu zaboj pokalic, papanu konjak, meni pa že saldiran račun od krojača, obenem z novim nakazilom za honorar? Težko bo kaj I Še najbolj verjetno je, da prinese letos vegetarijancu Za-grizenu mesto lanske šunke svežo, debelo zeljnatc glavo.
.......
Din 159—
damski snežni čevlji brez krzna
nasproti Mestnemu domu
Lastna niohantčna popiavlja n;ca snežnih čevl ev, galo ■ in čevljev
vseh znamk popravi vsak par v teku pol ure.
Vsem je res težko ustreči, mogoče bo pa le šlo. Saj se marsikaj čudnega dognja po svetu in smo tako rekoč že vsega vajeni Vsem bi bilo treba ustreči, da ne bo zamere: državnemu uradniku prinesi mnogo obljub :jx službeno pragmatiko s prvim aprilom 1928, privatnim nastavljencem trinajsto plačo, študentom božične počitnice od svojega godu dalje pa tja do velike noči, politikom nove volitve; brezposelnim mnogo snega, da ga bodo kidali, onim brez drv toplo vreme; športnemu drsalnemu klubu mnogo ledu, nogometnikom pa solnčne dni, pripravne za trening; revežem cenejši kruh, bogatinom pa višje obresti v bankah; otrokom laških fig in rožičev, domačim s:idjerejcem pa prepoved uvoza tujega sadja in ugodno konjunkturo za suhe hruške; mesarjem živino napol zastonj, kmetom pa mnogo živinskih kupcev iz Italije; Italiji prinesi za Miklavževo darilo ves Balkan, nam v tej državi pa blaženi mil in če je le mogoče toplo, mirno zimsko spanje bre> razburljivih časopisnih vesti. Tako bomo zadovoljni vsi, — le Italiji bo Balkan premalo. Brej vsake zamere pa tako nikoli ne grel
Lepa darila za Miklavža kot foto-aparate, parfume, toaletna mila, kollnske vode itd. Vam nudi v veliki Izbiri In po lako nizkih cenah
drogerSa ANTON KANC s:no ?
LJUBLJANA, Židovska ulica itev. 1. "
Velika inventurna prodaja manufakture. — Znižane cene in
še 20 70 popusta.
JOS. SNOJ
LJUBLJANA, PREŠERNOVA 3.
Ne zamudite usodne prilike. Volneni ostanki polovične cene. Velika izbera moškega in damskega blaga.
Dn&vnc nomce
Proslava Brezmadežne
8. decembra 1927.
Predvečer, '/. decembra, ob pol '/
pri oo. frančiškanih: Nagovor č. p. dr Rcg. Če-bulja in slovesne litaniic Matere božje
Praznik, >1. decembre!, ob 8 zjutraj
istotam sv. maša in skupno s\ obhajilo vseh katoliških dijakov in starešinstvu
Ob 11 dopoldne
v beli dvorani •Uniona * zborovanje celokupnega katoliškega dijaška. — Spored: Orkester. -Pozdrav srednješolke, srednješolca, akademika. - Pesem - Deklamacija. — Duhovno središče. Dr. Anion Vodnik - »Sovraštvo bom postavil med tc in Zeno.« Kr. S Finžgar. -Pesem.
Ob 8 zvečer
akademija Akademskega Orla v Ljudskem domu.
Katoliško dijaštvo Ljubljane.
KOLEDAR.
Ne<lel.ja, 4. decembra. 2. adventna. Barbara, Veter. Teče 48. teden.
Od 1. jan. je minilo 230 dni. Do 81. dec. je še 27 dni.
Ponedeljek, 3. decembra. Sava, Krispin, Dal-macij.
* rt rt
•k Kalin postopajo fašisti z našimi ljudmi. V soboto 19. novembra ob 22 je v bližini Križišča pri Rauberkomnndi patrolirala patrola fašistovske milice. Mimo patrole je v spremstvu svojih dveh bratov prišel popolnoma gluhonemi delavec Lojze Frelih, Slovenec iz Ložice v vipavski dolini. Ker se Frelih na klic patrole ni ustavil, sta dva miličnika iz neposredne bližne oddala na gluhonemega šest strelov. F.den ga je zadel na roki, ostalih pet pa v prša. Miličniki .so odvedli ranjenega Freliha lo vojašnice na Rauberkomandi. kjer je vsled 110- i tranje izkrvavitve izdihnil. Zdravniške pomoči ni j bilo. Freliha sta na mrtvaškem odru v Postojni ves i čas čuvala dva karabinjerja. Tudi pogreb sla sprem- j ljala karabinjerja, ker so se oblasti bale upravičenih demonstracij prebivalstva radi lega nečuve-nega umora.
Družba sv. Mohorja v Celju nas obvešča: Za letošnjih petero knjig se oglaša premnogo takih, ki lani niso bili vpisani kot člani, pa bi vseeno radi imeli knjige. Družba s\ Mohorja je pripravljena ustreči tudi tem (dokler bo trajala zaloga knjig) pod temile pogoji: Kdor se zglasi pri poverjeniku in plača 20 Din za nazaj in se vpiše kot član ler poravna članarino za naprej (za leto 1928.) 20 Din. dobi vso letošnje knjige — redno izdanje — to je: Koledar. Večernice, povest Moj mali FTlaček. Zgodovino Srbov in Katoliško cerkev za 20 Din Lahka si naroči tudi knjige za doplačilo, vse ali posamezno, tudi za isto ceno kot prej naročniki: torej: Jurček' Kozamurček. mravski car za 20 Din (broš ). za 25 Din (vez.). Dr. Jan. Ev. Krek, Izbrani spisi 7.a 28 Din, (vez.) za 34 Din. Molitve-nik: Vere mi daj Gospod (Finžgarjev), vezan za 20 Din. Država, broš. 80 Din. v napol platno Din. (Cena za lo knjigo je nekoliko zvišana, ki je pa ?e vedno za tak obseg in opremo nizka.) Ker so knjige sedaj na potu iz Prevalj v Celje, ni mogoče naročilom ustreči pred 10. dec. Po tem roku se pu bodo naročnikom takoj dostavljale. Samo po sebi je umevno, da bodo poštnino plačali naročniki pri poverjenikih. Zato je prav, da se zglašajo naročniki lakoj in gg. poverjeniki pošljejo naročnino skupno za več garnitur.
* »Jutro« o knjigi »D rž a v ar je zapisalo ob sklepu ocene, ki je brez dvoma izpod peresa strokovnjaka pravnika, takole sodbo: »Kadarkoli bodo Slovenci imeli povod, s primeri doma ali pred tujino posvedočiti svojo kulturno, znanstveno aktivnost, jim bo prof. Pitamic-eva Država živo, zgovorno dokazilo. Ona jih bo reprezentirala bolje, nego se morejo sedaj tega zavedati. Jutrovski tiskarski škrat (o katerem se sedaj po kavarnah prepiramo, kakšnega svetovnega nazora je glede forme in tiskarske tehnike), je pomotoma pozabil svojim bravcem povedati, da je to, tudi kot tiskarsko delo reprezentativno knjigo založila in natisnila »Družba sv. Mohorja , gotove ne brez gmotnih žrtev v prilog znanosti.
ir Miklavž , -Utaja! Bralci in sestrice Sirom svobodne domovine! Radujete se lepih darov sv. Miklavža! Žalostni in revni sloje pa ob Vaši slrani bratci iz tužne Koroške in Primorske! Kruti sovražnik je zabranil pot sv. Miklavžu v njihove domove! Zato Vas milo prosijo, da jim poklonite mal dar od svojega deleža. Darove zanje sprejema in jih pošilja ubogim otrokom Slovenska Stražac.
ir Goriška cerkvena kronika: Dominik Janež, župnik na Studenem, je imenovan za duhovnega svetnika goriške nadškofije. — Edvard
kt e^oajte
le mocWnc
pfM
JKKOLJ
vitie
VAUStVfMA I
m »VEMA
BA-lilEMA
itez 00 iiaj Mjie
Ferjačič, župni upravitelj na Bukovem, je imenovan «1 kurata v štjaku. — Peter SorI i, kaplan v Tolminu, je imenovan /.a upravitelja župnije Bukovo in v i kari jata Obloke. — Albin Marti 11 č 1 č , kaplan v Podmelcu, je premeščen v Tolmin. — V skopljansko Skotijo je odšel Herman T r d u n.
ir »Jvančkov sveti veter. in povrhu še cela vrsta zgodbic o živalcah je naslov eni izmed najlepših mladinskih knjig. Napisal jo je eden najboljših čeških pisateljev l.g n a t 11 e r r 111 a n ; lepo jo je prevedel dr. Fr. Bradač, Knjiga se debi za nizko ceno pri Novi založbi v Ljubljani. Kdor hcČe pokloniti skromno, a lepo knjižno darilo za Miklavža, naj ob tej priliki kupi: Kaši j o (St. Majcen), T r i s t i a c x S i b e r i j a (pesmi Voj. Molela) in Iv. Cankarja Podobe iz sanj — vse tri lepe knjige skupaj stanejo pri založniku — Novi jaložbi samo 20 Din
ir Posredovalnica za delo in službe v Rokodelskem <lomit v Ljubljani. Komenskega ul. št. 12. Potoni posredovalnice išče več mizarskih mojstrov pomočnike za takojšnji nastop. Tudi za čevljarske pomočnike so proste službe. Mizarski, kleparski, pekovski in pletarski mojstri iščejo vajence. Službo iščejo ključavničarski, tapetniški, kolarski, sodarski, železostrugarski in krojaški pomočniki. Učnega mesta iš*ejo vajenci za ključavničarsko, krojaško, krz-narsko, mesarsko, knjigoveško in čevljarsko obrt. Vsa pojasiula daje Vodstvo Rokodelskega doma v Ljubljani pismeno ali pa ustmeno ob nedeljah in praznikih ob 11, ob delavnikih pa od pol 7 do pol 8 v društveni sobi Rokodelskega doma.
ir Kako postopa Pokrajinski sklad za rudarje. Iz Trbovelj nam poročajo: Ako slaroupokojenec z malenkostno kronsko pokojnino prosi Pokrajinski sklad za rudarje za podporo, ie ne dobi, deležen .i uiti odgovora. Ako staroupokojcnec živi pri sorodnikih, katerim je samo v breme, ne dobi doklad, ali se mu znižajo. Trimesečne podpore se Se niso delile od velike noči, akoravno se mora polovični prebitek razdeliti vsake tri mesere itd. Zavod se sploh ne 7.aveda svojih dolžnosti, namreč, da je ustunovljen samo za lo, pomagati rudarskim staroupokojencem, — ne pa hraniti denar za sanacijo bratov ;e skladnice.
ir /.ena z zap. Umi oimi. Jugoslovanska strokovna zveza je izdala knjigo z gornjim naslovom, ki je zelo primerna kot Miklavževo ali božično darilo. Roman, ki je izhajal v -Pravici«, je zelo napel in inleresanten. Ona knjigi 20 Din broš. Dobi se v Jugosl. strokovni zvezi, Stari trg 2.
•k Frančiškanski red ima po statistiki v tem letu 1803 samostanov in 18.739 članov. Od teh je 9414 duhovnikov, 2058 klerikov, 741 novincev in 5899 lajikov. V seminarjih je 15180 gojemev.
ir Zgodovinski dnevi. 4. decembra: 171)5 se je rodil angleški zgcdoMiiar in socialni etik Thomas Carl-le — 1798 je umrl italijanski naravoslovec • Galvani — 187"> sc je odil v Pragi pisatelj Rainer Marija Rilke. — 1849. so se pričela v Ljubljani pravosl vna predavanj; 1910 je umrl ameriški milijarder Rcckefeller. 1409. se je ustanovilo vseučilišče v Lipskem — 1079. je umrl angleSki filozof Hobbes. — 5 decembra: 1870 je umrl francoski pisatelj A. Dumas st. — 1911. se je vršilo v Pragi zborovanje za vseučilišče v Ljubljani. — 1791. jo na Dunaju umrl Mozart -- 1825. se je rodila pisateljica Eugcnie John Marlitt.
ir Proces proti bivšemu tajniku našega poslaništva r Rimu Vajiču. Kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo okrožnega sodišča v Belgradu, ki je obsodilo bivšega tajnika našega poslaništva v Rimu Vojislava Vujiča na desel let težke ječe. Kakor znano, je Vujiča obtožil bivši poslanik v Rimu Ba-lugdžič, da je zakrivil poneverbo. Vujič je dvignil na tri čoke skupni znesek 35.000 lir (okoli 100.000 dinarjev), ter ta denar zapravil s svojim razkošnim življenjem v Rimu. V preiskavi je Vujič priznal, da j» dvignil na račun poslaništva denar na ceke ter da je tn denar uporabil, ni pa priznal, dn je denar zapravil s svojim razkošnim življenjem v Rimu, temveč, da je izročil denar nekemu italijanskemu diplomatu, da mu preskrbi gotove važne dokumen-le Sodišče se na take izgovore ni moglo ozirati, ker ni mogel to dokazati 7. nobenim dejstvom in jo odločilo, da je zlorabil '.aupanje, ki ga je užival pri šefu poslaništva. Pri prvi razpravi je bil Vujič ubscjeu na 15 let težko ječe, vendar je kasacijsko sodiSče to razsodbo razveljavilo, ker prvo sodišče ni upoštevalo kot olajševalni okolnosti Vujičevo dosedanjo neoporečenost ter priznanje dejanja. Pri drugi razpravi je bil Vujič obsojen na deset let ječe. kar je kasacijsko sodišče potrdilo.
ir Občinske volitve v prekmurskih inadjar-skih občinah. V obmejnih madjarskih občinah dol-nje-lendavskega okraja se olitve ne bodo vršile sedaj, marveč se pričakujejo v februarju ali marcu prihodnjega leta. Na vsak način bi bilo želeti, da se ne odlagajo preveč dolgo, ker zavlačevanje na ljudstvo ne vpliva dobro.
ir Evangeličanci za katol. župana. Obmejna občina Domanjševci v gornjem Prekmurju je evangeličanska in stanujejo v njej samo štiri katoliške družine. Vkljub temu se je pri volitvi župana zgodil nenavaden slučaj, da je bil izvoljen katoličan.
ir Številni vlomi v Slovenski krajini. Toliko vlomov v Prekmurju že dolgo ni bilo, kakor lo
»Pneumokol« dr. Friedricha
se jemlje s popolnim uspehom pri bronhitisu, prehladu, mučnem kašlju in dušljivem kašlju, liripi in njenih nevarnih posledicah, posebno pri tuberkuloznih procesih; je prijetnega okusa, dviga tek, okrepljuje in daje telesu izgublieno moč. »Pneumokol« priporočajo svetovne kapacitete in se dobiva v vseh lekarnah steklenica po Din 37 50, ali ga naročite naravnost iz Laboralorifa »Pneumokol« dr. Friedrich, Brčko. — Po pošti najmanj 3 steklenice franco Din 112.50 po povzetju. 8717
I jesen. Tatvin je mnogo zlasti v okolici Turnišča iu v obmejnih madjarskih občinah. Eno noč so izvršeni po trije, štirje vlomi. Tatovi odnašajo vse, do česnr pridejo, predvsem pn take predmete, ki jih Inliko spravijo v denar. Orožništvo vodi obsežno preiskavo. Kakor se doznava, vodijo sledovi v gornje Prckmurje. Mogoče je, dn pride prej ali slej do zanimivih odkritij.
ir Požar v Beltincih. Te dni je /gorela do tal Ivkova hiša. Zgorelo je tudi pohištvo, lako da je družina ostala čisto brez doma.
ir Nesreča na železnici. Ponoči od četrtka 1. dec. na petok sla iz Hrvatske preko Dobove peljala dva voznika s konji vino za gostilničarja F. Vnr-loca v Brežicah. Ko je prvi voznik blizu Dobove prevozil železniški lir, sta bili zatvornici odprti in tudi se ni slišalo znamenje za bližajoči se vlak. Ko je drugi voznik za prvim privozil nn tir, sta i se naenkrat obe zatvornici zaprli, tako. da je bil voznik z vozom in konji ujet na progi. Voznik so je brž zavedel opasnosti položaja, je skočil hitro z voza in skušal zatvornico odpreti. Med tem, ko se je brezuspešno trudil, je pripeljal vlak, ki jo zagrabil voz in konja in jih treščil na stran. Voz je bil popolnoma razbit, ravno tako se je razlilo vse vino in konj je bil na mestu mrtev, drugi pa je ostal po naključju nepoškodovan.
ir Veliki snežni viharji v Hercegovini. Zadnje dni imajo po Hercegovini veliko neurje. V Zgornji Hercegovini divjajo silni snežni meteži Železniški promet med Nevesinjo in Gacko je ustavljen. Vihar jo podrl številne brzojavne in telefonske drogove in je tako onemogočen tudi telefonski promet.
ir Skrivnostna aretacija v Osjeku Pred par dnevi so v Osjeku v največji tajnosti aretirali dve zelo elegantni mladi gospe iz Budimpešte. Ena je na policijskem ravnateljstvu izjavila, da se piše Katalena Kohn, druga pa Jolanda Mohr; izkazalo so je pa, da to nista pravi imeni. Pri damah so našli množico nasl vov in nabiralno polo, iz kalere je razvidno, da sta v Zagrebu od nekih trgovcev nrtrali večje vsote denarja Značilno je, da obe dami na vsa vpraSanja molčita. Sodijo, dn gre za tihotapstvo, drug; pa trdijo, da se bavita z vohunstvom.
ir Zapuščena slovenska družina na Dunaju s 4 mladoletnimi otroci, se nahaja v veliki bedi in prosi za kako pomoč. Vsak najmanjši dar sprejme IMarrer Perogrin. NVien IX., Servitengasse 9.
ir Grozen zločin pijanega stražnika. Na dan narodnega praznika se je pripetil v Temerinu pri Novem Sadu grozen zlečin. Občinski tajnik iz Kule jo prišel v Temerin v družbi s stražnikom Danilom Cerovsi iem, da napravi tam neki obisk. Med tem, ko je čakal na tajnika, se je Cerovsi v bližnji krčmi napil in postal v svoji pijanosti lako zelo nasilen, da je na cesti napadel nekega katoliškega duhovnika, ki je le s težavo pobegnil pred pijanim stražnikom. Divji od jeze je planil Cerovsi na nekega kmeta, ki je ravno tako pobegnil pred pijancem in se skril v bližnji hiši, kjer so ravno plesali Cerovsi je tekel za njim in je v svoji togoti večkrat ustrelil z revolverjem med plesalce,- ki so se vsi prestrašeni razkropili, dočim sla padla 'dva mladeniča, oba ml več krogelj zadeta, smrtno Tanjena na tla. Cerovsi je streljal še naprej, ne meneč se za svoji žrtvi. Gostje so poklicali orožnike. ki so ga le s težavo prijeli in uklenili.
OULACILA TVRDKE J MAČEK
Ljubljana Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
ir Elegantno in praktično darilo za Miklavža in božič je original »Waterman« amerikansko nalivno pero, katerega se kupi pri tvrdki Iv lionnč, Ljubljana.
ir Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jo* Retch. Ljubljana
ir Pri nakupu klobukov si oglejte bogato zalogo specijalne trgovine Josip Pok nasl. Mirko Bogataj, Ljubljana. Stari Irg 14.
ir Za Miklavža, Božič in Novo leto ima Ob-lačilnica za Slovenijo. Ljubljana. Miklošičeva cesta 7 v svoji veliki zalogi različnega maniifakturtjega blaga najprimernejša darila. Državni nameščenci dobijo blago nn obroke po najnižjih cenah in brez vsakih stroškov, le proli predložitvi legitimacije.
ir Za zimo piiporočamo neprenpičljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19
ir Problem desinfekcije v naših dneh ni izključno vprašanje javne oskrbe. Vsaka gospodinja se bavi dandanes z vprašanjem, kako naj uspešno desinficira svoje stanovanje. Tu ji izdatno pomaga Lysoform, ki predstavlja edino desinfekcijsko sredstvo prijetnega vonja, ki ne maže. ir Desinficiraj s Sanitolom! ir Kot prava nega telesa izkazal se je že od starih časov najuspešneje pravi Fellerjev inilo-dišeči Elsafluid, kateri daje telesu novih moči in svežosti, oživlja živce, jači mišice in tetive. — Masiranje in pranje z Elsafluidom ojaču trudne oči, brani proti prehladu, influenci, gripi in daje odpornost proti boleznim. Nekoliko kapljic prija Vam tudi notranje in deluje proti želodčnim krčem in drugim boleznim. V lekarnah in tozadevnih trgovinah poizkusna stekleničica 6 Din, dvojna 9 Din, špecijalna stekleničica 26 Din. Ali pa po pošti najmanj 9 poizkusnili ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici za 62 Din pri lekarnarju Evgen V. Fel-ler, Stubica Donja, Elsa Irg 134, Hrvatska.
ir Velika želita ni več strašilo, pred katerim je vsaka gospodinja enkrat ali dvakrat mesečno trepetala. — Danes je vsaka gospodinja v stanju, dn tako delo spravi kot za zabavo. — Vsak teden postavi umazano perilo, da se čez noč namoči, u potem ga prekuhaj z »Itadionom- v času, ko pripravljaš kosilo. — Končno izperi v čisti vodi, pa je v eni uri pranje gotovo, a perilo belo kot sneg.
ir Pri išiasu sledi nn kozarec naravne Franz-Josef- grenčice, zaužite na lešče, izdatno izpraz-t njenje črevesa brez vseli težav, pridruži pa se na-
Dete se smefi,
če je obdaje čistoča . . .. ker je sna nost pogoj otrokovega napredka. V nesnagi ie zibelj bacilov. strašnih nosilcev . vsake bolezni. Te piete na vsak korak naši nebogljeni deci
Vse predmete, ki obkrožajo naše male, posebno pa pod. snaT žite vsak dan v raztopini Lyso-forma. To Vam narekuje Vaša ljubav!
