Poslanska zbornica m seda; trudi s razpravo o reform, k«z*uak«ga a komka Skupno s /ekonom pral« topnim diovivnm U kil tirmii zakonik prol.-tondtofuu gibanju v tako rnot nori naše pngrnanrivo Beseda poli nja Iti veljala hol; M )* k ur*la do -tslaj. N**|iuln*l>no je. la tu povdan mo, da *>o reforma odobffna od zr-daiijrffa parlamenta IN) priliki bomo liana ritataljc natait/meje j*o«£ib o vsebini reform«. |i w dai*« nimajo tornega poj m o lujain Imajo gotove dvutnr <> knus krni vprašanju 1» »odnigi dvomijo, da 1*1 bilo lagat« »praviti vr gibanje male krnele in aagmvUI ta njih zaveznike revolucionar nega proletariata. Tako mnenj« j« velika napak«, ki aloji v na-protju i noreli In S socialnega »tolitča. «e j« burtuaaijl IMi.rtv. ilo »t zbit žira tl hojo gospodatvo iu ona Je »amo prepričana o trajnost. nje nega kraljestva. Kavnotako ao Uroke » »e ki mislijo. da ae bo mogla kapitaB-•lltna nadvlada vadrtali ie mnog,, aaa na porrijo.. K temu je treba pripomniti, da je burjuazija delala a veliko smotiu-noaljo la uspehom u tem. da je razdro-Jlla proletariat, s namenom, da tmaajaa njegovo revolucMMiarno mot: delitev de laveev na zaposlen« fn nezaposlene, njih delitev na kvalificiran« In nekvalificirane. zaveetno zvijanje razlike v plač med prvimi in drugimi, deli U v med uradniki in delavci. delitve v mmem razredu, a katerem ao vt«Je kategorije bolje plačane; delitev delavskega razreda v domače a importirane delavce, kakor a. pr. v Viniienih državah la v Franciji. Hama .«* «M umljivo, je vee to pazalMrato mo^praletartata la povtaalo v Rta ker C« pa prtparaaramz aocialaa to reto tirao etabilizacijo kapitalizma, to pa a« pomeni **, da je goapedaraka ilaMHa clja doeegia lato višino. Razlika poataja jaaoejm na paprigšu cirkulacija kjer vidimo stabilizacijo valut« 1» konsolidacije (utrditev) mednarodnega rune njega kredita, kakor ja to popolnoma pravilno dokazal kinov jev. Angleika in amerikaa ska burtuacija ja priskočila na pomet hurtuasiji v centralni K v ropi bovoliU ji je kradita zato, da Investira tista svoje kapital« ki ae ji od vat. pobirajoč prt tem visoke obrsett in odstranjajoe s tam. a samo trenutno, grozečo proletarsko revolucijo. Pomotne operacije v prid Avstriji a predvsem Nemčiji, pomenijo m Centralne drtav* Kvrope trdnjavo proti revoluciji. Tri|« ektoefltl lartašriM krte Kljub temu pa ni cirkulactjak« polj« odločilni element, ampak poprišč« proizvodnje. konsolidacija utrditev; kuja ni nikakor dosegla za/oljene tu, k« Trije elamaoti imajo posebno vatnoot: 1) gospodarsko socialna kriza v zapad-ni Evropi; S) agrarna kriza; S) učinki Daeeeovega načrta. Posebna kriza za pada« Evropa - govorim namreč o industrialaib dagslab. od Anglije do Francij« .Belgije, Kamelje in do Cebastavadha. ta kriaa aa ima pripisali dejstvo, da m je Industrijski aparat v lak dagslab razvil preko možnosti oddaja blaga. Trgi m oddajo blaga ao m skrčili v sled iadualrijeiiiacije kolonij, v sled Izločitve Sovjetoka Rusije to vatod agrarna krtoa Ta evahsetja m poaabno jasno apoena na Aagttobl Ra