Edino motno desinfekcijsko Sredstvo prijetnega duha. ki ne maže, je Lysororm.
Navodila pri vsak: steklenici.
Dobiva se po.sod,
CISTOTA
ZDRAVJE
ŽIVLJENJE
: vadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški stro-! kovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz- J o s e k voda ludi proti pritisku na jetra in debelo črevo kr.kor tudi pri haemero-idali in prcstatalnih boleznih. Dobiva se v lekarnah, drogerij.ih in špecerijskih trgovinah.
ir Poznale krvavo uš. raka, listno uš? Pokončajte jih z Arborinom. Chemolechna, Ljubljana, Mostni trg 10.
ir Elida milo. Kalodont, Odekolon, zobne kr-tačke in razne vrsle parfumov dobile za Miklavža najceneje pri Franc Pavlina, Ljubljana, Gradišče 3 ir Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje ne osnovi rešenju Uprave državnih monopolov I. M Br. 17.586 od 28. nov 1927 ponovno javno ustmeno dražbo na dan 29. decembra t. 1. ob 11 za prodajo cirka 70 000 kg kompostirane duvanske prašine in smeti. Pogoji dražbe in pojasnila se dobo v eko-nomalu tobačne'tovarne v Ljubljani. Iz pisarne tobačne tovarne v Ljubljani, lov. štev. 1939-7 ex 1927.	(9658)
ir Gostilničarji, pozor! Ce hočete točiti dobro vino, obrnile se na Osrednjo štajersko zadrugo v Maribora, Meljska cesta 10. ki ima v zalogi veliko množino starega in novega vina svojih članov vinogradnikov iz Slovenskih goric, Ljutomerskega okoliša in Haloz. Prepričajte se osebno v njeni zadružni kleti.	13
i! fior-Jg, s. dr.ee t. bfa
bo v
oeiiki duarami hofeta ..Utišan"
m fšOi 8. uri zD«Eer
Misijonar domačin g. Joško Vizjak odhaja
s tovarišem v ik'lii, ske mkSuOUe. Lepe slike o lldi sk. pa iraiilll, kjer
bodo delovali jugoslovanski misijonarji bo razlagal monsig dr. Jo/.ef Ujčič. tfSitsp tf&St! Pridite vsi, ki ljub te misi.jone, da damo pobudo in pritazno slovo rojakn-misijonariu
Drž. razredna loterija.
Dne 2. dec. 1927. so bili izžrebani ti.le večji dobitki:
30.000 Din dobi srečka 105.1X17. 20.(100 Din dobi srečka 95.143. Po 10.000 Din srečke 88.426 in 107.088. Po 4000 Din: 20.-140. 57.030, 04.125, 74.507. 95.869 in 117.612.
Po 2000 Din: 485, 2745, 4098, 11.590, 11.992, 12.030, 12.079. 12.039, 12.728, 12.742, 12.996, 13.855. 23.808, 24.350, 25.159, 25.161, 25.886, 28.805. 30.009 30.931, 31.077. 32.502. 33.153. 33.627, 34.814, 35 253, 37.493, 41.014. 42.271, 42.918, 13.422, 45.588, 46.385. 49.405, 50.955, 51.682, 52.920. 53 268, 53.827, 55.560, 50.393, 57.393, 59.877 60.659, 61.732. 62.310, 09.142, 09.528, 72.006 73 718. 74.845. 77 021, 77.442, 82.121, 83.599, 83.970. 85.392, 87.144, 87 325, 87.467, 01.822, 92.942, 93.,"3. 95.584, 95 833, 102, 732, 107.102, 109.051, 109.630; 111.049. 111.133, 115.037, 117.272, 121.571, 122.526 in 122.863.
; V peklu so se vršile skrbne nriprave za odhod nn zemljo.
Tridesetletni članski jubilej g. Rado Šturma pri glasbenem društvu »Ljubljana«.
Članstvo vsakterega na idealnih temeljih slo-neCega društva je združeno z žrtvami in vednim samozatajevanjem. Prav posebno moremo to trditi in podčrtati zlasti pri pevskih društvih; zato je obhajanje 30 letnega jubilieja za posameznika kot tudi za celotno društvo prav pomenljiva stvar. Zato se celotno društvo »Ljubljana« kot tudi vsi njegovi podporniki in prijatelji vesele slavlja g. Rada Šturma. Avgusta meseca 1897 je vstopil ined člane >Ljubljane« in od tedaj vedno vztrajal ob njegovi strani, vesele in žalostne dneve ž njim deleč Od 1. 1898. je bil stalno v odboru, med tem 5 let kot predsednik, 10 let kot podpredsednik in med tem — radi odsotnosti predsednika — velikokrat kot poslevodeči podpredsednik. -»Ljubljana? ga je ob priliki na izrednem občnem zboru imenovala častnim članom; g. predsednik dr. Kimovec je v lepem nagovoru očrtal zasluge slavljenčeve glede prospeha društva in mu izročil od prof. Porenle umetniško izdelano diplomo častnega članstva Sledili so še govori zastopnika Prosvetne zveze, tajnika Zora, narodnega poslanca Smodeja in dr. Kvartet »Ljubljane« je bil v pevanju neumoren. Družaben večer, ki se je nato razvil, je potekel v najlepšem razpoloženju in združil ckrog sebe mnoge prijatelje in celokupno članstvo »Ljubljane«. Slavljencu še enkrat: Bog živil
Danes ob pol osmih zvečer "*c AKADEMIJA ŠENTJAKOBSKEGA ORLA v telovadnici na Cojzovem grabnu.
£fuMfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Danes imata dnevno in nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. — Jutri imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi
cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu.
*
© Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva je razstavljena v Jakopičevem paviljonu do četrtka, 8. t. m Zbirka ki je sestavljena iz javne in zasebne lasti, obsega okoli 200 del. Janeza in Jurija Šubica, Ažbeta, Petkovška, Kobilce, Vesela, Jakopiča, Groharja, Slemena, Jame, R. Sternenove, Vavpotiča, Tratnika, Pilona, G. A. Kosa, F. in T. Kralja, Jakca, Spazzapana in Maleša. Razstava je prava revija izbranih umetnin iz 50 'etnega razvoja slovenskega modernega slikarstva in grafike ter nudi poleg visoke umetniške vrednosti, tudi vir za nakup umetnin, ki so povečini na prodaj. Razstava je odprta od 10. do 16. ure in znaša vstopnina le 3 Din. Ker bo odprta samo še do četrtka, 8. decembra. vabimo vse ljubitelje iia obisk. Narodna galerija.
O Sveta maša zadušnica za pokojno gospo Lujizo Hafner se bo darovala v ponedeljek dne 5. decembra ob 10. uri pri oo. frančiškanih.
© Ljubitelje dobrih poljudnoznanstvenih potopisov opozarjamo na bogato zalogo tozadevne posebno nemške literature v Ljudski knjižnici Prosvetne zvese, Miklošičeva cesta 5. Knjižnica je dostopna vsakomur in je odprta vsak delavnik od 9. do 12. in 2. do 7. ure. Na razpolago je tiskan Imenik knjig, ki si ga more vsak izposojevalec nabaviti v knjižnici.
© Ureditev Einspiclerjeve ulite. Vsled znzi-dave parcel za topničarsko vojašnico, kjer gradi mestna občina svojo stanovanjsko kolonijo, je stopilo vprašanje ureditve te ceste nujno v ospredje. Prva faza je izvršena s tem, da so te dni dvignili in nasuli hodnik ob zidu vojašnice, da bo zaenkrat vsaj pešcem možen primeren dohod z Dunajske ceste h koloniji Treba bo pa še urediti cesto tudi za vozni promet, kar se, upamo, kmalu zgodi. — Na nasprotni strani Dunajske ceste, v smeri proti šišenskemu kolodvoru, je zdaj cesta lepo urejena; odstranili so tudi lipo, ki je preje promet ovirala.
© Dva poiikušena samomora s skokom na ulico. Včeraj dopoldne so se razširile po mestu vesti, da sta si dva mlada zaljubljenca vzela življe-
"MikiavžeVvečeFv^Unionu«
dne 5. decembra ob 7 zvečer
Je tik pred nami Kdor 5c nima vstopnico, naj si io pravo Jasno preskrbi v predprodaji. ki sc vr5i dnnc-s od 1-13 » Union n pred veliko dvorano jutri pa od 1 popoldne dnlje do prireditve. — lutotom se oddajajo rfonln llonln mnrojn biti dobro zavita, prevožena in opremljena z natančnim naslovom obdarovane«. — Vabimo cenjeno občinstvo, pa-sebno starta z njih dcco. nnj poselijo In prireditev, Kntern jim bo ob spretni in krasni režiji napravita obilo veselju m ladovotjnosti.
nje s samomorilnim skokom iz tretjega nadstropja na Jurčičevem trgu. Informirali smo se o stvari in poizvedeli sledeče: Pred dvema mesecema si je najel malo sobico pri gospej Kogojevi na Jurčičevem trgu telovadni učitelj na viški šoli Vaclav Držaj. Držaj ni mogel dobili za svojo družino stanovanja v Ljubljani, ter je pustil svojo ženo in dva otroka v Planini pri Rakeku. Včeraj, ob 4. uri zjutraj je prišel Držaj domov, v družbi z Elo Pi-škurjevo. Bila sla oba dobro razpoložena, kakor pripoveduje gospa Kogojeva, ki se je ob njunem prihodu zbudila. Kake pol ure pozneje je čul v bližnji hiši stanujoči pek g. Smrke težak padec na ozko, obema hišama skupno dvorišče. Gosp. Smrke se je hitro ogrnil v plašč in stopil na dvorišče. Tam je našel Držaja in Piškurjevo težko ranjena in stokajoča v krvi na tleh. Obvestil je o tem takoj bližnjega stražnika, ki je pozval na lice mesta rešilno postajo, ki je oba prepeljala z rešilnim avtom . v bolnišnico. Stanje obeh samomorilcev je zelo kritično, zlasti pa Držaja, ki je bil do večera še vedno v nezavesti. Piškurjeva ima težko rano na glavi, dočim ima Držaj težke notranje poškodbe in je le malo upanja, da bi okreval. Kakor sklepaj«, sta izvršila oba zaljubljenca skok skupno. Pustila sta v sobi pismo, v katerem spocCata vzrok svojega dejanja Da nista bila pri skoku s tretjega nadstropja oba takoj mrtva, je bilo najbrže radi tega, ker sta med skokom najbrže zadela v nasprotni zid — dvorišče je široko tam komaj dober meter, — kar je zmanjšalo hitrost padca.
© Truplo mlade ženske v Ljubljanici. V petek so potegnili v Štepanji vasi iz Ljubljanice truplo neke mlade ženske. Ker je truplo že precej razpadlo, ležalo je najmanj dva ledna v vodi, in niso našli pri njej nobenih dokumentov, niso mogli še dognati njene identitete. Najbrže pa gre tu za 21 letno pletiijko Marijo Bolšekovo iz Rožne doline, ki je že od sredi meseca novembra pogrešana in so jo zadnjič videli v Hradeckega vasi, ko je obiskala lam stanujočo sestro.
© Padce raz streho. V kurilnici državne železnice na glavnem kolodvoru se je pripetila včeraj ob 10. uri dopoldne težka nesreča. 23 letni delavec Janez Kladnik je popravljal streho kurilnice, se pri tem spodrsnil in padel raz streho. Na tleh je pričel bruhati kri. Nezavestnega ponesrečenca so prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Stanje Kladnika je zelo nevarno.
© Nepošten pomočnik. Luznar Franc, ključavničarski mojster na Poljanski cesti 15, je že več časa opazoval, da mu iz delavnice zmanjkuje razno orodje in železo. Končno je pa osumil svojega pomočnika Franca š in zadevo prijavil policiji. Uspeh je bil ta, da se je na domu pri obdolžencu našlo mnogo ukradenega orodja, katerega so nato-vorili poln ročni voziček. Razven tega se je našlo še drugo ključavničarsko orodje, katere je pa kradel neki drugi ključavničarski vajenec svojemu mojstru in prodal pomočniku Š. — Posledica tega je bila, da sta morala oba v zapor, kjer sedaj premišljujeta svoje grehe.
© Oglejte si za Miklavža krasna otroška oblačila — Kristofič Bučar. Stari trg 9.	9561 © izbiro volnenih jopic, laifinejših b' perila, kravat itd priporoča tvrdka Ig. Ž a r g i. pri nizki ceni, Ljubljana, Sv Petra cesta
© Primerna Miklavževa darila so alpaka doza, srebrne sladkorne klešče, malti budilka, kavne žličke od tvrdke F. Čuden. Prešernova ulica 1. i © Vsakovrstno trpežne čevlje, snežne čevlje, 1 galoše kupite nujb- l.jše pri A. Gorše. Stari tr« 15. © Gostilna pri Majarcnčku (zraven Leonišča) ima 5. t. m. Miklavžev večer. Vstop prost. Točila se bodo novodošl;' izborim dolenjska in bizcljska 1 vina.	9(162
© Portugalka, prvovrstna, turškovrhčan, Jo-ruzalemec kakor tudi druga izbrana vina priporoča gostilna in kavarna »Central« poleg Zmajevega mostu.	9601
lahko prinese sv. Miklavž. Pošljite ga tudi k Dracgo Sc w bu, kjer bo gotovo izbral najlepše modne potrebščine zu gospode.
□	Zikovci v Mariboru. Odlični kvartet Zika, na katerega je Slovenija posebno ponosna, saj se je porjdil med nami, nastopi v pondeljek dne 5.
; decembra 1027 ob 20 v Mariboru Bo to za sicer pestro glasbeno življenje dogodek prav posebne 1 vrste, saj je umetnost Zikovcev ravno sedaj na vrhuncu ler rasti njihova svetovna -lava /. vsakim dnem. Koncert se vrši v abonmaju. Preostale vstopnice so v predprodaji pri gg. Brišnik in Hoter.
□	Najnovejše Sojtevo delo. Te rini je izgo-tovil kipar Sojč svoje najnovejše delo, jaslice za župnijsko cerkev v Črensovcih v Prekmurju. Ka-
j ko. mnoga druga dela, se tudi lo odlikuje ne samo po tehnični dovršenosti, temveč predstavlja tudi svojevrstno umetniško vrednost. Jaslice so prirejene za poseben oltar, izdelane so v lesu in delo-, nia barvane. Na vsakega gledavca napravijo vsled svoje živahne iu globoke koncepcije močan vtis. Nekatere figure na lesorezu (Marija, belleheniska žena s sinčkom, trije modri in posamezni pastirci) izražajo umetniškega duha in tlajejo delu trajno vrednost. Naše Prekmurje sc pod jugoslovansko upravo vsestransko razvija. V Bogojini se dviga j monumentalna Plečnikova stvaritev, nova župnijska cerkev. Po drugod pa ustvarjajo našim Preknmr-cem drugi slovenski umetniki, posebno zu notranjščino cerkva, umetniške spomenike trajne vrednosti. •
□	Nagla smrt. Lacko Jera iz Domove pri Ptuju je pripeljala v soboto zjutraj na mariborski
Vse zapreke so odpravljene!
Brez strahu umivajte nežno obličje in fine roke z Elida Ideal milom, ker je tako blago in čisto, da ga prenese tudi najnežnejša polt.
Pofepša Vas
DA
JDEAL MILO
trg zelje. Pri prodaji jo je zadela kap in žena se je mrtva zgrudila.
□	Samomor. V soboto zjutraj ob 6 si jo pognal skozi des. > sence v glavo kroglo komaj 20 letni knjigovodja Žciko Piščanec. Rešilni oddelek ga je hotel prepeljati v bolnico, a je umrl med potjo. Pred samomorom, kojega povod jo nesrečna bolezen, je pisal še pet pisem.
□	Zaprle ceste za prevozili, promet. Mestni magistrat mariborski je na svojem kolegijalnem obravnavanju sklenil, da se prepove prevozni promet za vsa 'vozila v Jenkovi ulici med Vetrinjsko in Gosposko ulico in na cesti -»Ob jarku« med Vetrinjsko in Kopališko ulico. Tozadevne svarilne iable so na razvidnih mestih pritrjene.
□	Inozemski driavljani, ki stanujejo stalno v območju mesta Maribor, kateri ne posedujejo dovoljenja za bivanje v državi, ali ki niso še za to zaprosili, imajo tekom enega meseca vložiti tozadevno s 25 Din kolkovano prošnjo pri policijskem komisarijatu, soba št. 2 ali 6. Po poteku tega roka se bo proti zamudnikom postopalo po ministrski naredbi z dne 30. 9. 1857 drž zak. štev. 198 Avstrijskim in madjarskim državljanom se bo po tem roku razen lega še določil kratek rok za izselitev iz države.
□	Otrok umrl radi opeklin Šestletni Hanjšič Otmar, sinček Žagarja v Selnici je bil v sredo sam v hiši pri štedilniku, v katerem je' gorelo. Otrok se je približal preveč ognju, vnela se mu je obleka in se je grozno obžgal po celem telesu Vsega ob-žganega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je pa umrl.
□	Smrt posega v vrste mariborskih policijskih stražnikov. Ne mine v zadnjem času skoro mesec, da- ne bi posegla smrt v vrste mariborskih policijskih stražnikov. Te dni sla umrla kar dva in sicer: Avguštin Rijavec, višji policijski stražnik v pokoju v starosti <18 let. — V Gradcu je umrl na posledicah težke operacije večletni oskrbnik policijskih zaporov g Pelcl, ki je bil znan po Mariboru. Rajni bo prepeljan iz Gradca v Maribor.
Večina naloži tivih bolezni nastane z vhodom kali skozi ustno dupljlno. Zato varujejo otroke pred nalezljivimi Imic/.ol vrnlu okusne
Cel/e
& Slavnostna akademija celj. katol. dijaštvu se vrši danes ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma z izbranim sporedom. Med drugim se vprizori i>Noč pred svetiščem«, duhovna igra v eni sliki, napisal Edi Kocbek. Nastopajo: mlad slepec, dekle, lahkoživec. — Vstopnina 12, 10, 8, 6, 3, 2 Din. — Prijatelji dijašlva, proslavite z njim njegov dijaški praznik! Pridite v čim večjem številu!
.©■ Proračun mestne občine celjske za prihodnje proračunsko leto je razložen v mestnem knjigovodstvu do vključno 14. decembra. V tem času lahko meščani proračun vpogledajo in vložijo proti njemu svoje pritožbe in predloge.
& Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje iu celjsko okolico. Gremij Irgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljni okolici, da uraduje referent zbornice v torek dne 6. decembra t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (po-slopjp carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
Ptuj
© Občinske volitve. Dne 8. januarja prihodnjega leta se vrše v Ptuju občinske volitve. Za predsednika volišča I. je gerent imenoval dr. Fer-mevca, pri volišču II. pa dr. Remca. Kandidatno liste so vložile sledeče stranke: 1. Narodnogospodarska stranka (JDS), 2. Domača gospodarska stranka (Nemci), 3. Slovenska ljudska stranka, 4. Socialisti in 5. Radikalna stranka.
© V nedeljo, dne 4. decembra se vrši v stolnici ob 3 popoldne cerkveni koncert Zikovcev, ki so že enkrat koncertirali to leto v Ptuju. Kmetsko izobraževalno društvo Rogoznica pa igra ob 4 pop. pri Bračiču v novi dvorani dr. Remčeve »Užitkarje«.
Za Miklavževa darila
priporoča svojo veliko zalogo izgotovljcne moške in deško obleke domačega izdelka trgovina
Josip Olup -- Liubliana,
STARI TRG 2, kjer je tudi vciika zaloga sukna in hlačcvinc iz svetovno znanih čeških tovaren ter
vsakovrstne pletenino in perila.
© Ptujsko muzejsko društvo je dobilo od občine podporo 2000 Din in začne tu teden v okolišu grobišč pri Hajdinu z raziskovanji.
Ormož
Ponavljamo trditev v št. 272 »Slovenca' od 30. novembra 1927, da so sc godile nerednosti pri ^reklamiranju nekaterih neopravičenih volivcev. Ovadb.-* na državno pravdniStvo in velikega župana v Mariboru je upravičena in zgrajena na dejstvih, lavno izjavljamo: ako oblast, ki smo jo nn pomoč poklicali, dožcue, da je ovadba neresnična. naj zapre tiste, ki so ovadbo podpisali in ki sloje z njimi. — Volivci i>LS.
Trbovlje
Naši akademiki »Zarjanl« gostujejo danes popoldne ob pol 4 z igro »ReSe vrtnice« v Društvenem domu. Je to krasna slika iz življenja v 4 dejanjih.— Pokažimo našim akademikom, da znaifto ( ceniti njihov trud. ter se udeležimo te lepe igre v prav obilnem številu.
tji Plenarna občinska seja se je vršila v petek popoldne. Na seji je bil cprejel proračun za leto 192«. Proračun izkazuje dohodkov 2,699.560 Din (v tem je všteto posojilo 1K; milij. dinarjev, ki se porabi za investicije), izdatkov pa 7,375.893 Din. Primanjkljaj 4,676.333 Din se bo kril s 153% občinsko doklado kot lansko leto.
s^S Pismo na sv. Miklavža. Darove za obdaritev otrok se sprejemajo najkasneje do ponedeljka do 4 popoldne, ker se prične Miklavžev večer ob 5 popoldne.
& Pravilnik bratovske skladnice. Ministrstvo za šume in rudnike je izdalo na glavni odbor bratovske skladnice naredbo, da se mora s 1. januarjem začeti s sanacijo bratovskih skladnic. V veljavo pride 35 letna službena doba, višji prispevki v blagajno še aktivnih članov kakor tudi od družbe. Pre-mogokopne družbe bodo morale prispevali še posebne vsote k sanaciji. Penzija onih, ki imajo 3o let službe, ostane ista, oni s 30 leti službe pa dobe okoli 80 Din manj. Za starovpokojence še ni nič predvideno, ko pa pridejo ti v poštev, dobe okoli 25% manj kot novovpokojenci.
Budilke in vlotnirio
kupite najceneje pri urarju I". Vilhar. LfuMi^na,
Sv. Petra c.36 (pri Zmajskem mostu).
Glasba
Nove belgrajske orgle, ki jih je postavil mojster Jenko te dni v dvorani Ljudskega doma v Št. Vidu, so, kakor javljajo glasbeniki, prvovrstno, brezhibno delo. Pnevmatika funkcionira kot misel, glas polnih orgel, kakor da slišiš mogočnega mojstra Goršičn, posamezni registri daleč md priča, kovanje; ti, ki so po svojem značaju močnejši, so mogočni, polni, krenieniti; nežnejši pa so izredno mehki, voljni, kar sladki. Kombiniraj jih, kakor hočeš, pretikaj zveze, kakor koli veš: nikdar ti iz najbolj prevejano sestavljenih kombinacij ne za-jveni najmanjša robatost, trdota ... Nikomur ne bo žal, kdor pride danes (nedeljo) popoldne ob pol štirih v Št. Vid h koniertu. kjer bo dr. Kimo-vec orgle razlagal, mojster Premrl pa razlago na orglah pokazal, poleg tega pa še zaigral več čudno lepih orgelskih skladb.
P. 11 u g o 1 i n S a 11 n e r : Nove Marijine pesmi. Kraljica miru je naslov zbirki, ki vsebuje ri na široko zložene, 14 strani obsegajoče Marijine pesmi za soli, mešan zbor in orgije: 1. Roža Marija, 2. Marija, kako si lepa, 3. Brezmadežna. Pesmi imajo cerkveno potrjenje, so polne toplega čuta in posebno primerne za cerkvene slavnosti in kon-:erte. P. llugolinov slog je znan; so pa te pesmi višek njegovih pesniških skladb: plemenite v iz-_ razu, umetne po ustroju, zmerno moderne, pa jako" pevne, ljubeznjiva sočnata lirika, ki se sme pokazati na vsakem koru. Pesmi so krasno tiskane na močnem papirju iri sjane partitura 20 Din. Glasov ni. — To lepo božično darilo, ki ga nam podaje skladatelj, se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ravno tam se dobe tudi Planike II., ka-erim se je znižala cena na 25 Din partitura, glas aa 2 Din. — Tudi Planike I. se dobe ondi.
Zor ko P relovec: Slava delu! Delavska rimna za moški zbor z baritonskim ali basbariton-škim solom. Izdalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. II. izdaja. Cena partituri 1 Din. Lahka in učinkovita skladba, ki jo vsem moškim sborom toplo priporočamo v nabavo in izvajanje.
Zadnji dvojni zvezek letošnjih »Zborov« izide <rcdi decembra in prinaša na 14 straneh moške m aiešane zbore skladateljev dr. G. I p a v c a , E.
Skok preko koše
DNE 17. DECEMBRA 1927 NA TABORU
Adamiča, L. Z e p i č a, V. Mirka, C. Preglju. A. J o b s t a in S. š u n t 1 a. V literarni prilogi objavlja skladatelj dr A. Sch\vab svoje spomine na brate Ipavce Na »Zbore« se še vsakdo lahko naroči, naročnina za leto 1927. je 40 Din.
.1 o s i p P a v č 1 č : Lenka, mešan zbor s spremljevanjeni klavirja na O. Župančičev tekst iz Cicibana Založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon . Cena skupni partituri 12 dni, zborovski partituri 1 Din. To niično, šegavo in melodiozno skladbo je nn novinarskem koncertu dne 1. decembra
t. 1. pelo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« z velikim uspehom in je žela tako viharen aplavz, da so jo morali ponovili. Pevska društva in pevski zbori, naročite jo in izvajajte!
Električne inštalacije
(tudi v mestu Ljubljani) Popravila strojev in aparatov prevzema tovarna Vojnovič & Cie., Glince pri Ljubljani. Telefon 20-13. Proračuni brezplačno.
Mesreca ali dvow samomor v Liubram
Zakonska Kenda Ivan in njegova soproga Ana najdena mrtva v
stanovanju.
Dne 3. t. ni. ob pol 15 sta bila v svojem stanovanju na Resljevi cesti št. 28 v I nadstropju najdena mrtva Ivan Kendu, star 47 let, rojen v Idriji, bivši plinarnik mestne plinarne, in njegova 37 let stara soproga Ana, rojena v Blumen-thalu v Avstriji.
Oba sla bila v kopalnici, kjer je gorela pli-nova peč najbrž za segrevanje vode pri kopanju, ! istočasno je pa bila odprta cev za vodo, ki je tekla ves čas v kad, od koder je zopet v isti množini odtekala v kanal. Soproga je sedela pripravljena za kopanje na stranišču, ki se nahaja v kopalnici, soprog pa je ležal zraven nje v srajci in i spodnjih hlačah. Do njiju so ir.ogli priti skozi ; priprto okno po lestvi, ker so bila vhodna vrata od znotraj zaklenjena, ključ pa je tičal v vratih.
Sum, da se je zakoncem Kendovim nekaj pripetilo, je vzbudilo, ker je nasproti njiju stanujoča stranka Počivalnik opazila, da dne 3. t. m. do pol 15 nihče ni vzel časopisu raz kljuko, kamor ga'je zataknila raznašalka časopisov zjutraj dne 3 t. m. — Iz položaja v stanovanju je razvidno, da je zakonska Kenda zadela smrt nepričakovano. Najbrž gre za nesrečno zastrupljenje s plinom, manj pa za samomor. — Mogoče ju je plin omamil poneči, nakar sta zbrala vso moč in se splazila v
Pr? b'mem turškem sultanu.
Sultan hribovec. — Vesel je, da se je znebil 500 žena. — Nogavice sam suši. — Poročevalec angleškega lista, o katerem smo pisali preteklo nedeljo, se ni ustavil samo pri Žiti in velikem knezu Mihaelu, pač pa je poiskal tudi bivšega turškega glavarja, exsultana
Mohameda VI.
Stari mož. ki je prestal marsikatero politično zmešnjavo ter bil naposled vržen s prestola, živi srečno in zadovoljno v Švici. V Ženevi poseduje krasno vilo. toda ko sem dospel v mesto sedeža Zveze Narodov in vsakovrstnih konferenc — piše angleški poročevalec — nisem našel sultana doma, ker se je za nekaj dni umaknil v svojo gorsko kočo v bernskem Oberlandu. Šel je tja na oddih, da se piimerno pripravi za poroko z Mile. Juliette Le-peon, krasno Francozinjo, katero misli v kratkem poročiti.
Z vlakom, avtomobilom in peš sem potoval v hribe za sultanom, dokler me ni vodnik postavil pred vrata lesene koče ter mi povedal, da bom tu notri dobil "Njegovo Veličanstvo" ex-sultana Mohameda VI., velikega kalifa Muslimanov in bivšega gospoda harema s 500 ženami. Misleč, da bom tudi tukaj našel rajkošje kot je v Carigradu, sem potrkal na vrata, katera mi je odprl čokat in rejen Švicar. Ko sem mu povedal svojo željo, da bi rad govoril z bivšim turškim sultanom, me je premeril od nog do glave, nakar je izginil V dveh minutah se je vrnil ter me vodil v prostorno sobo. kjer je v kaminu plapolal ogenj. Gledal in oziral sem se okrog sebe. toda razen nekega hribolnzca. ki je sedel pred kaminom ter sušil pri ognili nogavice, katere je ravnokar snel z nog, nisem opazil nikogar.
»Ali je to sultan?« sem vprašal vodnika. Ta pa ni nič odgovoril, marveč vzel pipo iz ust ter z isto pokazal na osebo pred kaminom.
Svojim očem nisem mogel verjeti; tale mož
] kopalnico, hoteč tamkaj dobili svežega zraka. Ker so pa bili organi že morda preveč zastrupljeni, sta podlegla cba. Sledov kakega drugega strupa se ni našlo na licu mesta. Tudi ni bilo videti, da bi se navedenca zastrupila s kako jedjo. — O kakem prepiru zakoncev Kenda ni bilo slišati.
Na lice mesta je dospela komisija polic, re-virni nadzornik Žajdelu in polic, zdravnik dr. Avra-niovič, ki sta po ugotovitvi dejanskega stanu trupli mrličev prepeljati v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. — Kenda ima brala pri železnici v Mirni na Dolenjskem, ki je bil o snnii obveščen. Otrok zakonca nista imela.
Kenda je bil zadnji čas na službenem potovanju v Monakovem, kamor je bil poslan od mestnega magistrata v svrho prevzetja nekih strojev. Vrnil se je ?el" 30. novembra ob 6 zvečer.
Poslednjič so zakonca videli dne 1. decembra 1927 ob 11. Nesrečn odnosno zastrupijenje se je moralo pripetiti v noči na 2 decembra ali pa 2. decembra zgodaj, ker ie služkinja sosedne stranke slišala v kopalnici Kendovih teči vodo že 2. j I. m. zjutraj.
Po ugotovitvi komisije je nasilje pri smrti zakoncev Kenda izključeno.
t lam z bosimi nogami, obnošeno gorsko obleko in 1 zr.rudclega, zdravega obraza naj bi bil bivši vla-| dar otomanskega cesarstva? Ne!
»Vi želite z menoj govoriti, je zdajci v čisti j francoščini spregovoril oni pred pečjo. Prikimal | sem in na mali so vse moje prejšnje predstave o orijentalskih potentatih izginile.
»Vi ste Vaše veličanstvo?« sem vprašal boječe. Oni lam pred kaminom je prikimal ter dalje opravljal velevažno dblo s sušenjem nogavic. Sto-pil sem bližje ter se vsedel na stol. kamor mi je sultan pokazal.
»Kakor vidim, vas lurist.ika zelo veseli,« sem pripomnil tja v en dan. kajti priznati moram, da so se mi pri pogledu na to nenavadno okolico vprašanja, katera sem se bil namenil staviti sultanu, povsem zmedla.
»Ifribolaztvo je zelo koristno zdravju,« je odvrnil Mohamed VI. Na, tu imaš, sem si mislil, vedno sem si predstavljal orijentaiske vladarje kot debelušne može, ki cel dan sede na svilenih blazinah, vlečeio svoj čibuk ter gledajo na žene svojih haremov. Tu ti pa pravi zadnji izmed turških sultanov, da je hribolaztvo koristno zdravju.
»Tu je precej drugače kol pa v Carigradu,« sem pripomnil.
»Da, precejšnja razlika,« se je nasmehnil sultan. Ko si je na noge nataknil par copat, je tlesknil v dlan in na mah so se prikazali trije služabniki. ki pa so bili oblečeni v turško nošo. Zelo nenavadno oblačilo za bernski Oberland.
»Razume se, du boste prenočili tu pri meni,<
je pojasnil sultan. Tegu povabila sem bil izredne vesel, kajti v mesto je bilo daleč, do hotela tudi precejšen kos poti, a vozila nikjer nobenega, noi pn že blizu. Mohamed so jo oprostil ter v desotili minutah prišel v sobo oblečen v rdečo turško oblačilo ter v krasno vezenih šolnih. Vsekukor mu jo to boljše pristojalo kot pa turislovska obleka. »Večerja je pripravljena,« je dejal sultan ler me vodil v sosedno sobo, ki je bila zelo okusno opremljena kot jedilnica. Pri mizi smo sedeli samo sultan, njegov tajnik in jaz, med tem ko so trije sluge stali ob strani ter pazili, da nam ni ničesar primanjkovalo. Večerja je bila izborna, italijanska kuhinja. Italijanski kuhar »premija sultana, kamorkoli gre Meni je predložil steklenico poinerčana, sam pa je pil le vodo.
»Gotovo pogrešate harem« sem pripomnil po večerji, ko se .mi je zdelo, da ga to vprašanje ne bo vziievoljilo.
»Ravno nasprotno, vesel sem da sem se znebil tako velike ženske družbe, je odvrnil sultan.
»Kakor se čuje agitirajo turške ženske, da naj ima en mož po eno samo ženo,« sem dejal.
»Moderen mož današnje Turčije se bo prav rad podvrgel temu in kakor mi pripovedujejo prijatelji, ki me pridejo obiskat iz Angore, je danes v Turčiji mnogo več samcev kot pa jih je bilo za časa mojega vladanja.«
»In vzrok?« sem vprašal liho.
»Ne veni, ali je današnja Turkinja bolj ponosna na to, da je postala tudi svobodna ali pa imajo moški več razsodi.osti in pameti.«
Seveda se mi je ta opazka precej čudna zdela od moža, ki je imel še p red kratkim harem s 50C ženami. Starost in pregnanstvo sta gotovo vplivala da je ta mož tako hitro spremenil svoje nazore.
Odšli smo nazaj v veliko sobo ter sedli prec kamin. Sultanove nogavice so se med tem najbrže že posušile, kajti sedaj je na onem mestu stala mala mizica in na njej pristna turška kava in pt škatlja izbornih turških cigaret. Oboje je bilo v resnici prvovrstno. Sultan si je dal prinesti svoje turško pipo in prav prijetno je bilo sedeti pred plapolajočim ognjem. Ker so mi bili turški običaji nekoliko znani, sem vedel, da čas neposredno pc obedu ni za razgovore, marveč da se vsak prepusti svojim mislim. Tako sem sedel do polnoči v družbi moža, ki je nekoč vladal otomansko cesarstvo. Od časa do časa sem ga opazoval ler ugibal, kakšnim mislim se vdaja; preteklosti in nekdanjemu sijaju? Dvomim. Ko je ura na kaminu bila dvanajst, se je dvignil. Priklonil sem se mu ter zahvalil za gostoljubnost, nakar je odšel v svojo spalnico. Jaz pa sem tudi vrgel koncc cigarete v ogenj ter se pedal k počitku — pod streho kalifa.
Janez Žagovc pri tir. med. Padarju.
»Povejte mi gospod doktor, kaj mi je storili. Tako glasno smrčim ponoči, da vsako noč že samega sebe prebudim. Že en leden vsled tega nisem mogel prav nič spati.«
Zdravnik ga sočutno pogleda: »Veste kaj?
Pojdite spat v sosednjo sobo!«
*
Ona: »Obesila bi se.« On: »Pa ne tu v sobi. Ti prav gotovo nisi primerna za stenski okrasek.«
Ljubljansko gledališče
DRAMA Začetek ob 8 zvečer
Nedelja, 4. decembra ob 15: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — ob 20: MEDEA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 5. decembra: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečer
Nedelja, 4. decembra ob 15: TOSCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: BAJADERA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 5. decembra: Zaprto.
Torek, 6. decembra: ŽEN1TBA MILOŠEVA. Premijera. Premijerski abonma.
Sreda. 7. decembra. BAJADERA. Red C.
Četrtek, 8. decembra ob pol 20. uri: FAUST. Gostovanje basista Nikola Zecu, člana dunajske državne opere. Izven.
Petek, 9. decembra: CAV VLLKRIA IlUSTICANA. Gostovanje gospe Fanette Hermsdorf-Bili-nov.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 4 decembra ob 15. uri: ROKOVNJACI. — Kuponi. — Ob 20 uri: EVA. Kuponi. Znižane cene.
Ponedeljek, 5. decembra ob 17. uri: DIVJI MOŽ Hi UGRABLJENA KRALJIČINA in MIKLAVŽEV VEČER.
Celjsko gledališče
Sreda, 7. decembra ob 20. uri: MAGDA. Premijera.
Nedelja, U. doeembra ob 16. uri: MAGDA. Ljud-ska predstava ob znižanih cenah.	I
"Priredilve in <&mšlvene
vesti
Ljubljana.
Mladinski zbor priredi danes ob 10 dopoldne v Okrožnem uradu Krekova prosvela prosveta s sledečim sporedom: 1. Krekovec in svet (Anton Marinček). 2. Krekovec in človek (Jože Lansrus) 3. Krekovec in Rrtrr (Edi Kocbeki
Darila za Miklavžev večer družabnega kluba se sprejemajo lanes od 4—7 v pisarni hotela Union (pritličje levo). — Prihod Miklavža po 9. Vabljeni člani in njih odrnsli družinski člani.
Danes gremo v Rokodelski dom kjer nastopijo igralci prosvete pri Sv Krištofu ve=e!ojgro »Pri belem kontieku -. Začetek ob pol 8 zvečer. — Cene od 8 do 4 Din.
Slovensko krščansko žensko društvo priredi za malčke svojih članic in po njih vpeljanih gostov Miklavžev večer v Akademskem domu ob 5 pop. dne 5 decembra. Darila naj se pošiljajo v ponedeljek od 1—3 v Akademskem domu.
Krekova mladina Ljubljana priredi v ponedeljek zvečer ob 7 zvečer v konzumni kleli Miklavžev večer. Darila s ločnim naslovom in dobro zavita so spreff mnjo v Konzumu od 5 popoldne dalje.
Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof M Bniukn ima pevsko vajo danes ob 11 in v torek zvečer ob 8 — Dramatični n 'sel- ima p.'c'.anrV -'ones ob pol 3.
Sp šiSka. Radio! Šišenska Prosveta - priredi danes ob pol 8 zvečer v društveni dvorani (samostan) radtoprednvanie s predvajanjem raznih radiolelefonskih ločk. Vstopnice se dobe ob 11 dopoldne v dvorani. — Miklavž! Opozarjamo na prihod Miklavža v šišensko prosvelo v ponedeljek 5. decembra ob po! 8 zvečer v društveni dvorani Vstopnice se dobe zvečer ob pol 7. Darila sprejema še danes in jutri g p. Bogdan v samostanu,
Osrednji svet družb" «». riizutede ima redno mesečno sejo prihodnji torek, I. j. 6. t. m. ob 4 popoldne.
Miklavžev večer železničarjev se vrši v po-■ nedeljek. dne 5. deecmbra 1927 ob 18 v salonu 1 Kolodvorske restavracije ljubljanskega "lavnega kolodvora. Darila se sprejemajo dne 5. t. m. od 10 do 17 v salonu restavracije. Vstopnina 5 Din za
Odraslo, ol*.^' vstopnino r.-.r\c*i
V T jubljanski žnpi JPZ včlanjena društva obveščamo, da se vrši v Zagrebu od 8. -10 decembra 1927 letni redni občni zbor, kamor naj društva pošljejo v smislu zveznih pravil oo dva zats^pnika. Ako hi katero društvo iz kakršnihkoli vzrokov ne moglo poslati zastopnikov v Zagreb, naj pošlje nemudoma odboru Ljubljanske župe pismeno izjavo, da je more na občnem zboru zastopali kako drugo včlanjeno društvo.