burtuaaalh računih, doaaga sagleiks produkcija IM odstotkov , prejšnjih zaplembah nitmo prejeli repularnripi oJlokmt Ta prn repu!ar m mJluk te Prefekt ta Tria»ko pokrajino. Uvulevai. vla j« slovenski komunistični tednik vltolo« z dno 22. maja 1‘kSV. »U-v. »Ut. v članku ,»Preglcm*I*u m* je izvršila di* 'Si I. iii v prvih jutranjih orali. Vojaška sodišča delujejo dalj«- Smrtne kazni 4e delijo kakor k»la«-e Zg»«l«iviita nam U* povedala, akt* h» reakcija do 4«ffla »voj nlj. ut pm pg mr jbr Dor i m praznuje dane« roabeija v Nem čljl svojo smagu jo bUa Izrečena obsodi« prati obdolžencem v praroeu prati to koz v ato -Cokl. iUmumII« j« lak«. kak<»r sl p* ntorsmo predstavljali le v kaki Cankovi Holgarijl sli iMMialdrmokrailčni Keničji. Na »mri so bil ubsojeto Sbobtoeeabl, Mge In benmana. 1‘ovrtiu je dobil *e vsak iziiunI (eh treh >h| 7 do 12 let ječe iii gloho ! I! iMal.li dvanajst ubdoljrncev j« bilo oi»Mijeni|i na Jm^u. ki gre »d met mesecev do |*inaj»! let, |»>l«g lega |« (udi na gtobo. Itrakrija misli, da bo uplasila s (etn plodom agent provukalersiva nanilkt proletariat. A la nakana ar Ji In* iijalovila. ker bo nrnivki pruielanat preprečil, da »r id. «>ll« izviti. Vpriligr olMnjencev je Nerintka aekci ja M. It. I*. izdala na proletariat mam (ret, \ katerem se ga |a*zivIja. pi prod ki ut I obsodbi. ^ Agrarno wpr»toii|# ^ ^ SoJr Marko F rte J man je umrl, ka kor zna,o ti mr el, le junake Obnašal te je Jo za J njega h In J no m jetglcJ na vršala pa ni vznemirjal. Ihrepneau je bil. Ja umre za proletariat. PreJno ga je zanjka ugrabila, ko te n/eguar m i zazrle I/a r Jaljaru, videle to jaJ m luJ Irprče raje lu Ja »e la raja oj kupi, je mirnega srca Ja! rablju vrat. Ja mu ga zadrgne. Proletariat ne bo /.ozalul leh mučenikov, ki te imd ruju je m Itnnem in tisočem drugih, ki to umrli za /irolr-lartko stvar. Sadni/real bo tvojo borbo. Ituh mučenikov ga bo rodiI v n/egon lejki borbi. Ihlneha/ nr bo, dokler ne /iride do si 'o/ega cilja. Po viharni noči bo tudi jinslelartala zmajal dan Velikega Otvobojemja m s lem bodo mučeniki Jobih najlepki spomenik. Nemčija Dne JK. m. m. so se vrtale ponovne volitve u prrdeedniiko mesto Nemčije. No. zmagalo je vabljivo gnalo »Deu i - htand uber alles !• zmagal j« lahlmar-*al Hindenburg, kandidat reakc.Je Dobil j« okrog U«JO«JO glasov. Man. kandidat demokratičnih republikanskih .Irank Jih J« dobil Okrog l;t BUO.OUU. Thalmano. kandidat komunistov pa okrog 2 mi lijona. Aku pit mer jamo današnje iUvilke s I- zidom prvih predaodnizkih volitev vidimo, da so reakcionarcl naprodovali »koru ta rele 3 miljooe, dučMa so Unei« republikansko stranke okrog OtlU-UJO glasov v«č kakor zadnjič, komunisti ao napredovali pribli/no m KMJMMJ glasov Danes vihrajo po Nemčiji zastav« mo uarhljf, zastave reakcije- IlobonzollerDci si z zadovoljnim nasmehom man e jo rob«. Koliko proletarske krvi j« rdečilo tlak uemskth mest. da se odpravi robetvo. koliko junakov j« padlo, da os »trejo verig« iakoritčanja. doctaldemokratom. la »i zastopnikom proletariata, m Je zah v a liti. da