Turistov ki klub »Skala« priredi za svoje Člane v ponedeljek dne 5 decembra zvečer ob 20 v stekleni verandi bolela IJo.vd Miklavžev večer. Darila bp- ' :.-tr>oio 'piel-.p, od not 1p '1 '1'ie
TK SKALA. Redne člane, kateri do danes še niso oddali Turnih kontrolnih pol zo termin 1. november 1927 opozarjamo, da oddajo iste nepreklicno do 15 t. m. v nasprotnem slučaju se jih prevede v podporno članstvo. — Odbor.
Maribor.
Za Miklavžev večer, ki ga prirede naša društva drevi ob pol 8 v dvorani Zndružoo-gospodar-ske banke, se sprejemajo darovi od 9 VI ter od 3—5 popoldne v sobi Prosv. zveze. Aleksandrova | cesta 6-1. Po Miklavževem nastopu .je družabna zabava.
Ostali kraji.
Kamnik. Drušlvo Orel priredi v ponedeljek 5. decembra 1927 v dvorani Kamniškega doma« ob I Miklavžev večer za malo deco. Darila naj se prinesejo v Kamniški dom« isti dan od 1—l pop. v garderobo. — Zvečer ob 8 priredi drušlvo Kamnik« MiHovž "•' večer za n''""i'o
Mo-njc. Prosvetno-izobraževal no drušlvo priredi danes ob 3 oopoUlne v društveni dvorani Miklavžev večer in igro s tremi prizori.
Dramatični ''sek II. P. t'. > št. Vidu nad Ljubljano vprizori Uemčevo romantično igro . Za-
kleti grad«' dne 4. decembra 1927. Začetek bo ob pol 4 popoldne.
Tržič. Miklavž pride v »Naš dom« letos dva-, krat. Danes zvečer ob osmih zu velike in jutri zvečer ob šestih za majhne. Darov so naše kat. orga-zacije že mnogo pripravile za svoj naraščaj, a Miklavževo pisarna bo tudi še odprta danes in jutri po tri ure pred začetkom.
Šmartno pod Šmarno goro. Prosvetno društvo priredi dne 8. deccnibra ob 3 in 6 popoldne opereto »Mlado Bredo« v društveni dvorani. Vsi vljudno vabljeni!
Cerkveni vesfnik
Križanska moška Mar. družba danes zvečei nima rednega mesečnega shoda, ker je v čelrtek Marijin praznik in ima družba la dan zjutraj in zvečer ob 6 svoje duhovno opravilo.
Duhovne vaio za mladeniče, ki se pripravljajo za sv zakon bodo v Domu od 10. do 14. decembra. Gg. župniki se prosijo, da bi opozorili mladeniče na tn važni tečaj. — Vodstvo Doma.
Marijnnska kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: V ponedeljek, dne 5. decembra ob pol sedmih zvečer je običajni s'iod. Dne 8. decembra je glavni praznik: Ob pol sedmih zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom in obnovitvijo posvečenjn. Popoldne ob petih slovesen shod.
Naše dijaštvo
Na 11. občnem zboru Društva slušateljev juri-dične fakultete 3. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: Robert Krr.mberger, predsednik; Mirko Polo-kar, podpredsednik; Ivan Preškar, 'tajnik; Zdenko Bačič, blagajnik; Zdravko Kabin, odbornik brez mandata; Jevgenij Srebot. knjižničar I.; Tanja Murnlkova, knjižničar II.; Vlado Grossman in Jože VoršiČ, revizorja.
T&tttisr. vedfi van ja
Našlo se jc nekaj denarja. Kdor ga je Izgubil, naj se oglasi na frančiškanski porli v Ljubljani.
„Raduje se življ enje n^tii) saj Rtidion psrc ssm!
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja!
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
NOTRANJA POLITIKA.
Ministrski svet se je v minulem tednu dvakrat sešel na sejo. Obravnaval je razne zakonsko načrte, ki naj se predlože narodni skupščini. Sprejel je zakon o nošenju orožja. Zakon o centralni upravi, Iti predvideva široko dekoncontracijo, so izročili posebnemu odboru ministrov, ki mora svoje delo dovršiti do srede. Ministru /.a socijalno politiko so odol rili kredit za višje invalidsko sodišče.
Davčni odijor jc v splošni razpravi soglasno sprejel zakonski načrt o izenačenju davkov. V razpravi o zemljiškem davku je izjavil zastopnik finančnega ministra ravnatelj Letica, da »o pripravlja reionna tega davka, da se pa zemljiški davek nikakor ne bo povišal. — Zakonodajni odbor je končal razpravo o ureditvi rednih sodišč. Stalnost sodnikov ostane nedotaknjena. — Opozicija v odborih delo ovira, vendar je upati, da bodo odbori svoje delo v kratkem dovršili, nakar se skliče narodna skupščina. To naj bi se zgodilo približno 10. t. m.
V prosvetnem ministrstvu je začela zborovati posebna komisija, ki ima nalogo, da sestavi program za našo piosvetno politiko. Slovenijo zastopata prof. dr. Ivan Prijatelj in prof. dr Sušnik
Praznik narodnega zedinjenja je Slovenija iskreno proslavila Narodna skupščina ji po posebni deputaciji položila venec ua grob i>ok. kralja Petra Osvoboditelja v Topoli. Deputacijo je nato sprejel kralj Aleksander.
Novi ljubljanski občinski svet je na svoji prvi seji dne 29. t. m. volil župana. SDS je s svojimi 23 glasovi izvolila za župana g. dr. Puca. za podžupanu pa g. Turka. SDStiuui v občinskem svetu proti sebi opozicijonalno večino, ki razpolaga s 26 glasovi.	y
ZUNANJA POLITIKA.
Kuapredelili bi jo na tele točke: Odmev fran-, cosko-jugoslovaiit-k; pogodbe v zvezi z albanskfi-italijansko; jjoljsko- litovski spor; razmere v Romuniji po smili diktatorja Bratiana ter razorožit-vena konferenca v Ženevi.
Italija, je naš sovražnik, to jo dokazala v politiki tega ledna. Sama do zob oborožena je ko-mandirala svojemu tisku, da začne kampanjo proti nam radi vojaške sile. Hvala Bogu, da svet pozna tako Italijo kot Jugoslavijo. Lahko rečemo, da se je ravno po lej pogodbi pokazalo, da je evropsko mneje na n«ši strani in tla K v ropa vidi v francoski pogodbi za jamčenje miru, ki ga je hotela motiti Italija.
Poljsko-litovski spor ni niti najmanje Zgubil j na resnosti. Gre z.a Viino, ki jo hoče litovsko ljud-i sivo dobiti nazaj, Poljska pa obdržali zase. Prihod-1 nje zasedanje sveta društva narodov bo imelo 'rd oreh, če !io hotelo stvar vzeti resno v roke. Med Litvo in Poljsko obstoja namreč radi tega ozemlja že lela sem formalno vo.ino stanje.
V Romuniji manjka Bratiana. Stremljenje po i koncentracijski vladi je doživelo neuspeh. Opozicija vztraja trdovratno na tem, da se razpišejo nove volitve in Ha sama prevzame vlado. V zunanji politiki Mussolinijeva snubitev za enkrat ni imela uspeha. Francosko-jugoslovanska orientacija torej oslane
Evropske oči so obrnjene v Ženevo, kjer se je te dni vršila ena najvažnejših konferenc — raz-orožilvena! Senzacija dneva je bil ruski predlog, da se z eno besedo vse odpravi, kar je v zvezi z armado in bojevanjem. Če pomislimo, da ima Rusija sama eno najmočnejših armad na svetu, in da opira sovjelizem svojo moč glavno na oboroženo pristaStvo. je jasno, da je ta predlog izšel samo ridi agitacije med evropskim delavstvom, češ: Evropski kapitalizem in armada sta nujno združena !
O nemirih v Rusiji žal manjka točnejših poročil. Gotovo je, da je vlada gospodar položaja, kakor tudi. da evolucija ruske revolucije še ni končana. Čakajmo'
Makedonski komitaši nadal.juiejo z, atentati. Ljapčev jih je uradno ponovno obsodil in to js dobro znamainje' za dobro voljo od sofijske strani.
a m
/m®
/mm 1^'f
/ - m s® zfflgiw *A
F"
W Tra
r ^
\\mm 4M'-. 38B\ 265" Moderni v^ioiir m-. 680*-, 650 -Otoman ln M 1420*-, 1218-, 980'-
Krila, bluze, kostumi. Obleke in razni jumperji. Nudi se samo prvovrstno blago, za kar jamči sloves tvrdke.
- Veletrgovina
R Stermecki, Celle
Velika inventurna prodaja
SsMGšnicG
Neki železniški uradnik bi se rad pritožil, zato se je podal do pociravnatelja, ki pa ga je le površno poslušal. Ponovil je svojo pritožbo drugič in tretjič, a tudi sedaj brez uspeha. Po velikem trudu jc dosegel uradnik, da je prišel do generalnega ravnatelja, da jc pritožbo ponovil. »Kaj pa hodite k meni s takimi stvarmi« ga je nahrulil veliki megočujak »to bi bili lahko opravili pri podravnatelju in njemu vse razložili.
»Saj seni mu že, pa mi je rekel, naj grem
k vragu. Zato sem prišel k vam.«
*
Ti, včeraj mi je Guštin rekel, da sem iepa kot pravljica.«
»Hm. Ali pa ne veš, da se vse pravljice pričenjajo z: Nekdaj je bila...?«
Toda, napravite že vendar vesel obraz.' »Ne, ne, nc smem. Fotografija bo namreč za mojo ženo, ki se nahaja na letovišču in čc bi videla moj obraz vesel, bi takoj prišla domov.« *
»Gospod, vsiljevali ste se moji hčeri, ji odkrivali svoje srce in jo celo poljubili. Kakšno opravičilo imate zato?*
»Da je bilo takrat zelo temno. <
Uradnik pri izdajanju potnega lista: -Nos rdeč.* Gospod: -Toda ne vsled pijače, pač pa
od mraza, ali se to ne da pripomniti?« *
»In celo v Španiji ste bili, gospod svetnik?
Kaj vas je pa vleklo Ija?« »I kaj, lokomotiva.« *
Gospa: »Jaz bi vas rada v službo vzela, (oda spričevala imate vendar preslaba.
Služkinja: >Kai morem jaz zato, mar sem jih jaz pisala?"
Obisk: >Ali pa v resnici ni gospoda doma?«
Sluga: 'Pa vendar ne boclete nad njegovo besedo dvomili.«
* !
Sochiik: Ali nikakor ne morete opustit? tatvin in vlomov?■■
Obtoženec: Ne. Dokler starejši siu nc do raste.'
* !
• Kaj pa li je, da .-i lako natakujen? je vprašal zdravnik svojega tovariša zdravnika.
.1, kaj ne boni. Več kot pol leta sem nekega pacijenta zdravil za runieuico, a šele danes sem zvedel, da je Kitajec.
*
Mlad kapku ji prišel na svoje službovanje v obmorski kraj. Ko jo uekegu dne prišla k njemu neka žena ter tarnala o slabili časih, jo je potolažil s tem, da ,ii je prerokoval boljše čase. Le povejte vašemu možu, naj bo hvaležen, da se je toliko časa mogel vzdržati nad vodo.
»Ravno tu je vzrok nesreče, kajti moj mož so že predolgo drži nad vodo, on je namreč potapljač in brez službe...
#
Šolar je branjevki ukradel par dinarjev, pri čeir^r pn so ga zasačili ter odvedli na policijo.
Zakaj pa si ukradel denar'.' ga je stroge prijel komisar.
P-p-p-ro-siin. rad bi bil šel v kino, da bi
videl Deset božjih zapovedi- ..
*
Razdraženi eče je j nehal pretepali svojega* sina. Tako. zdaj mi pa povej, zakaj si lil kaznovan?
>No. lepa reč, odvrne fant jokaje, najprej n • bočete ubiti, nazadnje pa niti ne veste zakaj.<
j« mi ii u vsi
priporoča krasne zimske sukn e, dežne
in huberius plašče ter pelerine Fran i^uliic, SlrM4ar?.eva 9
v	i \mowwuwcman
sav	>aum

miuiiaB
Likovič Joža:
Svetnik s srebrno
Povest za neverno ljudi.
Mrzleča sapa jc plela preko zdrtili grebenov 9tnnca, se zatikala s svojim vihravim plaščem v ponižno Novo cerkev, predramila sanjajoče bore in se neugnano vrgla v dolino proli Vojuiku, od koder je planila skozi kadunjaste udore proli Konjiški gori, ki je ležala lani zadaj tiha in zaverovana v bele adventne zvezde. V daljavi nad mehkimi obrisi savinjskih planin je trepelal roj boječih zorničk, biserno zelenih, zlatih in svetlih, kakor bodo svetli v svetem večeru angelski obrazi, ki bodo oznanjali slavo nebeščanom in mir ljudem na zemlji.
Miri ta večer ni bilo do spanca; kakor metulj s svilenimi krili je poletavul nežni neuguanec nad utrujenimi očki, malo posedel, pa zopet od-letel v deželo sanj in rož. Še vedno so ji zvenele v ušesih sladke in skrivnostne besede materine: »Le lezi in zaspi, pa li bo prinesel sv. Miklavž pisan košek s srebrnimi orehi...« Kadar je zaškripal sesušen tram v stropu, se je stresnila in ozrla proti vratom, morda posije v pomračno sobico blesteči svetniški obraz, in dobrohotno pomaje sv. Miklavž s srebrno brado. Sapa je zapiskala pod okni, lesen strešni okrajek sc je cvileč udal in hreščavo odletel. Glušeča tišina je za hip prevladala. Mira se je zdrznila in boječe pomislila, ko je zunaj zarožljalo, kakor da so žvenknile verigo: pošasten jek jo ie pretresel, dn se ji je drobno srce ukrčilo od nenadne grozničuvosti. Za-čemela je, zatisnila oči, a v hipu se ji je zazdelo,
da je izza posteljne končnice planil divje rdeč obraz, rogat in srepogled kol zelena kača. Zategnila je odejo čez glavo, a rdeči peklenski obraz z napihnjenimi lici se je zgubil nekam v kot... Ko se je zopet razgledala, je skozi okna padal božajoč svit modričaste mesečine; ledene rože so poganjale prve cvetove, ki so se prečudno zapletali v biserne koške in iskreče venčne listke. Uspavajoča mehkobi ji je zastrla oči, čut telesnosti je odmrl, zaspala je zlagomn, kakor da so je zgrnila bela angelska perot nad njeno posteljico.
In potem je sanjala, da je pozvonkl.jalo pred dverjo; miloben glas ,|o je poklical. Pred hišico je obstala -sveta družba nebeščanov, ki jo je vodil svetnik s srebrno brado. Mal angel v beli haljici, z, rožnatimi perotkami jo je prijel z.a roko in velel: Sv. Miklavž me je oilbral, da pobitim b koči z.a vasjo; odvedi me tja.i In sla šla, svetla senca je padala za njima. Kdo pa si?« se je osvestila mala Mira. »Angel Jožek sem: slroticnnt in revam brišem grenke solzo.: Osameli do! in razorani breg sta se poslušno odmikala bleslečim nngelovim nogam. Slednjič sta obstala pri drvarski bajtici, kjer sta glad in obup izglodala trhlcni hišni prag. Angel je dahnil v za mrzle okuice. Troje otrok na slam-njači v kolu se je v polnim nasmehnilo, a naj-mlajši kodrolašček je proseče zakrilil z ročicama, kol dn prosi za nekoga tam za sivim morjem. Kraj njih pn je spala mati, osamela in trudna; tuga In skrb sta ji razorala čelo. Roke so ji predano omahnile, a ustnice so se ji razbrale v hrepeneč usmev, kakor da so žejne, silno žejne. Mira se je radovedno razgledovala po tesni sobici, ki jo je osvetil sov angelskih peruti. »Poglej tam, se je nagnila k angelu in pokazala ubito lončeno posodico ter začrnelo suho skorjico. »Ali jim nc bi podaril zlate skledice, pa srebrnih denarjev .. .c Toda an-
gel Jožek je posul pred vrata naročaj belih in zlatih rož, zdravje in sreča str. zavonjala rezni zimski zrak... Vrnila sta sc na vas k cerkvi.
Sta odpravila,, ju je milo pozdravil v. Miklavž iu dobrovoljno poniajal s srebrno brado. Sem potrosil zdravja in sreče. Cekini bi pekli njih mehke ročice, vsaj se oče peha tam za morjem za krvave zlate...- Mira ni vsega razumela, a bilo ji je tako domače v družbi teh svetlih .obrazov. >Prav,. je pre ud a ril svetnik v svilenem nlašču. Odprl jo rdečo knjigo in odločil- Pokaži mala Mira angelu Jožku ono hišo v bregu, kjei biva pijani Andrej, in pa pol k nilinarjevim.. Kol bi dahnila rdeča zora na večerno nebo, sta .splavala okoli cerkve. Obstala sta v rebri, kjer je samevala neprijazna hiša, črna in zlokobna; izpod nizkega ostrešja jo zaudarjalo po vodenem žganju, kletev in grožnja sta odganjala mirnega vaščana. Angel jc oddrznil vegaste okuice, zlal sev ie razpršil puščoben pomnik v izbi. Ob razpokam peči je slonela mlada žena; solze so se ji komaj posušile na upa lih licih. V črvivi zibelki jo snlvalo drobno detece, tesno povilo v gnilobne cunje. Za mizo pa je spal 011, nemirno tlihujoč, kol da ga teži,črn greh. Vsa vas se ga je bala, pijanca in divjaškega nemarnega, kadar se je ostudno preklinjajoč opotekal zvečer iz obcestne krčme... Moli za nje, niala Mira, da jim Bog preloži nadlogo..., je vzdihnil angel Jožek in obrisal trpeči ženi bridkost in solze raz mrzla lica; rob svilenčnstf halje jc postal krvav od njenih solzi.	t
Potem sta krenila čez polje k potoku. Na jezovih so šumele vode, nepotešene. skoraj bridko jokajoče v molko polnoč. Zvezde so so iskale v temini voda. mesečina se je pršila pod iezoni na lisoč srebrnih odsevov. »Še ne spe. so je začudil angel, ko sta dospela k mlinu. 'Zares, je pri-
trdila mala Mira. Olga ne more spali, je pojasnjevala. Obdala sta-na 'Vetlične:!' mo<tovžu. Jožek iz. nebes jo žalostno zdramil tn lahno Omahnil s kreljutknmi, dn je vabljivo potingljalo: Da ni dobro mladi mnlnaric.i? Kaj .ii bele mlirftke kamne podsipavala s slabšim žitom, ali jo: u trgovala mero, pa jo k! ju je vest . . ,()j ne,<: jo je zagovarjala Mira. Imela je ua belem dvoru plaho golobičko, z. rdečimi no/Jcami tn /. zlntobrobljenimi očesci. Pa je privihral črn jastreb n ugrabil nedolžno stvor. Za njo mrje vsak večer ...- Razložim inu, se j,- posvetoval . agel in se odpravil nazaj v vas. Tam sla našla zbrano ostalo družbo nebeščanov; obraz svetnika s srebrno brado pa jo bil žalosten in lej>. Angel z bajnimi rajskimi zakladi je obdaril malo Miro z zlatim srčkom, svet-nik s srebrno brado pa jo je blagoslovil in želel, naj misli na vaške sirote in uboge. Nato so sc dvignili blugi uebeSčani proti skritim rajskim dvorom. Na iztoku je vstajala jutranja zvezda, svetla in čista, kakor da se je spočeta v vodni svetega Vzhoda ... Ko se je Mira spustila v breg k hišici, jo nekje, že danove zvonilo; lagoden zvol se je odbijal v lazili gor iu se drobil v pojoč odmev. A vse lepše jo cveukljalo zlato srčece nt drobni verižici, ld ga ji je podaril svetnik s srebrno brado po angelski roki. — Ko se je rune v jutru prebudila, jo res našla verižico z zlo t in: srčkom ovito okoli sklenjenih rok. Začudeno se je ozirala v mater, kajti zlati sen se ji uresničil Nič uo verujte tej zgodbici! Vsaj ona ni k otroke teh pregnanih časov, če pa vam bodo le vrstice le mile. po mislite na bedno in sirotne, obiščite jih kjerkoli in izvršite bratsko noslonstvo svetnika s srebrno bmdn.
Gospodarstvo
Tržna poročila.
Les. Položaj na srednjeevropskem lesnem trgu označuje konec dolgoletne carinske vojne nied Nemčijo in Poljsko. Sklenjen je namreč pro-viaoričen sporazum za dobo od 1. decembra 1027 do 30. novembra 1028. Uvozni kontingent rezanega lesa iz Poljsko v Nemčijo znaša 1,230.000 kubičnih metrov po normalnih carinskih postavkah, Poljaka pa dovoli po sedanjih izvoznih carinah izvoz 2 milijonov metrov okroglega lesa. To seveda ne bo vplivalo samo na položaj nemškega lesnega Irgsi, ampak ludi ostalih srednje evropskih lesnih producentov. Za naš lt»sni ,trg je značilno, da se forsira odprava materiala, predno nastopi manj ugodno vreme. Več interesa pa /e za novo kampanjo v okroglem lesu. Drugače pa v lesni kup. fciji ni zazna meno vati nobenih večjih izprememb. Cene so ostale neizpremenjene. V domači kupčiji se pozna |X>|volno prenehanje gradbene delavnosti. Pri izvoau pa je pusiala romunska konkurenca vedno bolj občutna, z a 1928 so obetajo še težki časi v tem oziru in .pričakovati je celo velikega boja zn tržišča. Položaj na trgu drv je neizpremenjen, vendar cene, kakor smo že večkrat omenili niso zadovoljive. Kar se tiče bukovine, prevladuje mnenje, da zanjo ne bo ležko najti odjema in da bodo cene čvrste. Kar se tiče pragov, se opaža občutna konkurenca hrvatske tvrdke ,Travers , ki se je reorganizirala. Za SJovenijo je važno, da se Dsnuje na Sušaku lesna borza ui želeti bi bilo čim ožjega sodelovanja ljubljanske lesne borze z novo borzo, ki bo zlasti pridobila z izgraditvijo železniške zveze Slovenije z merjeni. — Italijanski lesni trg beleži manjše povpraševanje. Za bodočo kampanjo je važno, da računajo Italijani s pomanjkanjem blaga zaradi velikih uvozov Nemčije ter z višjimi cenami. Na Madjar-kem se plača za naša podravska drva v Budimpešti 340 pelinov. Francoski trg je v znamenju stagnacije posebno v pokrajinah ob Sredozemskem morju. Prav živahna je belgijska lesna trgovina, ki konsumira zelo velike množine lesa. — Kako velik posrednik večinoma »a naše blago .ie Italija, se vidi iz številk italijanskega izvoza: lani je Italija izvozila 12.000 Ion oglja v vrednosti 4.95 milijona lir, drv 10.r»l!0 ton za 1.7 milijona lir, navaden stavbni les 30.508 ton sa Iti.8 milijona lir. ves izvoz lesa lani 29.9 milijona lir (1925 31.2).
Žito. V tem tednu so ostale cene na svetovnem trgu neizpremenjene, čeprav so izkazovale bolj tendenco navzgor. Pripisovati pa je to poizkusom kanadskega žitnega poola, katerega organizacijo in pomen smo že popisali. Seveda poizkusi za učvrščenje cen niso preveč uspeli. Poročila iz Ar-gentinije so ugodna in cene žita so v Argentiniji padle. Glede svetovnega tržnega položaja za rž pn pravijo, da je sedaj le mir pred viharjem in da stojimo pred velikim povišanjem cen. Na našem trgu se je nadaljeval dvig cen pšenice, ki je poskočila v teku tedna za o par tako da stane sedaj baška postaja 305. Izgleda kakor da v Baski ni druge konkurence kakor ta, kdo bo prednjačil pri dvigu cen. Položaj je pravzaprav vznemirljiv in na tržišču vlada negotovost. V nasprotju s pšenico pa se ta teden moka ni popravila, s čimer se je položaj mlinov, ki je že itak dosti ,-lnb, še poslabšal. Tako je n. pr. v zadnjih 14 dneh moka narasla za 5 par pšenica pa za 10 par, narasti pa bi morala moka v sorazmerju s cenami pšenice za 20 par. Položaj mlinov je tako vsak dan slabši in kaže kriza vedno ostrejša. Oves je v ceni nadalje čvrst. Ponudba je minimalna, povpraševanje v Sloveniji slabo in kupčija mrtva. Zelo je poskočila v ceni koruza: od 205 na 212.5—215 baška ali slavonska postaja. Koruza času primerno suha s kvalitetno garancijo prevladuje na trgu, sedaj je jako suha in vzdrži tudi najdaljše transporte, ne da bi se pokvarila. Stara koruza stane danes v Bački 230. Umetno sušena pa je izginila iz kupčije in se dobe le male količine iz druge roke.
Ajda in pruso. Tržni položaj ~a ajdo in proso je neizpremen.ieno slab in cene izkazujejo tendenco k padanju .
Fižol. Za fižol ni nobenega zanimanja in ludi tegledi so slabi pri padajočih cenah.
Mast. Cene masti so ostale neizpremenjene: 24.50—25 Din fko Ljubljana v sodih.
Riž. Tržni položaj za riž .je neizpremenjen ter slane italijanski fko meja 133 lir. Italijansko poljedelstvo je prišlo radi nizkih cen riža v jako težek položaj in na pogostih sestankih iščejo poti kako pomagati tej važni panogi italijanskega poljedelstva. V Trstu so danes cone sledeči* brillato 122—125, raffinalo 117—121. slabše kakovosti 100 do 115 lir.
Sladkor. Na domačem trgu je sladkorni kar-tel ta teden znižal cene. kar je v zvezi s pretečim (in že prihajajočim uvozom) inozemskega, predvsem češkoslovaškega sladkorja.
Prašiči. Reja pitanih svinj se je v naši državi letos zelo razširila. Začetkom novembra so cene prišle na IG—10.50 Din za kg žive teže. Takrat se pa ravno začne pitanje, ko so pa prišli prvi pitani prašiči v inozemstvo, je pa interes popustil in pa tudi cene. to pa zaradi velike konkurence iz Poljske • in baltskih držav. Sedaj je naše blago iztisnjeno iz srednjeevropskih držav.
Kava. Nazadujoča tendenca svetovnih cen kave traja dalje, tudi kakao se jc pocenil.
Jajca. Položaj je neizpremenjen. Nakupne cene se gibljejo med 1.70—1.80 Din pri majhnih dovozih. Za drugo polovico decembra jr že računati z novim blagom.
Kože. Čvrsta tendenca na tržišču kož je ponehala in napravila prostor mirnemu presojanju tržišča. Telečje kože so v ceni že popustile in tudi goveje kože niso več tako čvrste kakor so bile še nedavno. Vendar pa nazadujoča tendenca še ni postala splošna.
Kovine. Tendenca za kovine je čvrsta. Mednarodni kartel bakra ie povišal cene elektrolitič-nega bakra fob evropska pristanišča od 14.05 na 14.15 centov.
Kemikalije. Splošno cene kemikalij nazadujejo, povišale pa so se cene surovin za milarsko industrijo in je v slučaju nadaljnjega povišanja računati tudi s povišanjem cen mila.
Konkurzi v novembru P.I27. Po statistiki Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov jc bilo razglašenih v novembru 1927 71 konkurzov (v'novembru lani 73); od tega odpade na Slovenijo in Dalmacijo 6 (7). Hrvatsko 0 (4), Srbijo in Crno-goro 52 (55). Bosno 2 (1) in Vojvodino 5 ((i). Skupno je bilo v prvih 11 mesecih t. L razglašenih 980
(740) konkurzov: V Sloveniji in Dalmaciji 98 (34), v Hrvatski 110 (97), v Srbiji in Črni gori 000 (408). v Bosni 31 (38) in \ Vojvodini 81 (119).
Konkurz Kemične Ivornice, d. d. v Osjcku.
Razglašen je konkurz o imovini te tvornlce. Pasiva znašajo 3 in pol milijona Din, aktiva obstojajo iz zgradbe podjetja, na kateri jc intabulirana kot privilegiran upnik za 1 milijon Din Jugobanku. Vsa ostala aktiva no zadostujejo niti za kritje neplačanih davkov — Družba je bila ustanovljena letu 1919. in jc izdelovala toaletno milo. Njen kapital je znašal 1.'750.000 Din.
Državna rudarska podjetja. Iz predloga proračuna ministrstva za gozdove in rude posnemamo, da je znašala produkcija premoga 19°t) -22 13 milijonov 240 tisoč, 1922 —23 14,085.000. 1923 24 15,709.000, 1924—25 13.053.000, 1923.-20.11,768.000, 1920—27 12.389.000 stotov. Za leto I !)'\S-2<) se pričakuje sledeča produkcija 13 milijonov stotov premoga, 4.4 železne rude, 0.3 jekla in 0.5 milijoua stotov soli.
Nova sekcija Združenja izvoznikov. Kot avtonomna sekcija Združenja izvoznikov se l>o osnovala zveza trgovcev s perutnino in jaci, ki bo imela svoj sedež izven Belgrada.
Koliko bo stal novi Ford? Po poročilih ameriških listov bo slal novi osebni voz 385—580 do-lni"v. tovorni pa cd 4G0—010 dolarjev. Zaradi teli vesti je nastala housse v vseh ameriških, papirjih.
Šport
l&orsza
Dne 3. decembra 1927.
rla teden je bil promet manjši. V nasprotju s prejšnjim tednom se je pojavilo na trgu več privatnega blaga, lako da je bila intervencija Narodne banke manjša kot prej; znatna pa je bila v petek, ko je dala samo Londonu 4.800 funtov. ZncSil je promet v devizah: 12.27 (17.7, ozir. 1<i. ozir. 20) milijonov Din, v efektih pa 0.1 (0.) milijona Din.
Berlin se je učvrstil od !3.57 na 13.575. London je bil v ponedeljek zaključen po 277.20, v torek je popustil za 10 par, potem pa se je zopet učvrstil na 277.15 pri velikem povpraševanju, ki ga je večinoma krila Narodna b-nko. Ne\vyork in Praga sta bila neizpremenjena: 56.74, ozir. 108.4f>, privatno blago. Amsterdam in Pariz sta bila zakltučena po nizkih kurzih 22.92 in 223. Lira je bila ta teden slaba: posebno v petek je kurz ijkU vesli o atentatu na Mu.ssoliiii.ja zelo flukluiral. Tudi mednarodni devizni trg beleži izpremembe: Učvrstili so se v teku ledna: Berlin od 123.S25 na 123.90, London od 25.80 na 20.4025, Trst pa ie oslabel od 28.225 na 28.15.
Nn efektnem tržišču je bil v Ljubliani za. ključen večji paket Strojnih po 70, povpraševanje pa se jc pojavilo zi delnice Splita po 010 den. Ruše so popustile od 280 —295 na 275—290. V Zagrebu je končalo 7% inve. pos. teden z višjim kurzom: 85.75—80 napram 85—85.25, agrari neizpremenjeni, vojna odškodnina po slabi tendenci med tednom se je proti koncu ledna učvrstila pri nit leni promelu. Narodna banka nad°lie narašča. Prejšnji teden ie bila zaključena po 5600. danes pa blaga ni mogeče dobiti pod 5.750. Na Dunaju Trboveljska neizpremenjena 63.10, Kranj. ind. se je učvrstila od 45.5 na 40.9. Ruše 33.25.
Za blago glej Tržna poročila.
D ENAK.
Ljubljana (prosli promet). Berlin 13.575, Curih 10.955, Dunaj 8.0125, London 277.15, New ork 50.74, Pariz 224, Praga 168.45, Trst 308.25.
Zagreb (prosti promet). Berlin 13.5725, Curih 10.955, Dunaj 8.0125, London 277.13, Nevvyork 50.74 bi.. Pariz 221, Praga 108.45 bi., Trst 308 bi.
Curih. Belgrad 9.135, Berlin 123.90. Rudiin-pešta 90.75. Bukarešt 3.20. Dunaj 73.11, London 25.305, Nevvvork 518.40, Pariz 20.405, Praga 15.36, Trst 28.105, Sofija 3.70, Varšava 58 10. Madrid 85.95.
Trst. Belgrad 32.24—32.40. Curih 354.25— 355.75. Dunaj 257—263, London 89.85—89.90, Nevvvork 1S.39—18.41, Pariz 72.10—72.30
D n naj. Devize: Belgrad 12.49, Kodanj 190.20, London 34.0102, Milan 38.54, Nevvvork 700.20, Pariz 27.915, Varšava 79.52. Valute: dolarji 70710, fran-roski frank 27.89, dinar 12.38, češkoslovaška krona 20.99.
Praga. Devize: Lira 183, Belgrad 59.425, Pariz 132.75. London 164.65. Nevvyork 33.745.
Dimir: Nevvvork 176.05. Berlin 7.375, London 277.12.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb. (Prosti promet.) 7% invest posojilo 85.5—80, vojna odškodnina 403.5.
Trst. Adria 179.50, Assicurazioni Generali 4315, Cosulich 179, Riunioue adriatica 2000, Tripco-vicli 259, Split cement 226, Trž. Lloyd 700, Dalma-tia 101. Ocean ia 619.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.30, Hrv. esk. 11. Alpine 43.55, Leykam 11.30, Trbovlje 00.10, Kr. industr. 46.80, Slavonija 1.52.
BLAGO.
Novi Sad. Pšenica bič 297.50—300, potiska 301—303, ban. 292.50—295. sr. 2! " 50—300. rž bač. 280—280, ječmen bač., sr. 245—250, oves bač., sr. 210—242.50, koruza bač. stara 222 30—225, lev. gar. 207.50—210, bač. nova 12—1 212—215, 1—2 par. In-djija 222.50—225, 5 ladja Tisa 238—240, ban. 210— 212.50, sr. nova 210—212.50, moka 0 g iu gg 425— 135, 2 405—112.50, 5 385 -395. 0 »17.50—328, 7 250 —270. 8 200—205, otrobi bač.. sl„ sr. 17".50-182.50, fižol bač. beli novi 360 -370, z roko brani 370— 380. Tendenca čvrsta. Promet: 12 vag. koruze, 3 vng. moke, 4 vag. otrobov.
Budimpešta (terminska borza). Tendenci čvrsta. Pšenica marec 32.20—32.36, zaklj. 32.34— 32.36, maj 32.54, 32.64, zaklj. 32.02—32.64, rž marec 31.12, 31.30. z'kij. 31.30- 31 32, maj 31.34, koruza maj 26.02, 25.96. zaklj. 25.90, 25.98
B
\a|novc|sa modo
Poudre M o n Purium Bour!ol»
P tiri-
Tursfce srečfae "m Srečfoe italtfari. rdečega m m
kupuje
BanKa Penam & Ho., LfnbUona,
Miklošičeva cesta 20.
Srednii devizna tečaM na liubP. borzi od 28 XI do 2 XII. 1927.
Dne	Berlin	Curih	Dimni	London	i Newyork |	Pari/.
28. 29. 30.	13.57 13J7	10.955 I0.O55 10.955 10.955 -	8.0125 8.0125 8.0)25 " 1! -	<d77.2u 277.10 277.15 577.15	j 56.71 56.74	000
						—
'rnga
Trst
309.11. 308.75
ILIRIJA : LJUBLJANSKA VOJAŠKA REPREZENTANCA.
Danes ob 14.30 na igrišču Ilirije.
Ljubljanska vojaška reprezentanca, ki je na državni praznik nastopila s tako lepim uspehom v Zagrebu, igra danes popoldne prijateljsko tekmo ! z našim podzveznim prvakom. Že včeraj smo opo-I gorili, da tvorijo vojaški teain sami dobri igralci ljubljanskih prvorazrednih moštev, ki se trenutiio nahajajo v vojaški službi. Med njimi so renomirana imena kol n. pr. Doberlet. Miklavčič, Pevalek (Ilirija), čirovič (Slovan), Zalokar. Kos (Hermes), Uršič (Primorje) itd., kar priča, da tudi Ilirija s leni moštvo ne bo imela lahkega posla. Ilirija postavi kompleten I. teain, za Doberleta in Miklavčiča ima primerno zameno.
Iničijativa, da se tudi v vojaških edinicah goji spo»l in prirejajo tekme, zas'uži največje podpore, ker je to najprimernejši način, da se šport uvede in popularizira tudi med vojaštvom.
Dve rezervni prvenstveni tekmi sp še odigrata danes ob 13 in 14.40 na prostoru ASK Primorja ob Dunajski cesti. Kol prvi par nastopita rezervi Primorja in Hennesn, ki sta obe prav dobri in ki si bosta nudili izenačen, oster boj za boljše mesto v prvenstveni tabeli. Za njima nastopita ob 14.40 rezervni moštvi Jadrana in Slavijo. Igralci, ki so igrali kot 1. moštvo v tekmah Primorje : Hermes | in Jadran : Slavija v današnjih tekmah, ne smejo nastopiti.
Srmrfrhf fetf&n
V SI. Moritzu in snloli v Engadinu (dolina gornjega Ina) ne moreš dobiti nobenegi stnno-vanjn več: taksen bo n«val k zimski olinmiadi. Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju .se pa nc bo vršilo v St. Moritzu. temveč v Davosu. 4. in 5. februarja. Z'i hitrostno drsanje so vpeljali sedaj novo ocenjevanje: pri 50(1 m veliiio dosežene sekunde kot tnčke; pri 1500 m delijo čis drsa n ia s 3, pri 5000 m z 10. pr' 10.009 m z 20. in veljajo izračunjenee številke kol točke. Zmagovalec je oni, ki ima najmanj točk. — Norvežani bodo poslali na zimsko olimpiado Evensen« in Ballnngruda ter Sonjo Heine, ki v Finse že pridno trenira: Finci bodo posbdi drsalen Thunbenrn in Skutnibba, ter bodo smučarji priredili 20. do 22. januarja izbirne lekme za St. Moritz v Lahti, finskem Holmenkolu . Norvežani so si pa pri Ber-genu zgradili novo skakalnico, ki naj omogoči skoke n«d 70 metrov. — Belgija je v Antvrpu premagala Francoze v Hockevu na ledu v občutnem razmerju 10:1. — Naši smučarji, ki iih trenira Ilansen, bodo morali biti prav pridni, da se vsaj postavijo.
Vseslovanski noeroiretni turnir hoče priredili Češkoslovaška prihodnje leto v Pragi, v spo. min desetlelnice osvobo!enja. MisOio na 27. in 28. oktober, torej na res dva obletna dneva. Igrali naj bi Jugoslovani, Bolgari, Če'1 oslnv°ki in Poljaki. — Sparta je premagala v Pragi izbirni ogrski klub Ferenczvaros 4:1, Slavija Viktorijo iz Žižkova 5:2, v Budimpešti FAC Hungarijo 2:0. Ogrskim klubom nsčeluje sedaj Ferenczvaros, z 20 točkami, Sabaria ima 17 točk. Uipest 15, Hungaria 13. Na Angleškem ie na čelu Everton s 23 točkami, sledi mu Nevv (>stle z 21 točkami ter Leicester, Blackburn in Cardiff. vsak po 19 točk. — Wales ie proti pričakovanju premigal Anglijo 2:1. — Na Hrvatskem je jesenski prvak Gradjanski, sledita mu Croatia in Ilašk: Nekaj jugoslovanskih tekem: V Zagrebu Concordin-llaiduk f!'3. Zavreb-Liiib-Ijana 2:1, v Belgradu Jugoslavija-Jedinstvo 2:2. Vse drugo je bilo že v »Slovencu!: od 29. novembra. — Na Dunaju se je hotela Vienna preriti v ospredje, pa se ji ni posrečilo in je bila premagana od Admire 2:4: druge tekme: Rapid-H^rtlia 2:0, Austria.Hakoih 4:1, Wacker-WAC 4:3, Slovan-Sportklub 3:3, Admira imn sedaj 19 točk. Vienna 15, Austria 14, Waeker 13 itd., Simmering 2. — Na Španskem omenimo samo tekmo Borcelona-Europa 3:2. — V Italiji vodi v okrožiu A Genova s 13 točkami, Alexnndria ima tudi 13 točk, Cremonese 10: v okrožju B pa vodi Novara z 11 točkami. — Pisali smo o prisleptrjenem prvenstvu kluba Torino, ki jc podkupil kiub Juventus. da se jo dal premagati. Takole je pa stvar na dan prišla: igr dec Allemindi od kluba Juventus se je izrazil napram uredniku nekega športnega lista, di je premalo dobil, 25.000 lir namesto 35.000, in sicer zato, ker ie šp zmeraj predobro igral, urednik je pogovor objavil, začelo se je preiskovan'e, in s tem tudi konec slave za klub Torino. — V Limi (Peru) so Argentinci premagali Uruguayce 3:2: ker morajo igrali s'ino še eno igro, in sicer ne najtežjo, bo letos Argentina prvak Južne Amerike. — Angleži so sedaj rekli, da bodo vseeno prišli na olimpiado, :>iz narodnih vzrokov«. Bomo že toliko zbrali, da ne bo Ireba amaterom odškodnino plačevati! Ali ui to isla pesem? — Ostri veter med Praso in Dunajem ne piha več s prvotno močjo. Na Dunaju so izvolili oziroma imenovali nov kazenski odbor, obstoječ iz nevtralnih oseb in ne več iz čb-inov tekmujočih klubov. To je že veliko. Glasovi iz Prage imajo pa prav tr>ko pomirljiv zvok: vire borimo se proti avstrijski nogometni zvpzi, temveč proti dunajskemu časopisju in proti dunajskemu občinstvu.« Še parkrat bodo fanfare zadonele, potem bo pa spet mir, in novi viri dohodkov bodo dohajali v obojne bbgaine. Amsterdamski Vst Telegruph - se obrača glede tega spora na Fifo in pravi, naj pribori veljavo mirovni misli, ki je lastna nogometnemu športu.