j« danes llindenbuig predsednik nrm.ke republike (?). Mesto, da bi se bdi pridružili leta ItH*. ruskim boljkevi kom, so raje pripravljali z reformami ul-lej s »v i neonkami proti pratetartalu) Ha vsIekaptlalisticiU Nemčiji. Tu Imamo nov dokaz o trditvi komu ni stičnega načola. da se bo osvobodilo delovno ljudstvo kapitalističnega jarma s svojimi laetulml silami, preko vseh •demokracij*. Takozvanl »demokratični* tlak hoč« prikazati komuniste kot krive« Izvolitve krivi komunlati, kadar ee gre aa to, da s« meč« ljudem pesek v oči I Krivi na) bi bili baje sat«*, ker ao hoteli na vat način obdrtati svojo kandidaturo (sodr. Thaeliuana). Stvari pa stoje čisto drug« ta. Kom. Internacional« je poevala urmtko sociaIdetnokrslično stranko, da naj ohrani svojo kandidaturo in v tem slučaju da bodo komunisti glasovali za njihovega kandidat* Ta kotikorinUko oportunistični čin bi imel ta pomen, da bi Ml stvor jen proletarski blok. proti burtuazaiai »demokratičnim* strankam In prati monarhistom. Jaeuo j«, da M se v tem slučaju gianovi delovnega ljudstva k«mcentrirali na kandidata proletarskih strank, kar M preprečilo nastop monarhij« In amagoviti pohod reakcij«. Ampak nel Rocialdemokrati ao odkloni II predlog Kominterne. Njim j« bil ljubta Mars, voditelj velekapitalistov. ■ tem pa ao m pokaaali kot verne lakaje nemik« ia svatov m burjuazij« M krajni čas bo. da odprejo oči Z« tialt •ociaIdenatkratičvit delavci, ki so do sedaj v dobri veri sledUi sleparskim •delavskim« roditeljem. H k rajni čaa je. da stvorijov skupno a drugimi delavci enotno obrambno fronto proU mo narhlsttcal reakciji. Ifgtlln i^ni • •llumjc tekstilnih delavcev z« izboljšanje j lačc traja ir.v m«č«n«m tednu sprejela predli« o zenski volilni praviri, /artikla! In»io volil« S«ue samo prt občinskih voiiivah. I‘n ledi tu n« vas. Volile l«*do samo Hale tene. ki ao prr skočil« 2.V leto ia ki zadoslljo etai izmed Msiednjih določb : 1) aku »o odlikovat* a sv ci In Jo za vojaške zasluge ali z vojnim knareaa; 2) ako ■<> odlikovane s svetinjo ta civilne zasluge ali s svetinjo za zaslug* Javnega zdravstva ali za zasluge pri poučevanju v osnovni Soh ali za zasluge, ki ao Jih »tekle ob čaau javnih b«d ako je bilo izdano odlikovanje a vladno na-redbo; 3> ako m* malere padlfti v vojni ; 4) ako so vdove v vojni padlih ia niao zgubile pravico do pokojnin« v smialu člena 23. odloka od 12. julija IMS ; o) ako izvrtujejo očetovsko oblast ali vaniktvo In znajo pisali in brati ; 6) ako so napravile — e slučaju, da so rojene pred I. IVUt. prestopili tapit la lil. razreda osnov ne mi« v naslednji, v slučaju, da so rojene pozneje, ako pred lužijo upneevalo o preslanem tapitu i-*s zadnji razred osnovne tole. 7) ako plačajo v občini, v kateri hoče ju bili vpisan« v volilni imenik, državnega ali občinskega davka najmanj Ito Ur. (M volila« pravir« ao izključene javne Zenske tiste, ki ao Vpisane), lan« bodo lahko izvoljene na meta o občinskega In deželnega svetovalca ifT na asetao pri sednika (ssseeaorel. župana ali deželnega Kakor j« razvidno ta te potaave ne bo Imel volilne pravir« velik del delavk, posebno pa kmetic, ki niso imel« znan, do M pohajale v zob* ker ekutajo to Ima «- trnek ih let M boj m kruh. SAKOM TROTI TAJNIM MOMTMI Na prvem nasedanju parlamenta, aa katerem 1*4 bila morata pasti odtočita« glede tajnih dru»lev ni Mio navaara za kntilto »tev ilo poateneov. FaatoticuJ krogi m radi tega tadail kaisgartten akna v»«m svojim poslancem, da se udeležijo drugega zasedanja, ki se bo baitlo s h* zadevo Fualanri so m pokorili In prod h« je Ml eprojri. Itortuaani tlak nagla •a seveda, da je sahoa naperjen proti prosi ..zidarskim iodam h amnsonorni da Janško pa bo prizadeta po tam zakonu najbolj proletarsko gibanje. Na krat ko rečeno je In nekak •zakon o zaZčRl držav«-, kateri j« z« dolg« v »sljait, n pr. v Jugoslaviji. Svetovni gospodarski položaj Mi razločujemo trt vrta« kmetov ; l.j Kmečki delavci, dnluarji itd. ka tari. kakor delavec, nimajo »vojeg« posest v« ter prodajajo posestnikom svojo delaviM* mo- irukr;. Njih interesi so »koru enaki omm industrijskega delavca, njih sulidenHisi z gibanjem revoluchmar nega proletariata Je lažje pndobui, ta spojitev z revoluruuiarnim gibanjem s«, nulj prikladni. Dejansko sl je priborila *<« uUtaHčna »traaka Italije v prevck lem ,-aeu »auto med to vrtao kmetov ne kaj uspeha. 1.) Kmetje kapitalisti jvellki kmetje,, tirambaner jih •utsivajo v Nemčiji, v Itu siji se imenujejo kulaki. Le-I« ni mogo če pridobiti aa revulureuiaVno komuni stično gibanje, p roli kaieromu ImmIo ved uo sov ruZm in proti katerim se Je treba borili kakor proti naeproiniku, ki ul manj nevaren od kapitalista tndmurije A) Mali in »rednji kmetje. Sem spada jo luali jMterolniki. najemniki, luiereai srednjega kn*ia ao v nasprotju z onimi delavskega razreda vaied zasebnega ir govakega gospodarstv a. ki temelji na aa aebai lastnini Kljub temu pa. ker obstojajo razni faktorji iciuitelji) kakor n. pr. dejstvo, da so pudv rženi kapilalistič nemu takorih-auju todenuivo. politika visokih renuMiueiriJskili trueiov, davki, imperialistični drtovni jarem, vojn« itd.) aamorvjo U čtaitelji nadkriijevati iz* povtrih-iii ujih ne v iraluusi ut celo soli daruosi a revoluoouaruUn pokretom pruletai uiis Ta solidanioei je tedaj umevnejta iu ratvidueJAa pri malih kmetih, kojih temeljat interesi obeio jajo v borbi proti velekapitalu. Kna izmed nalog komunističnih strank obstoji ravno v tem, da pridobi za proletarsko pravdo male in srednje kmete, pov zrncu Joe med to velikansko množico zavest njenih reamonili interesov. Revolucija Je zmagala v Huaiji. ker se J« Komunistični stranki poareclto pridobiti na svojo »iran kmečke množice. Revolucija je podlegla na Ograken*. na Tol jakem, v Italiji, ker ae la pridobitev ni Izvrzita. Kako pridobili kmete? 