Proti Novozelandcem pa W>ližani niso tako dobro igrali kot proti Anekžcm- seveda ni bil to naš nogomet, temveč ruzby Novozelandci so zmagali 18:8
Ameriški odbor za Davisov pokal je sedaj sklonil, da se morajo Amerikanci vseeno boriti v ameriškem pasu, in ne v evropskem. — Cnrliet premaga vse. kar se mu post vi nasproti, avstrijske in angleške prvake, navadno 0:1 in 6:0. — Danska je izvojevnla zmago nad Švedsko 4:1. Til-den je premagal Hunterja, tn pa Alonza. — Wim-bledeniki turnir je prinesel letos 8461 funtov čistega dobička; koliko je to dinarjev, pa sam izračunaj. — Letos je na Angleškem. Škotskem in v Walesu 1898 teniških klubov, 65 več kot lani. — Prihodnja seja Mednarodne teniške zveze se bo vršila 18 marca v Parizu.
Žoge skačejo, nogometne in teniške. Tudi konji skačejo, pa dirkajo obenem. Vse to vemo. Ne vemo pa, kaj pomenijo >koz>ške dirke« v št. 4-5 našega ^Razgleda« str. 91. Pomisli, kaj zapišeš!
Wide misli, da je že prestar zn 1500 m: star je 32 let; dalje misli, dn je 10.000 m zanj predolga proga; ostaneta torej progi 30O0 in 5000 m. Sicer pa razni Wideji nikdar ne mislijo tega, kar
pravijo, da mislijo. Tudi teža 70 kg, ki jih Wide tehl >, rnu ne ugaja; njegova »dirkalna teža« jc 03 kg. To se že lahko napravi. — Nurmi pa ni šel v Ameriko, temveč samo v Amsterdam, preko Berlina« vrnil so bo domov preko Pariza in Stock-holma. Doma so mu rekli, da bi Amerikanci iskali priliko, da ga proglasijo za profesionala ter se tako iznebijo enega najnevarnejših Evropejcev na olimpiadi; zato ni šel v Ameriko. Dejal je: »Star-tal bom tudi proti Eklofu, čeprav ga ne maram, ako bo domovina to zahtevala; mislim na 1500 m, 5000 in 10.000 m ter na tek z zaprekami. Pet mesecev pred olimpiado mora imeti atlet mir in ne sme stnrtati; samo dvakrat na teden sme iti v rimskorusko kopel.« Njegov veliki tekmec dr, Pcltmr je pa vseeno odšel v Ameriko, :,noče ubogati«. Prosil je za stari, če že no v Ameriki, pa vsaj pozneje v Avstriji; če 11111 nemška lahkoatlet-ska zveza starta ne bo dovolila, bo kljub temu startni. Torej popoln upor! Peltzer pravi, da je potovanje zanj najboljša priprava. Marsikdo bi si to želel! — Peltzerjevemu rojaku Houbenu so priznali sedaj nemški rekord 300 m v 34.2. — Nemca Brechenmacher in SBllinger, ki tako izborilo suneta kroglo, morebiti ne bosta smela ua olimpiado; zlasti Angleži so proti njima. Pravijo, da sta trenerja in da trenerji ne smejo tekmovali. Vendar je pa nemški športni učitelj čisto nekaj drugega kot angleški trener. — Prvi ame. riški olimpijski trener je zopet Lavvson Robert-son. — Francoska lahka atletika zaznamuje letos 12 novih rekordov. — Tollkrat omenjeni rekord črnca Ilubhanla v skoku na daljavo 7.98 m ni priznan, odskočišče je bilo za 2 in pol cm previsoko; velja torej stari Hubbardov rekord 7,896 m. Priznan je pa štafetni tek univerze Califomia 4X200 metrov v ! :25.8. — V Genovi so priredili lahko-atletske lekme, ki so s ejih udeležili poleg Italijanov še šViearji, Ogri, llolnndci in Danci; omenimo: 100 111 Italijan Reiser 10.8 (veter v hrbtu). 3000 m Danec Andersen 8:57, 800 111 Oger Barsi 1:57.
Proti vetrovom in tokoyom in morskim somom se bosta morali boriti londonski stenotipistki Gleitzejeva in Hudsonova, ko bosta plavalii de» Gibraltarsko ožino; sedaj je namreč tudi že Hudsonova zraven prišla. — Ne vemo še, ali se bo vršila plavalna olimpiada v Amsterdamu ali v Utrechtu; glede nastanienja tekmecev in gledav-eev bi bil Utrecht bolj pripraven. — O Ameriksncu Kojacu poročajo, da je plaval 200 m na hrbtu v. 2:28.6, 220 y pa v 2:29.4. — Nemec lleitmann je plaval 100 111 prosto v izbornem času 1:01.1, Nemec Kiippers 100 111 hrbtno v nemškem rekordnem času 1:11.9, Šved Arne Borg pa v.odgovor na zadnje \Veissmuellerjeve rekorde 300 y prosto v 3:10.2, 300 111 v 3:28.1. Vsaj lako poročajo.
Rigoulot je že zopet v izborili formi; z levico je potegnil 98 kg, nov svetovni rekord; hkrati je obojeročno sunil 160 kg.
Umrli bokser Tiger Flovvcrs je zapustil 150 tisoč dolarjev; to je 1111 d bokserji nekaj izrednega. >Kakor dobljeno, tako zgubljeno,« je navadna njih deviza. So izjeme: Tunney, Dempsey, Flovvers, Dundee itd. — Phil Scolt se je v Ameriki rehabilitiral; lik pred gongom je v 10. rundi podrl Munna z k. o. na tla. — Paul i 110 je sicer po točkah izgubil lOrundni boj proti Johnu Risku (ta je Avstrijec, rojen 1. 1902.), a se bo boril še enkrat z njim, ker si je v 4. rundi pokvaril roko, kar ga je zelo oviralo. — Miikev \Valker je v Chicago premagal znanega Berlenbacha prav lahko po točkah, čeprav je bil 9 kg lažji — Giuseppe Spalla se je pa zadnjič še prav dobro držal 111 se je šele v 9. rundi vdal Švedu Widdu, Perssonovemu nasledniku. Le-ta se kljub zapeljivim vabilom ogiblje vseh bojev iu bi bil najrajši trener v avstrijski prostovoljni armadi, kar so mu že ponujali. — K sklepu še Imks za ljubezen. Na Angleškem sta nastopila dva bokser.ja, izven programa. Šlo je na deset rund; sodnik je naznanil, da gre za ljubezen neke dame. ln ref je sedela tned gledalci mlada deklica, razburjena in po vsem telesu se tresoča. V drugi rundi je bil mlajši bokser k. o. Deklica se je onesvestila. Najbrž ni pravi zmagal,
* loavci in nižh pesmi.
Gospod profesor in vladni svetnik Emil Lilek, predsednik ljudske univerze v Celju, me je povabil naj o tem predmetu predavam dne 12. t. m. ob 8 zvečer. Vabilu se odzovem. Zdi se mi pa potrebno, da o tem predavanju nekaj že poprej omenim:
Častna naloga vsakega naroda je, da pazi, da se mu njegovi velmožje ne poizgubijo. Našega velikega cerkvenega skladatelja iz 17. stoletja Petelina so skoro ugrabili ko! Gallusa — tujci; našega Vego so skoro pohamali kol Ve'10 — Španjolci, našega Kocena in Miklošiča so skoro osvojili kol »nemške učenjake; — Nemci, našega Gustava Ipav-ca pa so ignorirali kot brezpomembnega — Slovenci!
Bistveno nalogo vidim v. lom, da se reši dr. Gustav Ipavic, zdravnik in skladatelj v Sv. Jurju. da ne utone v literarnem morju svojega brata dr. Benjamina Ipavca, zdravnika in že priznanega slovenskega skladatelja v Gradcu.
Oba sta že umrla -— njih pesmi pa živijo, a javnost meče vse v eno malho, lako kakor da je živel le en sam Ipavic. V Celju imamo -Benjamin Ipavčevo ulico . dočim bi se pravilno morala imenovati >Ulica bratov lpavcev . To se lahko popravi, a občinstvo mora vedeli zakaj'?
Da na lo vprašan je odgovorim, moram poseči za več desetletij nazai v našo zgodovino. V predavanju bom omenil črlicp. ki zadevajo drugp znane osebe kot dr. Vrečko, šuklje. Končnik, Levstik, dr. Brn in drugi, katere vežejo gotove zanimive črtice na Ipavce in tp črtice moram opisati, da bo fotografija teh mož jasnejša. Ompniti pa bom moral tudi sebe' ludi mene vežejo premnogi odnošaji z Tpavci. a slavno občinstvo na i ne shiti. če lo omenjam. v tem kake nečimernosti Če omenjam le za narod tako velepomcmbne može -in sebe. bo stvar enostavno laka. da po!°m sloii veliko polpg malega. B^ata Ipavca stn hrasta, ki sta razprostrla veje po vsej Sloveniji in rlnleč pre'-o mej. V veiah so ptički, ki poipjo: lo so njih pesmi, jaz pa stojim poleg in poslušam. Poslušal sem vsp življenje. I11 če me vprašate: »Kakšno pa je bilo lo petje?«, Vnm odgovarjam: pridite na predavanje vsi. povem Vnm. ____Dr. Anton Schwab.
Vs*m oosKio^m, IX
po najnovejšem kro u. se priporoča prnvknr otvor-ieni. prvovrstni n odni atelje
tosin Ivanff?. 1'ubl'nns, Selenburnowa
V zalogi največja izbira češkega in anglešk. sukna.
MADIO potrebščine
v naj večji izbiri stalno v zoiogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Teiet. 407

Vsi R Miklavžu i
Zakaj se ne bi veselili, her je že su. Miklavž
Iu v Ljubi an' na Vodnkovetn trgu v trgovini M. ( omak in ■ mg, kier dobi vsaka gospod nj« za Božične praznike po brckoukurenčuih cenah, nove ro zine. greznice, cvebe, pristni tirani med. orehova jedrca maidlje le-nike. vamliio, tiče orehe, c trouat arancine. najfinejšo banaško moko /.» pecivo n kruli suho m namoieno poiennvno, vse vi ste kompotov, marmelado čokolado onjak. rum iiiker,e. čai er vse drugo SpecernsK i b agi> na il'obun in lehelo — Gospodična kuh nca ima viselie iio življenia, od kar itupuje >se špecerijsko blago sa i o pri >1 klatžu, ker samo s tem zadovoljuje svojo gospodinjo. Zato: Vs. k Mih avtu:
Vsi R Miklavžu!
Fižol
vsake vrste kupuje veletrgovine Ed. Suppanz, Pristava.
Tovarna perila »Triglav«
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moškega perila
ljubljena. Ko'odvorska ulica štev. 8
OZBi&fllit$*
S 1. decembrom 1927 sem otvoril v Črni, v bivši avtogaraži pri Matevžu svojo
kteoarska rielaonico
in jo uljudno priporočam vsem p. n. naročnikom
in odjemalcem.
Ivan V:da»;. kleDTsk* mo^er, Preval e<
ff 7VTTKP (r°le) 28 računske str°ie. ček in kontrolne zvitke za bla- T ITTI DAD AH A f lTTIJf lAlTA Šelenburgova ulica 6/1 mi ** fcl " 11 IVlJ gajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi LlUD. DillliilTA, Lili UDIJUALi21,	Telefon štev. 2980
M Flillifli
primerna darila po nizkih cenah priporoča tvrdka
A. Per§che
Liub Jana, Pred Škofijo 21
Cenj. občinstvu naznanjam, da som otvoril
tapetniško oe ovn co
in se obenem priporočam za prvovrstno postrežbo, solidno in točno, po ugodni ceni. Sprejmem tudi tapetniškega vajenca na stanovanje in hrano.
Franjo Wolf - tanetnik
Ljubljana — Gosposka ulica Stev. 4.
Na poooineiši STOEWER šivalni stroii
'.<, slvil e ua <ice it> ;ev 'iare 'ei ti visnk ootr Orecaii u ntitav itrui. ogit te si to izredno!' ori 'vriit
L. BARAGA
u i ■ tj I ana
:elenOurgo'ji ulici it. 6/t.
Irezpiateii nouk IS i. umi
laleton stov oso
Obvartt te se
\ zlih posledic mraza, vlage, praha s tem, da rabite pastilje
VALDA"
ff
Na prodaj po vseh le-
karnah in drogerijah.
Zahtevajte jih v ška-tljicah z napisom imena
„tfALQH
1
Pristno slivovko
'troženko, brinievec. konjak, rum, vse vrste liker ev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini
Gosposka ulica tt. W
Postrežba točna — Na drobno in debelo
flakob Perhavec, Maribor
tovarna za izdelovanje likerjev dezertnih vin in sirupov
Ifrail anfileSha »nrohrotina iinlto
R0YAI MAH UM
za UŽ* O AM&KIKO
Sra/111'o Uruduni) Argenflnllo in HUDO Cll LE - PERU
niformacllp ur itolic brezplačno nrl zastopniku
LJUBLJANA Holodvorsha ulica 26
»Paslirci iz spanja!«
16 božičnih pesmi za mešani zbor, solo in orgle. (Cvekovi, Gerbičevi, Vavknovi, Levičnikovi 10 drugi napevi.) Uredil Josip Sicherl, izidejo pred 1, decembrom v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Livbljani.	_
namifahturisti. pozor! Proda se
*Jliolo Ob bridki izgubi ki nas £,(<19 VCIICI i jc zadela povodom nenadne smrti našega iskreno ljubljenega dobrega soproga, očita, brata, starega očeta, strica in tasta, gospoda
FERDINANDA DOUNŠEK
logarja na Smolniku
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem pokojnega, ki so ga spremili v tako častnem številu na zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki so nam stali ob tej bridki uri ob strani, daro-vateljem cvetja vencev, ruškim pevcem, kakor tudi vsem ostalim, Smolrik, dne 1. decembra 1927.
Obitelj Dolinšek.
KUPUJTE SREČKE II. STADiONSKE LOTERIJE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—
Kodio
PROGRAMI:
Zagreb 310 Breslau 3158. Barcelona 344.8. Praga 348.9. Leipzio 305 8. Seheneciad* 379 6. Stu tgart 379 7 loulouse 392. Hamburg 394 7. i Frankfurt 428.fi. Brno 441.2. Rim 45li. Pariš W>8. | Oslo 4015. Langenberg 468 8. Berlin 483 9 IHmaj 517.2. MUnchen 535 7. Budapest 555 0. Varšava 1111
Nedelja, 4. decembra.
Zagreb: 19.45 prenos iz glediflišča. — Bar-eelona: 18.30 prenos iz opere. — Praga: 21.30 hrvaške in slovenske pesmi, 22.20 prenos iz Narod, doma. — Leipzig: 20.15 program za smeh, 22.30 lahka glasba. - Siutiwt: 17 iz Schubertovih del, 19.45 koncert (predigro k »Die Meistersinger von Niirnberg« (Wagner — -»Sobotna slovesnost« (moški zbor) — arija iz »Vsivarjenja« (Haydn) — simfonija št. 8 v h-molu (Schubert) — «Douglasovo srce«, balada za tenor in bariton-solo, moški zbor in vel. orekstor (Hegar) — Zadnja pomlad«; Eros (Grieg) — »Domovina pesmi«, za moški zbor in orkester (Pache) — Uvertura k operi »Der Frei-schiitz« (Weber). — Toulouse: 20.45 koncert. — Hamburg: 19.25 »Čarobna piščalka«, opera v dveh dejanjih (Mozart). — Frankiurt: 20.30 Dunajski večer s sodelovanjem orkestra — Brno: 20 lahka glasba, 21.30 in 22.20 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 odlomki iz operete »I Granatieri« (Valente). — Oslo: 20.30 koncert. — Boilin: 20.80 orkestralni koncert. — Dunaj: 11 simfonični koncert, 16 pop. koncert, 19 komorna glasba (t. in 2 violina, viola in cello; F. Sc'midt: God'lni kvartet a-dur — Beethoven: Godalni kvartet št. 2, op. 18, g-dur), 20 VTbomas Paine«, igra od Jobsta — MUnchen: t Poljska kri«, opereta v treh slikah (Ncdbal). — Varšava: 19.30 prenos op. »Halka« (Moniuszko).
Ponedeljek. 5. decembra.
Zaureb- 20.30 koncertni večer (violina, klari. net in klavir). — Leipzig: 19.30 »Madame Butter-fly«, opera v treh dejanjih (Puccini). — Stuttgart: 16.15 lahka glasb;-. '20 koncert (M. Heger: Iz mojega dnevnika, op. 82, za klavir — NVeissniann: Pesmi za sopran — F. Philipp: Toccata, op. 2, d-dur; Pesmi za sopran — Rusterer: Suita za klavir, op. 16; Pesmi za sopran, op. 7).— Toulouse: 20.45 >Ca-valleria rusticana« (Mascagni). — Frankfurt: 20.15 Iz Schubertovih del. — Brno: 20 zborovski koncert (Kricka: Skušnjava v puščivi — Janaček: Glago-ljaška maša). — Rim: 20.40 vokalni in instrumentalni koncert. — Berlin: 20.30 vijolinski komadi, 22.30 Zimski motivi iz del znanih skladateljev. — Dunaj: 16.15 pop. koncert, 17.15 Pripovedke o parklju in Miklavžu, 20.05 Delti popularnih skladateljev. — Miinchen: 20 sodobni a-cappella zbori. — Budapest: 19.30 koncert ogr. filharnt. orkestra. — Varšava: 20.15 koncert iz del. S. Niaviadoinskega.
Kostanjev les in hmeiievke
kupuje stalno
Ernesi Marine, Celfe
Zrin§kega ulica Stev. 4
SIDOL"
najbolje sredstvo za čiščenje vseh kovin, čisti tudi okna in zrcala. Da ne boste oško-dovnni pazite pri nakupu v lastnem interesu na ime
SIDOL"
ter naiodločnejše odklanjajte raznovrstne manj vredne ponarejene znamke.
SIDOL"
se dobi v vsaki trgovini.
Karočajte .Novinca1!
manufakturna zaloga v celoti ali v partijah iz konkurzne mase Maks Muršec, dne 10. decembra t. l.ob 10. uri v Ptuju, Slovenski trg štev. 14. — Pojasnila daje konkurzni upravitelj dr Vise-njak, odvetnik v Ptuju.
Z*hva'a.
Za vse izraze sožalja, za vse tola-žilne besede in za tako mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti gospoda
gnadsa lenžka
se vsem srčno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa izrekamo g. Rogerju, ravnatelju zavarovalnice »Sava« za njegovo vsestransko pomoč ob tej težki priliki.
Ljubljana, 3. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA.
Vsemogočni je 23. novembra 1927 poklical k Sebi svojega zvestega
Stanka Draša
abltu-.ienta.
Vsem, ki so se nepozabnega Stanka spondnjali v molitvi, nas pa s tobžilno besedo, nai ljubezen povinc ljubi l'og; zlasti še preč. duhovščini, govornikom, pevcem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem udeležencem pogreba.
Trnovlje pri Celju, 1. dec. 1927.
Rodbina DRAS.
^Priiafell zdraviti" ^
jrniM iiointr
tako so nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sredsivo in kozmeiikutn, ter v rnnrgih zahvalnih listinah priznavajo, da se imajo znhvaliti edino pravemu Fellerjevemu „Elsafluidu", ako so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, iofluenco. gripo, kašljem, hripavostjo. kakor tudi da niso trpeli na pomanjkanju spanja.
nervozi in slabosti. Kaj je vzrok vsem tem težavam? V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolje neguje in na kak način se krvotok iiajne-škodljiveje in naiugodtieje pospešuje? Polom otiranja, mazanja in pranja s pravim „Feller-jevim" Elsufluidom. kateri je prirejen iz so ko< raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunan a kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu os alemu telesu. Poizkusite Kmalu bo Vaše ru'položenje veselo, Vaš tek izvrsten, volja do dela se bo ojačila. čutili se bodete osveženi in pomlajeni Toda kje si bodete nabavili ceno pravi „Fellerjev" Elsafluid?