1'ridoMii jih bo mo s tem, da jim pokaAeiuo k j« so njih pravi interesi, kakor j« ta bilo rečeno In s tam, da jih orgaatairamo - seveda ne v poMHCno stranko, ker M to n« bilo dre go.K»l »tab duplikat komuiitatičuc stranka, ah pg raaaut. kakor naa iakuznja uči Htambuhajskijava ta maka v Bolgariji — ampak v kmečka udniMiija, organizacije na bolj «*roki podlagi ko« politična stran ka, ker nimajo ae programa, n« dlsclph n« hi ne ožjih urgaaizaHvnih oblik, kol j« io pri političnih strankah. Itovno '»led tega imajo odruteuja mnteota. da edru z!Jo aajzlne ptaatl kmetov in dovoljujejo v eroji sredi obalo) različnih politi« nih nazorov, ona aluzijo izborno, da povzročijo zvezo med kmeti in delavci pridi kapitalizmu. Kmet ko mnoklro stavi v prvi vreti prati celemu w«lr«>)u bur tuazne države zadeva davkov; ona sluzi v to. da pota ene parala o dela* •ao kmečkl vladi aktualna iu uepezna. Mod slovanskimi aaaottrami jul. Kraji n«, ki m tvorijo e veliki večini Is Ena« tov malih poeeoinikov j« akcija Kom« a let len« stranka jako koristna In usojeno j| ja UMU najvecji uspeh, kajti edino >am tolmači resnične njih koristi In potrebe •UtoMMlk—Mj_ Poravnajte naročnino/ V Turinu »o vršile voltiv« za otirati* koinivijr v tovarnah podjetja -HAT- IzhI volitev k J**'* pokazal •la priilobivaju koinuni»li kljub preganjanju * »tram uhta-drv in »alKita-rx n foinisDčniii simiikalnih organizacij. vediM* v«t na uplivu nted pro-letarialoni Izid vvditev v tovarnah • FIAT. v Turinu ja najboljši dokaz ta to. Ia komunistično listo je ptaaor vzh* vn’ delavrev kakor pa m lizin zocialndu-nega bloka tsvinijtani uni-tam m inakatmaludi). Proletariatu postaja ve«liM> jasnejše, da Im* ik*s«grl svoje pravire samo pod vodstvom komunistov. « « - ■ ■ » - - ■«* — «*« ~ « Aftofitairaiivna vmhh pravira ta nam Rrisnss kzz«s*ktfs Mksafcs Poslanska zbornica m sedaj trudi z razpravo o reform, kazenskega ta kr*nika Kkupnu g takonum prati tajnim diuvlvom bi Ml k samski zakonik refornuran tako, da M ee vmto l*n*li-t«rritomu gibanju vsako mot nori ilo vsakega otndoja Za •poitti/ne «1 edince*, to je za vse tiato. ki mislijo druga** kakor misli sedanja vlada je r*rmlvidjen mwl drugimi »blagri* tudi lakoavam »domicilio metlo* to ie (■» naše |*rngnanstvo Hmrda poli cije In veljala hofj kot je p imela do **daj. Nefiutratmo je. la tu pordari mo, da »n* reforma oilobrvna od se 'lanjega perlau*nta (Ib pnliki le n tv > naše /itatelje natanfmeje js*u^ih o vsebini reform«. Koalercaca mlc sslsalc \ KukareUu se je vrtala kentarenca male antante uisisga ■p*>raxuma). Ka men konlerence je Ml predvsem, da as balkanski la drugi rrakctenaiei spora iuum j.i glede protiČNiljsevizke akcije Za Na zadnjem zasedanju Aittoga uvrze-valoega odbore III. lutaniaclonal«, ki se je vrtalo prostega zmmcs v Moskvi, m je aa taroke razpravljalo o kaMvkeni vpra-Zanju. Ta razprava se je komala z odobril rije neka u-r h les. ua kal ere mora ja ubrani vsi aodrugi svojo na j v sč jo pozor l*ripnzasii moramo, da nekateri sodru gl »e dane« nimajo točnega pojmo vanja ta imajo gotove dvuznr o kmev krn* vprašanju 1* sodngi dvomijo, da bi bilo ■togata spraviti v gibanje male kmete m napravili iz njih zaveznike revolucionar neg« proletariata. Tako mnenj« j« velika napak s, ki stoji v us-pratju z načeli in prakau leninizma in ki Je alten« »ni na peki. ki jo js vedno delal« Italijanska maksunalUU.ua stranka na veliko »kodo Italijanskega rev olur toaanieg« gilNUija ker vatno je. da se Imvimo a tani v pr a tanjen* v lem listu v koUkor to zadeva atovanskl del nato deset«, kjer iv eri jo mali kmetje pretaZuo večino prebival tava, ta ki stoje pod opbmtn uartonali «u.ne ali kftoanako metat n« strank«, ki ma bodo mogle dati malim kmetom dru psga, kakur razočaranja, ter jih uauzujb to InZeraaom vladajo,ega burtitaznega razreda, tak«, kut m je pripetilo z dni ftata kmečkimi in amloburtuasnirai stran kanu v dragUt pokrajinah Italije Predevam f pMrahgh ugotovite*, da ivu«ijo kmetje veliko veaino človeške družbe Vaied neataoovitnoali kapiteli sth-nih odaotajei, je kmečko vpraouije velik« voZaotal za bortuazij«*. Vladajoči burtuhzni razred se trudi, da M prsvaril kmeta kje so njih pravi interesi m da M jih uporabil kakor ztraadu prod prole tariatu. Raaiikujoča aa ud raznih -orla Utiral h. kretenske earla laik ia drugih mnlemzztaaskll* strank, je komunistična tranka. s svojim realiatknlm uj-gle deta. Izvirajo, im U manIa4leno-trami taične vede. adjna, M marljivo deluje ua ta. da kmetom razjaani kj* »o njih im« rosi tn da jih taka dovede do edinega njih zn rožnika* to je de revolucionarnega proletariata, V reraici antante je samo rrvolocšmar-H delavci a poinatuvijo politone oblasti Itat ra J« Zgodilo v Ruaiji, Izboljšati usodo kmetov. Tn dokaz tvori temrijno točke pr z p ap z Zi. H je morajo vrvltl komuni tal med kari. Kakor zrno te aaaralli se hatotje Iriev napak ia Untaj. česar .o kri-ro bnrttizras taraak«. ki hlinijo, da ragraarjaje kartati katetov Te stranke *maje prepričati mal« kmete, najrinnt kri kalen*, da jih bodo komunisti oropali merita, ftata«. hita. NI ja večje lati. kot j« tat Nemim j«.da bo delovanje kemvmi-etav pe polastitvi oblasti arom«is ta tam, da pg^rira male kmet« p baririš skupnega deta. ki ha . pota«! dahi marnja smiaiiriiraena g<* zpzfanive aegvnmaj prevladovalo na tariha karta« hadtat delavce*, kaker %mM T* ta »ta ker je skupno r!lta! dok ■tagnja gil| Itinzva. laduetrijelnega ia ri bratuai n aa vladi m bode majaU. da M matastih mal« m sredo j« krama Kar j« da ta mm eaj M MU. de m •tari «• pravljic«, ki ih trosijo tari-tuaan« etfMhP. da M kraet« napravil* ravrašn* prali tadusenjahlm delavcem tada) Mmtojgtadall kaka j* saetav« *«"p*uk OkootovafAe. Bras«, ja dri Ra Hčo m Dne«, mn pata ■ R—imfh pm rorito o torifjtazth j pitanj e PfRbs /oMopmitu Jugsrizvtje ia MerirataJ« ra k« pravi psrozrie Aha ra aaderolgri. je »ras naklepe proti dinje«tal •»«•»* |g 'kroga etmnt js Mtaric peroenl Bi geta in iraru a ptgjizjll. bft aa verige med mvratta pravi aatalta. dB^ta* erata (••dkom a« taitrazehrai tar da ha preria na potno, (ofkhove. ako ba fceoašs. da aa uuagn nagiba aa stana isi ztail azmt i K* kor je rarvtdaa. se rang* apfagne vol. kak« b« e* gac» asj i«ptaaiB» ta-tsrventraii v deželi, kjer Je ljs*Ml «Md krvavsga retama Pripravlja e« * erih-kem srno to. kar a* je zgodi;« z Madrar skl v katero »« vdrta matr ~fpitai rt, jo