V lekarnah in vsoli lozadevnili i rKOvinah.'kjerkoli bodeto zahtevali. 1'ovsoil ho. ete pluf-iili za poizknsno stekieni-6ico i.Diii, z.a itvojno 'JDin. za špucijalno steklenico 2GDin. Ali ako naro'tte direktno po pciSti stnne z, omotom in poštnino vred '1 poiz.kiiBnih n i fi dvojnih ali 2ipecijalni steklenici 62 Din. Nasprotno 27 poiz.ku-iiili ali IS dvojnih ali li Speci alnih sninu 189 Din
S	Naslov označite jasno: Lekarnar
I EUGEN U FELltR, Stubica Don a, Elsatrg 134 B
^	Hrvatska
obvezo in sprealeilajte vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček ako še danes Kupite dopisnico za 50 par in pišete takoi po vzorce on sukna iu kamaarna tu moške obleke razne volne /.f damske obleke, belega in pisanega platna celina barhenta. flanele in sploh vse manufakture na veleirgovino II. %!er-mechl. (flic SI. «». kjet ie izbira veli kanska. Uvalileta izborna in cene čudovito nitke. Naročila čez )U Din pošintne prosto
___V
■_
Svetovni vaicm
Lesna tra -f - oeč i zračno Kurauo
Z 10 ks drv ogreva sodo skozi 24 ur
. ZEPHIR" tvorn ca pec. Subot ce
Dobi se v Ljubljani pri Breznik & Fritsch
Praške
Dunajske
Domače
so lahko 'inzivali že naši stariši in dedje pravi lepodtšeči „Feliorjev'' bol uhlažnjori
Novosti
kreditna
>9
ETOILE"
— -------------— pekarno kupim 0Oijer harmonij
MALI OGLASI "" ........
Vsak« .irohna vrsJSco 1 50 Najmanjši o lan 3 rli 5 Din.
Oin ali vsaka beseda SO por.
Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
sc priporoča za vsako delo, šiva tiHi za trgovine. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9616.
200 Din nnrtraf'c
onemu, ki preskrbi s'al-no služb? nekemu inva-du, kateri zna dobro pisati in računati. Nniraie pri lesnem trčovcu v nišami ali kje drurfie Pošten, trezen in nekad'l<*c. Nr-stop po7n"ie Ponudb? na upravo »Slov.« nod: »Zanesljiv« št. 9 04.
"kmečki fant"
21 let, prost voja' čine. nekoliko 'zučen sodnrske obrti išče mesta po dogovoru k soclar mo'str'i. Naslov v upravi St. 9603.
Iščem mesta
_	ust
nairaje v župnlšče. Starost sredni;h let. Naslov v upravi lista pod: 9601.
Trg. pomočnik
mešane stroke išče službe v mesti' ali ni d"želi. Nastopi takoj Naslov v upravi lista pod št 9627.
~ PRODAJALKA
mlaiša, želi mesta v trg. z meš. Mn^om, .T" poVe-na in priJna. ve*ča slov. in n"m. jezika, P "Tia'*a'a bi 'u-4! pri gospodinjstvu P"nu^''<e na -nravo pod: »Proda'a'ka« štev. 9626.
Za	ma-:nula-ta
al? r-oslovr"T»a, z dolgoletno ora1'so in lep'mi spričevali kot ma-
Fo?or!
Zastopniki, ki pro^aiaio ali žele prodajati vrednostne papirje na obroke, javite se takoj v lastnem interesu! Nove senzacionalne ugodnosti, ki iih nima noben drug zavod v naši državi! Samo pri nas j sijajen, stalen zaslužek! |
70"te j?- PIVČEVIČ ! SPLIT - Marmontova 3. i
Ei^oprt
za prodajo vrednos'nih papirjev, išč~mo. — Ponudbe na PUBLICITAS« Beograd Kra'ja Milana 8, pod: »Sigurna zarada«.
Kraški pomočnik
za velike kose, s hrano in stanovanjem v hiši, ter vajenec poštenih staršev, se takoj sprejmeta pri: Joško KaPn-k r, modno krojaštvo, Boh. Bistrica.
STANOVANJE
(2 sobi in kuhinja), išče mirna stranka (2 oselii) za mesec maj Ponudbe upravi pod; »Maj« 9284.
sprejemamo prijave stanovanj ter jih oddajamo najboljšim najemnikom -»POSREDOVALEC« Sv. Petra ces'a št. 18.
SOSTANOVALCA
sprejmem. Naslov pove uprava pod štev. 9663.
RSeblir spalnico
s poseb. vho-iom. elektr. razsvetljavo takoj oddam v bližini Tabora. Nas'ov v upravi lista pod: 9643.
PEKARNO kupim,
tudi na deželi Ponudbe pod »Promet« na upravo
UIČA (visokopritlična), 3 minute od postaje Brežice ob glavni cesti, naprodaj iz proste roke. Pri hiš', ;>od katero so dve veliki kleti, je še hlev, kolarnica, parna, drvarnica itd. Vse v najboljšem stanju Tudi dva vrta, eden za sočivje, a drugi sadonosnik z pribl. SO drevesi, velik travnik, vse v enem kompleksu. Fotografije so interesentom na razpolago. G"dler Brezina št. 30 p. Brežicah ob Savi.	9536
kupimo. - P osvetno društvo Šent Peter pri Novem mestu.	9514
v HukovrsitK
tu ua vii|ih cenah Cente, juvelir, Liubl en
|l'i-a Stev
\Vo
(Fichten, Picea excelsa, (Ballenpflanzcn) s zemljo za presad, kultivlra-ne, v lepi formi od 1 do 3 tnetra višine, k umijemo celi vagon. Janko-ir.ir, velevrtljarija - Ste-njevec kraj Zagreba.
NAPRODAJ
je novozgrajena hiša s 3 10f>0 SMREČIC stanovanji, pralnico, elek- _	v
trično razsvetljavo, vodo- in JELK Ihojk) za božič, vodom. Hiša je oddaljena od 70—350 cm, kupim tapet minut od električne koi proti dobri plači. — železnice. Naslov se po- Ponudbe na upravo »No-izve v upravi pod 9556. vosti« v Zagrebu pod št
........— ---I 89.094. Ceno in postajo
Proda se krasna ' navedite!	9628
njiva - lep gozd
kjer hi se lahko tudi postavila lepa hiša in gospodarsko poslopje, tik ob vodi Gračnica in okr. cesti Rimske Toplice— •Jurklošter. Cena nizVa. -Več se izve pri M. Pod-
\r r ■V	mm
m carji
zmožni, s 4—6 delavskimi močmi, sr sDrejmejo na posestvo Halberth, Maribor - Truberjeva ulica.
PotriV- ali potnica dobi stalno mesto za razpečavanje instrumen-i tov. Sijajen zasl"žek. -Ponudbe na upravo »Slovenca pod »PibcS<..
—j Stanovanje
I v MARIBORU, 2—5 sob, želim za takoj, event. pozneje. Zamenjam tudi •noje stanovanje v Ljub- I 'jari. Ponudbe na upravo ; pod: »PremeslLev« 9525 !
RAZPISUJEMO dobavo 3.300 Mlogr.
strojnih o!j in benem
Ponudbe do 15. deccm-
ireberšaku, tajniku, Laški I bra
- I nega rudr'ka Zabukovca,
visokopritl., pro- ! pošta Griže.	9635
nii^U dam po udodni j ~
ceni. Več v upravi: 9649.
Langenscheidt
ruski, angleški in francoski - po 300 Din. — ANČ1K, Gorupova št. 3.
Nr-prodaj imamo 2 rabljena tovorna
! avtomobila !
v popolnoma dobrem stanju, in sicer: 1 Riick 5-tonski (motor Fross-btis-sing), 40 HP, s nriklop-nim vozom, in 1 S. P. A. 3-tonski, 35 HP. Motorji I so zelo močni, izborno funkcionirajo. - SPA vo-| zovi so vsled lahke karo-' serije in lastne teže zelo sposobni za mestno po- ! rabo, Riick pa je sposo- j hen za največje tovore. Poraba bencina ma'hna. Kolesa so v brezhibnem stanju. — Vprašanja naj se pošljeio na: »Cerea!e.< d. d. valičri mlin, Dja^o-vo, Slavonija.	9596
Prodam novo, masivno, kompl., polit. SFALx,ICO za 5800 Din. Naslov nove uprava pod štev. 9644.
Najlepša
drva
Cebin, Ufolfoua ul. 1/2 f
HIŠA
Mesečna mM
lepa, v sredini mesta, se odda z er.o ali dvema posteljama. Naslov pove uprava lista pod š!. V670.
STANOVANJE
z 1 sobo (visokopritlič.)
MATEMATIKO
in ostale realije poučuje poceni akademik. Naslov v upravi pod štev. 9668.
pos'ovodia
'osni stro-lov., rr^1 i "m. jezika ttnravi
nindant in že'i službe v ki. 7iro^n hrv-ško(ta :n - Cenj. ponii^1' »S'o""n<-a« v Mariboru pod Dobra meč št. 93S«.
Perf"lr*na
KRCJ&ČICA
iz - osta se tor>'o priporoča. ^leg. "-oda, nizke con- Ko-P"e 33, nasproti
»Organizator« -t Knjigovodstvo'
in kuhinje (subteren), na ! lepem kraju, 5 minut oi_ i glav. kolodv., se takoj odda mirni stranki. Čas zrflasitve od 2—4 pop. - ' Več v upravi »Slovenca« pod štev. 9671. i
i z 2 stanovanji, se proda za 70 000 Din. Vprašati: Skalna klel — CELJE.
V Brežicah na Kolodvorski cesti se ugodno proda
novczl^ana hiša
z trtom. Pojasnila daje: Godler, čevljar, Brežice.
Brinje
italijansko in istrsko
ima v zalogi
A. SARABON,
LJUBLJANA. — Na zahtevo se pošljejo vzorci.
do 70 % prihranka na čaru — dnevna bilanca, a. , . _ r.? ...-s. Termi; ske kartoteke - StafPJ?! nSFi:!M
Strokovno zamišljene kartoteke za vse vrste obratov. - »ORGANIZATOR•<, Ljublj. VII, Kamniška 20.
vile Lukman.
9666
VeMko elektrotehnično podjetje potrebuje
s 1. januarjem: 1 absolventa elektrotehničnega oddelka, višje obrtne šole s prakso.
t rrlajšega clektromin-terja. sposobnega tudi za pisarniška dela. 1 strojepisko za hrvaški in nem. jezik, ali slov in nem. jezik, z znanjem stenografije (tudi začetnice). — Pismene pon"dbe na Poštni predal 103, Ljubljana z navedbo zahtev.
ZASTOPNIKE
in ZASTOPNICE
za razprodalo srečk na obroke i š ( i B inčna poslovalnica BEZJAK v Mariboru	5512
Knjigovodstvo!
Vsak praktičen trgovec bo zavrgel svoj dosedanji in okoreli sistem knjigovodstva, čim se bo uve-ril o prikladnosti knjigovodstva »Organizator«. — »Organizator«, Ljubliana VIL, Kamniška 20.
in posestnik se želi seznaniti z istotako samostojno vdovo z mahnini premoženjem. - Naslov v upravništvu »Slovenca« v Mariboru.
HIŠA Z VRTOM
in gospod, poslopjem naprodaj, nova, udobna, s posestvom in vinograd., ;;'i brez. Na Dolenjskem, jfj blizu mesta, pol ure od postaje. Primerna tudi za ■ q letovišče aii boljšega ' obrtnika Podrobni podatki v up-avi »Slov,« pod številko 96?!,
Malo WMm
(ozir. sobo v hiši! z njivo in vrtom, v bližini f.iub-ljane ali železn. postaie, vzamem takoj v na'em. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod' ■ lHŠICA« , štev. 9645
a w
-o u
H—«
g *
•5 P
•-Š to ^
o NI OS
m
a j
a J
ca o
a (j
- " T > , O O O O - > -O ♦ ~
o - w
•o c J
B M W SJ 4 I
c rt CU
N
J
c n
»N
S j
B J '
is t .5;
3 « K/I ;
!
Pozor mizarji
Večja množina okovja za okna in vrata se razproda pod ceno! - Naslov v upravi lista pod št. 9594.
¥fcč modernih noviii
VI
J
železne, visoko Ho 1.50 m — 450 Din
POSREDOVALEC«,
Sv. Petra cesta štev. 18.
ZA MIKLAVŽA
2 lepa briljantna prstana in zlato damsko uro prodam. Naslov v upr. 9672.
Različ. pohištvo
skoraj novo, iz češnje-vega lesa, v jako dobrem stanju, se proda po nizki ceni. — Maribor, Stude-niška cesta 4, II. nadstr.
IZGUFIL SE JE
lovski pes, bel s črnimi lisami in se kliče na ime »Pik«. Kdor o njem kaj ve, naj javi proti nagradi na naslov: Ivan Nivak, Ribnica, Dolenjsko.
GOSTILNO
oddam v najem t. jan. zakoncu brez otrok, zmo/. kavcije, ki poseduje oseb (Jj?« pravico, /..namka za od- n&d govor. - Ponudbe uprav: lista pod »Gostilna«.
VAJENCA
s primerno šolsko izobr., sprejmem takoj za čevljarsko obrt. A. MUL "Y. Babno pri Celju. 9532
Urarski pomočnik
samostojen, z lastn. orodjem, se sprejme. FR P. ZAJEC, urar, Ljubljana
OnpC za pisarniške wUCt svrhe se oddajo takoj v bližini glavn. kolodvora. Naslov pove uprava lista pod: 9642.
TRGOVINA
z meš. blagom se odda v najem v prometn kraju ob juž. železnici, ob cerkvi. Event se hiša tudi proda. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Pisarniško sobo
v visokem oritličm odda takoi Pokojninski /avod Liubliani. Gledališka 8
v bližini Ljubljane naprodaj. Cena 40.000 Din. - Vpraša naj se v upravi »SLOVENCA« pod označbo: »Hiša« štev. 9620.
DVODRUZ. HIŠA
nova, z vsemi pritiklina-mi, ugodno naprodaj. Mo- i goča takojšnja vselitev. Stožice pri Ljubljani, ^r.
Jerko, Črnuce-Ježica.
na električni po-A.tiy£i ,50n| s polnojar-menikom, moderno "rojena, s približno 2C00 m3 okroglega lesa, v večjem mestu Slovenije, se ulod. proda - Naslov v upravi »Slovenca« pod 81. 9129.
iz različnega trdega lesa, v najfinejši izdelavi, proda IG. REPŠE, Ljubljana, Poljanska cesta 21.
Foots nrtičke
v narod motivih, domač od 20 cm debeline in od izdelek, kupite najceneje 4 m dolžine naprej, suho pri upravi »VIGRF.D «, blatfo vsako množino, kupi proti takojš plačilu
Fr. Gor^nc & Cie., Kranj.

Kanarčki
PRISTNI HARCERJI
odlikovani z veliko srebrno kolajno, se razprodajo zaradi opustitve gojenja. Samci 2C0 Din, samice 40 Din, Tudi oprave za gojenje, kletke in 4 pevske omarice nap-odaj. Razstavne razpošiljam tudi po pošti.
SEFAL — Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev, 44.
ielovc.
smrM K EOf
kupi F. C ta člen
i.Hiirian*. 'Ji'B-.nrnov" I
Ljubljana, Ljudski dom.
HARMONTKA
lepim in močnim gla-
z lepim in som, sc proda. - Višnja gora št. 60.	9559
Kratek KLAVIR
dobro ohranj., TA oktav, skoraj nov, se ugod. proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9614.
ŠIVALNI STROJ
»Singer ;< in »Toplodar« ceno prodam. Na=lov v
Staro litino
in kovaške odpadke ter kovine vseh vrst kupuje
FRANC STUPiCA. Ljubljana, Gosposvetska c. i. upravi lista pod št. 9648,
Prikolico
v dobrem stanju, za B. S. A. 500 c, kupim. Ponudbe na »Jutar ji list«. Zagreb, pod šifro: »Priklopnica«.
češjilje
BSbfliEaa
nronuviui. lat. n >»sve žule krt. izboljša, slabo lirchavn st-i bolno delo vauje freves ia vzpoti buju anetit - I pnket Din tr— - Pr'i>ororn
t.oknrnn Itahovec Milili jami Kongresni tre
za žganiekuho ima v zalogi A. ŠARABON, Ljubljana. — Na zahtevo se pošljejo vzorci	9382
Učenko
za specerij. trgovino v Ljubljani sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod: »Poštena št. 9623«.
Katera oseba
da 25.000 Din? Dobi vso oskrbo do smrti. Več po j dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod št. 9611.
Me smm czm9
temveč tudi kaitODDS! izdelka se mora upoštevati pri nabav
poslovnih kniig.
KlE'igooezffilca K. T. R)., črtalnica In tuarn ca poslovnih Uniig p Hmbl ani, Kopitar e -a "lica Steo. 6/11.
'mmmmmmmmmmmmi^mmmmmmmHmaBammm
'WjOVII>ia|| DEŽNIKOV L-JUBlijANA
h <>P
Volna - bombaž
ra struino pletenie in ročna dela dobite po Ffl^ nainižuh cenah on PRELOGU LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4.
vseh vrst od najpreprostejše do najfinejše izdelave dobite najboljše in najcenejše pri PUČKO in DRUG — specialna delavnica čistilnih strojev in stolov — PTUJ. Resni reflektanti zahtevajte cenik! .
K, Granitz
krznarija v Mariboru, Gosposka ulica štev. 7.
Največia zaloga finih in najcenejših KOŽ za kožuhe Vsa v krznarsko stroko spadajoča dela se izvršujejo promptno in po najnižjih cenah. - Kupuje vsakovrstne kože divjih živali, kakor: dihurjev, lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
Proti naduhi
priporoča
j Astma prašek
| in \sttna cicarcte
| lekarna Bahovec
1 IJUBLJANC. Kongresni irg.
Posredovalnica za službe
se priporoča vsem cenj interesentom z zagotovilom najboljše postrežbe Elizabeta Lorber. Mari bor, Vetrinjska ulica 5.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se
PRESELIL -m:
iz Sv. Petra ceste št. 54 na Sv. Petra cesto št. 42,
in se obenem priporočam za solidno in točno postrežbo z novimi vzorci Soboslikar. Jurij Mokošek
PFRH 0 i7delu>e
■ kllikv prvovrstna šivilia. Ženskega komad od 8 Din naprej, moškega od 10 Din. Istotam fina izdelava plaščev, kostumov po 100 Din. Toalete najceneje, - Vidovdanska cesU št. 12.	9647
AUTO- ZVEZA
Ljubljana—Blagovica naznanja, da se vsled slabega prometa ob nedeljah in praznikih poviša cena od Doba naprej proti Ljubljani kakor tudi obratno iz Ljubljane proti Dobu, od km 1 dinar. Adamčič ln ŠuštarSič.
lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani krepča oslabele. inalokrvne odrasle in otroke.
Kru&rto moko n
rženo moko
votlno svežo. 1: u pito zelo ucotlno pri
/S. VOLK. LJUBLJANA
Kosljova cesta 14.
modroce. postebne mreže, želez post«, lie I zložljive), otomane divane in druge tapetniške izdelke dobite naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU. tapetnikn, Krekov trg 5t. 7 Ipoleg Mestnega doma).
L VAKDSAN
Sisau 53. Hrv.
Pn porota svoie najboljše
Tamburice
Trbov, premog,
drva - POGAČNIK, Bohoričeva ulica št. 5.
iagieti Jura skt57
orlnorocs najoolJS« tamDurice, par-Hture, strune ole In vse otrebštlne ii n< glasbili
oaitkovan
na parliltl Conlk Irnnko razstl«!
PRIVAT-DETBKTIV-ZAVOD, IVAN
TOPLIKAR, LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 9
J«r- TAJINSTVENE SILE -»c
hipnoze in sugestij
njih čudežna zdravilna moč, telepatija, vidovitost in mnogo drugih čudes naše duše pojasnjuje na preprost ter zanimiv način knjiga z MNOGO PRAKTIČNIMI NAVODILI, ki se naroča za 28 Dip pri »VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova 8 A
Svetovno tnane
Prave

Original
peči
iz Blutteuf-a tu emajt-tablice z napisom
ima v nalogi r.amo ing. Mate Cuzelj, lju »i a.ia-Šiška,
lernejeva cesta 5 _ blizu stare cerkve
ua dvorišču pod Celovško cesto itei. 58.
I........Z
......'t.
i 1
KUPON ZA UtiANKE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU	
	Stev. 2.
	
OEM
on
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica šle*. 50 (v lastnem poslopfu)
Obrestovani!! vlog. nahup in nrodBjo vsakovrstnih vrednostnih oaniriev deviz m valut borzno naroČila, oreduiem in krediti vsake vrste, eskomot m inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo sate-denositi itd. itd.
Brzoiavke: Kredit Ljubliana Tel. 2040 ZV57 ZS48' interurban 2706 Z806
Najboljši šivalni stroj
je erlino le
mim m m
za dom, obrt tn industrijo ter švicarski pletilni »troj ,,DUBIED" Istotam v zalogi P'salni stroji
..URANIA"
'etelinc
i. ubijana
blizu Prošernovnj>a spomenika za »odo
Najlepše opreme.	Nizke cene.