leta m» Nemčija ta lahko szssfre kak Optra z •letela, pod vidom nov« heamtadaripe kapualizma. kije* uara pa ra aataga gotovo presegala tulijen. in be mar-da doseg«la mtlljea ta pni Tajat nad-produkcije p—tajn ta chceUjiv; « Te-rvihrju ee oahaja HUB tae prom iga. ta j« produkcija enega mesec«, kf ee ji* al Im-nj v^Lipsksm. k! predstavna neha* barometer grapodarekega petodkta. je razočaral vsa prepevanja. Avstrija trpi daara ped ariike brira. to je perceoriala k* nuna prim mn *gp deviai. PolegaJ v imirlki j» amta dn- eto drugačnem pelegaja kot rmzprital. m m namreč nahaja * penmriz. KR* tomeronl ašti tara rasgem. da M Mta sedaj pa ■>»« ime p—metri K zffriri at kriaL Ma petem haagranz eran agran- vtft. da otatoji eeetavna agens kztab. ki je izgtaMa Jeseni tota MBA Ba rimani del. v tem znak tamerim* italiBaim« kapitalizma, jaz pa sera Ml verige nasprotnega mnenja, ta Js, da peagUb «ra agrarnih produktov n* JtibraR pn-maganje agrarne kriaa. aenrom Pl hitat dogodek povzročen pa «ta*t lanski Urini Ta predvidevanj« ■" •* ~f1~ * zadnjih tednih ae caae rita aaRto pndta m »tkarjm m zmraa «#ton|K Agrarna kriza s* J* torej -spet pmraria ta * at mogoč« odpravit* hvgi^ kakec • rej ee ne bo z v teni k rasam, ampak produkcija bo ttota ki be aeaamdn* aka> Mia. ter privedla de paapaaU veBBfga zemljišč, aa drugi P* mvetapn. a dogodilo v Ameriki, kjer ji Mta HBaag- **** Ufte**iRiBRB>^i Mte Daeeeovega načrta. Ta MM M H dal izvruu plačila. C« je Danuam arari ta vrrnn, ho marata trami Nem rim zala ak- goce da be ptatato. baker ta a taenta ntora s'^* ^retovvdev ^M««ta hp ri ra*b« a«ta trajen vrano: tamrate ta •ti «ra|lh de%ev. pešeg tarik krinta n- bratab M |ta >m tete te—ra nam«. U vam. gara da ta Uteh ranri ta ptarita ga lama*, katar ta * bBatateB hta gara Nadi toga ra hb parahan tata* ra padata riageA tahnj ta ta ta—R* prita tam —bnhinh hiih igiimnuiramli '■ritki hrup. kt |» h* tadriro vanjta v N«mrifk etaemt ra tarik rik « tatanri bega. da ako aa tade t da Ska K. B|k» k« a* ns bede ravna* p« naaMRta Rta tak be iiagtajbi^ tastanaikdn tapatata^am !«■ i h Menjanj« policij« m prat ni* hhIthAilo |n mtmgili krsjr* mi (•••bi prihajali »iv rib Vin «u> »lin in Miri in s nbNMin, cvrt lira im * umnim m Hprew»i ■ krak*, zavilo v nle.o m »lavo |f mogel ituaprti ib* moriti * F»VII||. »m jek »M Ml tuli ilalavri motom » tiram policistov |*ri mortu 4« jr policijski komisar ukazal. rrpn» ilu Imli ožjimi MonNlinkoin da lii »Irdili FoIicinIoiii |m» tudi ki m hibi ilo volj. Krr mi videli. da jr niamfr»tarija dobro usjiela. mi ur lotili r. aretira njrin. kar ita »l«|>o. tndih drlavrav. ki ■o h111 oaildižji kakor »la In »r »bi za kake navadne zločine«*. mi IiiIi arr liram i uklrnjrin 111 odvedem v u|a» ra. (MlkiMlrr iiimi »r IiiIi izpiiuVni Ni mogoč«* znali iV»a »r jih ohdnl/ujr krr nirni »lordi ničesar lak. au kar hi opravičilo aretacijo Aretirancem (»unijam«) ua» |»iz.»lrav •adnkirmr.li m -orodinkoin iimrlraa -••druga iiaji»kr«‘iirj»r m/alje 1.1 pomeni zanba dtlrrenre. jhi kalrn Im* do ttnaajšsna vplačila