Tudi ua mesečna odplačila.
osnp
Ne zamudile ugodne prilike!
Za ^ik Bfcia In Rožič kupite najkoristnejše darilo za gospode, dame in otroke pri tvrdki
»H OKO«
PreSergicua ul ca 9 gduoriSče).
Elegantni, trpežni, nepremočl jivi in naj-;enejši čevlji, domače in ročno delo, so koristni zdravju in žepu. — Se pr poroča
K. Csrmaii.
Da-es u nerte lo fJfJpv oS
UtulsKa posofilfiiico
registrovana zadruga /. neomejeno zavezo
Canfoarfcva Klica $1. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in ie denar pri njei najvarneje naložen, ker jamčijo pole« rezerv in lastnih hiš vsi člani i vsem svojim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšim1 pogoji.
Rentni tn invalidni davek plačuje posojilnica.
Hranilne vloge nad Din 52,000.000 -
Telelon Stev. 16
Ustanovljena 1. 1889
Poltn. ček 10 Sli
Mestna hranilnica ljubljanska
Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Liubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge tn obresti, tudi tekočega računa, ie večje kol kjerkoli drugod, ker tamčt zanje poleg lastnega hranilničnega premoženia še mesto Liubljana z vsem premožen,em ter davčno močjo Vprav radi tega nalagajo prt mei sodišča denar ncdoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
Naši ro:olii v Omcriki nalagajo svoje nrihranHe na več v naš) hranilnici, her e denar tu oooo.noma varen
Hrsniln ca daie ooso i'.a no nizki obrestn' meri na posestva in menice "VJS
Sol sv. Roha za noge
svežin liiznep sanjo
na malo in veliko. Točna postrežba, najnižje dnevne cene.
T. Cutič, Ljubljana,
Kanarčki !
Harcer-vrvivci (Edelroller) najboljši pevci, odlikovani na vseh razstavah z zlato in srebrno koji	lajno. Cene samcem 200, 250, jI A 300 Din cena samicam: 40 Din Jamčim za kanarčke, katere pošljem po pošti, da pridejo živi
Franjo Omahna Ljubljana, Mestni trg št. lO
gojite)j pravih Harških kanarčkov
Preproge, tekatt. pregrinjala, namizni pri!.
Se priperofa
Otrdela koža
Zmrzlina. ^^	)>0,enie rok
Oteklina. N^S^T	,n no8-
Utrujenost	Izpahnenje.
Poškodbe in pekoče noge.
ozdravila noge.
Ako raztopimo malo množino soli sv Roka za noge ? topli vodi. dobimo vodo. ki ie nasičena i oksige-lom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled nščanja evliev Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosne •srbečico, ki io povzroča ozeblina. In vsako rano na nogi Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa tri trda Ico/.a tako mehka da se morejo odstraniti brez noža ali britve Prav gotovo je. da sol sv Uoka za noge popolnoma uredi najboti zanemarjeno nogo. Ozki. celo novi čevlji postaneio udobni, kakor bi lih nos.lt že več let. I.ahko poljubno hodite in vef ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine alt utrujenost. Volik /.avoi sv Uoka soli za noge stane Din 16"—.
Dobiva se v vsaki lekarni in Mrogoriji.
Najstarejša tovarna
pohištva
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. C
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic zot. toteljev i. t. d po zeio nizkih cenah.
Kupujte samo pravi
agggaEHgiggesgžesatritaiMi j
domač izdelek ll
»
(i
'žSM
■ *	1 ^n'M'. - • ..u o-,, v,: r .7*-,-nr - -7;
prva ipecijalna trgovska hiša Jugoslavije za praktiino opremo Stanovanj.
Sveto!
neprckosljivo čistilo za vse kovine, okna zrcala. En sam poskus stalna uporaba!
mpmmi
m
m?
£BBBSHSl&1SBB!9B3l3E3SIBBBBBBBBBBBE!BBBBBBB;ilffilia! ■
■
■
Cenik SsrezpSuCno!
nsan^sssa&BtetaBBBBnaaBBffiSBac
in 11 ene slovenske podružnice
KRANJ, LJIIBLJAIVA, MARIBOR
Delniške glavnica: 120,000000 Din KRANJ, LJUBLJANA, MARIBOR Delniška glavnea: 120,000.000 Din
ESKONTIRA: menice; SPREJEMA.: vloge na hranilne knjižice in tekoče račune; OA5E: predujme na državne papirje kakor: 7°/0 investicijsko posojilo, 21/2°/o ratno šteto, 4% agrarne obveznice ter vse kotirane papirje. Prodaja in kupuie devize in valute ter izvršuje nakazila v tu in inozemstvo najkulantneje.
wSpectrum" d d. |
Inž. Kopista, Oubsky in Krstic \
tvornica ugledal in brušenega stekla	♦
Ljubljana VII	$
Medvedova ulica .38, telelon ,J43	*
Zagreb. Beograd. Osi ok. Središujica . ZAGREB	»
Zrcalno steklo, portalno steklo, maštnsko	X
steklo f>—t mm. ogledala, brušena v vseh	t
velikostih in oblikah kakot tudi brušene	Z
nrozorue šipe izbočene plošče, vsteklevauje	*
v med Fina. navadna ogledala.	*
♦
iBBBHBBaasiBfitBCBBaHieflanHHiLauisaaiaaiaBa
a ■
,8 B
II
(I: g
fi ■ ■
K
B ■
I i s
iBisaBiifinBfSBasiiiaffl^ssiainKEffi&isaBis^	*Ki3£<HftR3ft«as3!smEKBaBBBrasifiKrRBKaii»niaaBB
Sir H. Rider Haggard:	-t
Kleopatra, egiptovska krallca.
Prijatelj, ki mi je pisal pismo, iz katerega sem vzel gornji odlomek, jc dospel v primernem času v London in že takoj drugi dan sva obiskala učenega znanca, ki je dobro poznal hieroglife in demotsko pisavo. Vsakdo si lahko misli, kako napeto pozorno sva ga gledala, ko je strokovnjaško povlažil in potem razvil enega prinesenih zvitkov in ogledoval skozi zlato obrobljena oča'a skrivnostno pisanje.
»Hm,« je rekel, »najsi je karkoli hoče, gotovo je, da tole ni prepis Knjige mrtvih. Za Boga! Kaj pa je to? Kle — Kleo — Kleopatra — — — Ej, draga moja gospoda, tole je, tako gotovo kakor živim, zgodba nekoga, ki je živci za časa Kloopatre, one znane kraljice Klcopatrc, kajti poleg njenega imena vidim tudi Antonijevo! Vesta, v temle me čaka šestmesečno delo — delo najmanj šest mesecev!« V radostni nadi na tako delo je bil malone ves iz sebe; Skakal je po sobi, nama stresal roke, kadar se je ustavil, in govoril: >Tole bom prevedel — hočem prevesti, najsi me delo umori; in potem objavimo vse. Ampak, pri živem Ozirisu, prepričan sem, da bodo vsi egiptoslovci v Evropi znoreli od zavisti! Ej, kakšna najdba! Kakšna preimenitna najdba!«
In bralec, ki dobiš te liste pred oči, glej, vse tisto pisan je na zvitkih je bilo prevedeno na naš jezik, bilo je natisnjeno in leži sedaj tukaj pred teboj — neznana dežela, po kateri lahko prosto potuješ, kamor ti je drago!
Harmahis govori tebi iz pozabljenega groba. Stene časa se združijo in pred tvojimi očmi se z bliskovito hitrostjo prikažejo slike iz preteklosti, narejene v temini davnih dob.
On ti pokaže ona dva Egipta, na katera so pred dolgimi stoletji zrlo molčeče piramido — Egipt Grkov, Rimljanov in Ptolemcjccv, pa oni drugi izčrpani Egipt
Hierofanta, siv od starosti, poln legend iz davnine in spominov na zdavnaj izgubljene časti in slavo.
On ti pove, kal o je tleča udanost in zvestoba dežele Kem vzplapolala, preden je zamrla, in s kakšno silo se je stara, po času posvečena vera borila zoper zmagujoči pritok izpremene, ki je naraščal kakor reka Nil o!) poplavi in potopila starodavne bogove Egipta.
Tukaj na teh straneh boš spoznal vse velikolepje Izide, mnogolične. izvršitcljice sodbe bogov. Tukaj sc boš Seznanil z duhom Kleopatre, tiste »Stvari iz plamena ', ki je s svojo strast dihajočo krasoto oblikovala usodo držav. Tukaj boš bral, kako je bila duša Čarmione umorjena z mečem, ki gu je skovalo njeno maščevanje.
Tukaj pozdravlja na smrt obsojeni Egipčan Harmahis pred svojo smrtjo tebe, ki greš po poti, po kateri je on stopal. V zgodbi svojega ponesrečenega življenja ti kaže, kakšna utegne biti zgodba tvojega življenja. Na ves filas vpijoč iz onega temnega Amen-tija," kjer še dandanes de'a svojo dolgn pokoro, pripoveduje v zgodbi svojega padca usodo onega, ki v hudih izkušnjavah pozabi na svojega Boga, svojo čast in svojo domovino.
PRVA KNJIGA.
Pripravljanje Hannahisa.
P
r v o
poglavje.
Rojstvo Hnrmahisovo. — Prerokovanje rojenic (Hator). — Umor nedolžnega olroka.
Pri Ozirisu, ki spi v Abutisu, jaz pišem resnico!
Jaz, Harmahis, dedni duhoven templja, vzgojen po božanskem Peti ju, nekoč faraonu v Egiptu, po pravu svečenik in po pravi krvi kralj dvojne krone in faraon Gorenje in Dolenje deže'e. Jaz. Harmahis, ki sem vrgel od sebe odpirajoči se cvet našega upanja.
* Amenti — vi<;e Egipčanov.
ki sem krenil s pravega pota, ki sem pozabil na božji glas, poslušajoč glas ženske. Jaz, Harmahis, ki sem padel, v katerem se je nabralo vse gorje, kakor se vode naberejo v vodnjaku v puščavi, ki sem okusil vsakojako sramoto, ki sem vsled izdajstva izdal, ki sem izgubivši glorijo, ki je na tem svetu, izgubil glo-rijo, ki ita.s čaka na drugem svetu, ki sem popolnoma uničen — jaz pišem in, pri Njem, ki spi v Abutisu, jaz pišem resnico.
O Egipt! -- draga debela Kem, ki jc s svojo črno zemljo vzredila umirajoči del mene — dežela, Iu sem jo izdal — o Oziris! — Izida! — Hor! — Vi bogovi Egipta, ki sem ga izdal! — o vi templji, ki se s svojimi vrhovi dotikate neba, kojih vero sem izdal! — o kraljeva kri starodavnih faraonov, ki se šc vedno pretaka po teh sesušenih žilah — kojih krepost sem izdal! O nevidno bistvo vsega dobrega 1 O usoda, ki je njena tehtnica počivala na moji roki — čujte me in mi bodite priča vse do dne popolnega pogubljenja, da pišem resnico.
Celo sedaj, ko pišem, teče reka Nil za rodovitnimi polji rdeča kakor od krvi. Pred menoj se razliva solnčna svetloba po daljnih arabskih hribih in po stebrih Abntisa. Šc vedno delujejo duhovi — v tem-pljih v Abutisu, ki me več ne poznajo; še vedno se daruje daritev, še vedno odmevajo molitve ljudstva od kamenitih streh, še vodno opazujem iz te samotne celice v moji ječi, jaz, beseda sramote, tvoje vihrajoče prapore, Abutis, ki vihrajo s tvojega zidovja, in slišim petje, ko se vije dolgi sprevod od svetišča do svetišča.
Abutis! Izgubljeni Abutis! Moje srce sili k tebi! Zakaj pride dan, ko bo pesek iz puščave polnil tvoje skrivne prostore! Tvoji bogovi so izgubljeni. Abutis! Nove vere sc bodo rogalc tvojim svetim, in centurijon bo čez tvoje trdnjavsko zidovje klical centurijona. Jaz plakatu — pretakam krvave Solze: zakaj moj greh je prinesel vse to zlo in gorje, in moja je na vekov veke njihova sramota.
Glej, pisano je pozneje.
liilEUI
3	s > r
I	| j. S
r s	i ? 3
* »	; m
Cs	r J?
*
S =	Š i g
f G	J li
S g	3- I |
r '	S" x o
n	o >
r— rV	mm
r <£ ? 5
N	fe ^ ""	E.
<	— -	3«
v	1	p n.	»
Tr	'
« S,
m— — r:
J e n

0	w 2 '
<T3
S ?
— o
1	g
C
S' — —.
2 c
K J3 O
k 2L, o t
w M
p I
< n
' S
-1 X ~
n _ -j)
k 3
D 9
? * I
= B£
T >1*
a ^
Ss
P -g
2- >
3 s 5
■t i-	»
fii -i	H
O"	■•»
K "<	W
= lll~lll
on	g-
O	c/3
<	^
^	o:
n	-r:.
r-	«-t-
f„DISX0B0L0S"
|	LJUBLJANA
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1.
Specijalna trgovina športnih potrebščin.
Zimskosportne potrebščine. Smuči, sanke, stremena, krpljice in palice vseh vrst. Velika Miklavževa izbera sank za otroke. Sprejemajo se smuči v res strokovnjaško popravilo. Montaža stremen.
OTVORITEV
dne
4. decembra 1927.
Rociu kovčeqi z 4 pmouan e
damske in šolske torbice, 1 stnice, denarnice, lobarnce,
* nahrbtniki, gamaše i. t. d. i. t d. Opreme in prit kline za konje, dežne ponjave za konje in vo/ove, ovratniki in nagobčniki za pse, gonilni jermeni iz najboljšega usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni.
IVAN KHAVOS, MARIBOR
Aleksandrova cesia 13	Teielon 207
LJUDSKA POSOJUfKA
regtstrovana zadruga i neomejeno navezo v Liubt.am
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev Poleg lamstva. ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje. lamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim lamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog
Hranilne vloge znašaic nad 120 mlronov dnarjev
opremljeno, vzamem spomladi v najem, ali pa grem za vodiieljico kuhinje v hotel. Pišite na upravo ..Slovenca" pod itev.
I
Klavirji In oianini
prvih svetovnih ivrdk, po znatno znižanih cenah vedno v zalogi. Oddajam tudi na obroke
M. ROPAŠ, CELJE.
Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško.
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodnještaierski ljudski posojilnici v Mariboru r, z. z o. z,
Stoinu ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6"[0 na t. imesečno odpoved 8°j0

PROMETNI ZAVOD ZA PREMOa d.D.. LiU8LJANA
prodaja po najugodnejših cenah iusamo na debelo
PrPITI t 4T1 domači iu inozemski za domačo II t. I SI F jj kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaški premo«! «hvrsl.
Koks livarniški, plavžarski m plinski.
Brikefe.
Prometni zavod za premog d. d. u Ljubljeni, Miklošičeva M
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze simpatije in Iskrenega prijateljstva do našega blagopokojnega očeta, gospoda
Ivana Vrhniaka
dolžnost nam je, da se tem potom posebej zahvalimo: Spoštovani hiši obl. poslanca g. Simona Blatnika za izkazano zadnjo gostoljubnost do pokojnega, orožništvu in rudarjem velenjski n ter pevskemu zboru v Stari vasi, vsem, ki so pri prevozu sodelovali, bodisi osebno, z nasveti ali so blagohotno postregii z vozili in to v prvi vrsti gosp. bančnemu ravnatelju J. Skazu, tvidkam Mirko Steiner, Hirschler in sin tovarnarju g. Fr. Pototschnigu, ter mestni občini slovenjgraški; velečastiti duhovščini, predvsem g. monsignoru Iv. Rotnerju, dekanu v Skalah, g Fr. Lenartu, dekanu v Šmartnu, g. duh. svetn, Iv. Jurku, župniku v Starem trgu, g. duh. svetn. Fr. Ks. Mešku, župniku v Selih, vsem ostalim gg. duhovnikom, sreskemu poglavarju g. Viherju, zastopnikom oblasti, uradov in korporacij v Slovenjgradcu, gg. oblastnim poslancem, občinskemu odboru v Pomečah, pevskemu zboru slo-venjgraškemu in šmarškemu, Orlom, vsem številnim ostalim spremljevalcem na zadnji poti, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetia ter za mnogoštevilne izraze sožalja: prisrčna hvala!
V Pamečah, dne 1. decembra 1927.
Žalujoča rodbina Vrhnjakova.
Vsakovrstna moška, fantovska in de-ka oblačila po globoko znižanih cenah oddaja samo
konfekcija Frande Derenda
Gradišče 4, nasproti dramskega gledališča.
Predno kupite, prepričajte se o naših cenah. Najprimernejša darila za Miklavža in Božič!
.........uiiauuuiiuuuimuifl
Jnteresantno brofuroo^ uspešnem
zdravljenju, zolčnih kamnov
Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odresertiku. PmoaJl., VuŠshrec/ska tf. j Pičile j ho/. — f uimiiliiiniiiiinrrrm, linni imrn
Velur, rsps in druge novosti za damske plašče
priporoča
. & E. SliaSerne
Ljubljana, Mestni trg 10
v vsaki množini Ponudbe z navedbo najnižje cene na STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, D. D - frHKVIAN«
Duble-štofe, veiurie, kamgarne,
češke in angleške kvalitete kupile zanesljivo dobro m no konku renčn/h cenah pri tvrdki
I PREAC
Maribor Glavni lr<z 13.
\ ažno Z<\ krojače! Izšla ie nova. velika
Knjiga krofastva
«a samouke v prikroievanju. Tretia prenovljena izdaja v slovenskem eziku - Dobi se pri
\. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7
Zahteva|te o:»s knjige
Popolnoma varno naložite svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičev> cesti poleg hotelo »Union«,
Hranilne vloge se obrestuiejo
nalugodneiš©.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovtca delnic hotela »Uniona«, hiše tn zemljišča. Krediti v tekočem računu Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Znt2<anc cene pn »IIMBUNa« /o nifaiavža
Mamice, ne zamudite ugodne prilike, da si ojrle dut" veliko izbiro vsnkovrstnih otroSkib vozičkov igralnih voiif-kov stolle. holonderiev, malih dvokoles in tncikljev. šivalnih strojev in dvokoles. Posebni oddelek zn popravo dvokoles, motorjev Siva niti strojev, otroških vozičkov itd. Kmiiili ranje z ojfnjeiu. Kolesu se shrun ujejo tudi preko zime. Ceniki franko.
„I(HHII1VIA" F.B.5.. tovarna dvokoles. otroških vozičkov. I>:ublianti. KaHovskn -1,
»Ljudska samopomo
Vf(
f
o (NRiavza m mm
najlepša in najcenejša darila: velurji in parhenti, izgotovljeni plašči in obleke, zimsko in letno perilo za odrasle in otroke — v krasni izbiri v trgovini
podporno društvo za slučaj smrti v Mariboru - sprejema vse zdrave osebe, bivajoče v Sloveniji, nad 50 80 let stare
SAMO ŠE DO 31. DECEMBRA 1927. <*L
tar ja Mi
m
Sv. Petra cesta štev, 26 - poleg Kolodvorske ulice.
Siehisroi^ruijCinio podrete
Um®I rioriančič
v celiu, ianhar £va cesta 2
(polea davčneea urada)
Inštalacije električnih naprav za luč in iiogon telefonov /.voneev radio-aparatov. Pojirava' elet;tromo'orjei in vsakovrstnih električnih naprav V/.alogi lestenci, svetilke likalniki motorji šievci .arnice itd in ves elektromateriial Točna postrežba' Nizke cene' Proračuni brezplačno
J
i t
Podporna vsota znaša od 1000 do 16.000 Din - Društvo šteje danes že nad 12C0 članov. - Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne »LJUDSKE SAMOPOMOČI« v Mariboru, Aleksandrova cesta 45, II. nadstr.
Piroirrsfii® delo, \ntm JancllC
lllZlfC €€!!€,
kn jigoveznica, črtal niča, industriiu trgovskih knjit; .	„	B _	. in šolskih zvezkov
10 |C ildšfl rCsflfiSffiS! liubliana fioi tansha 14
l ene >e "oi nri
RAZPRODAjAH
jt aob nsaknursinti manuiakiurnn biaqn samn m 1 RPlI\ MARIBOR (jtauni trg ■ lev. /'
•smrnamsar.

pohištva

Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr pohištvo Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik
k,
ANDREJ KREC3AR """S?,"103"
$1. Via nad Utoilano {nasproti holodvoro Vilmarle)
3E3

3t=
A
55a«ijru.žirtci gospodarska banka ci.d.
Brzo nas »lv. G^stobanka tj ubSfcina, Miklošičeva cesta IO T^pfon ' t. 2057, 2470 n 2979
Kapital ir» rezerve skupno nad »in 16.000.000 -, vloge nad Din 250,000.000—
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V2 "/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Gavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Oržavne razredne Soterlfe.