Nemčije la lega kodo lavlrall novi mednarodni zaplet Uta* Kvo radi feaar mlallin, da •» ur »mr precenjevali ur globokosti g.M|Mid«r»k» stabilizacije ta niti ur irajn»»ti Ravno-Uku, kakor «ni«> »vojr.aam* pravilno o renjevall poltuaj. opozarja)^ levičarske abdruge naj ur precenjujejo revulurto-naiur I zglede. Uku moramo poalupall ludt daura a gotovo |>re\ Milostjo, v orr-njrvanju aulldnoaii in trajuusti »laktll zori)«*. kajti bi bila a natr »treni velika napaka, ako ki ar Ir ardaj navajali na ■tiari, da Jr (a Maklllurija zagotovljena u dolgu v ralo Irt. Pripravili »r moramo na dve motno sli: bodisi, da ko la afakilitarlja trajala daljll .'as. kakor ludi. da ko končala v krajšem času. s naalopunt novih gnspo-dprekth In poldlrnih kriz. K. VARDA. Tiskovni sklad Prej jgjtiui L UMU* Ara« llarnvpl m •Drlo« rdačt rahnimk s K ra m h. ZW H»il/ttnrr \mh fnt* <>J | Kaurin. Miha Itajga is uj»*% L jStrjal po I, Hkizf. v HrdjunrH Mak Martine kaj ae k.»V r :Mn, dajmo VM ja* I liro Anton /arrahga. Miha Primg« Stanko Držiga Mitu l*r.ga vrasla druži* I Maver. H kralja- kaktej olndzov U Sanrm j Kofol I tJto »V|n ml fTve M Žerjal V Mavar K Žerjal A Z. J Slave« J. San«m I admk po I. nečitljivo fc ledjuiM-an M«če ja* 070 vraali OVt zimraj rdtri o«* lA 4fJW • \. Skupina |.niMaroi ja»J drugini plate-vm a vedno iMim arrem daruje »vojn akrimino plaki L. I.*» *Dteu* •n • Invoratupoju; I* 7.U* V sapa skopat L IIDtaBI •ABOTI OBJAVLJENI V SAVLOM SMS •muu Ntišrtii Nak. pola XJ I. Slo ■ant: Zavedni probrtarr« z brona I 37 to Vrtalka: Kat Francete m I U. Barke v tja: Preptaril«* as nan#ntni I. % kakav aa kraen: S \ I. S fzanslja: Kknput« kmetov icaeljezvra« I. II« Oav. V rta |ka i Nabrano I. «7 Mi .polovic za dl N KO; I. 37- Dsbravttai T. V . «to pta/d« naročam* I Oprtna: idmajni mr- m prteprvak I. S - ■altna: Nabrano na I mvja I. 3>aa ■arkavttai Sando v protm pmi za plemM L M.' IL Bšetstea: H I*. Mt; «binuj>. tarnzr din. Hudgorofci. u I. maj. Andr Hojr lirkU. Trurkija, komuni*« pa I; Al Skrij I.IO: boljvevik 2; I. UM Skrilje: Kozak, i Kahra po MpjialJ »Ijvvrr &I6; i. tiranij. Kr Kravoa V Kravos. Iv Kortja. N. N. Aa« Cra*aj l»> I: A. Ilmbal t« >polovb-o a Med II I’ . L 7* M^J-aasJas mAmim gamal ■euarma rou h Fsksajfskl adkat i Jak ■raastaa. iKkmm \ab 99M A. 1’eearn-. Furlanu* Val Nas Suša. F. Urišun Ant Memun. P Tuakan. F Furta uh*, oalanek po t: F Nik V. Fortuna. hitreje k »vobodi po 2: Jos Ro-• iela USU. L. USB Tr*t: Z. F j-raganjanmi »odr I* t.— V SAPLSHJEMI »TSV1UU OBJAVUDH DAHOV1 Ksntaralt: Nabrano med mladino. Manja J Sime«, Rana. Julka. Araka. lom. Liza. Karel daUkigledl rep. Al e lanov k'. Ma rlra. Krame. Angal. Mario, Lojze, lab bal im po I. Matka Kolovrat, seoinnja jota. Kotalka u društva pa t; Cente Manovale. Slovenec aa bjekl P* »; . skupaj L 3k- •■«■■: J. fatanilc L L- kkrtlje: Skupina pralalarrev daruje L I.V.0, od kaienb ja pobivica za «Oelo» .imena so objavljana pod rubnko .TL skoval skladaj; L 1J| Ma pet Velgak x Za tnve reakcije pet spevajo: Kdrei invalid. F. Jug pa 2; Maje run I; L V- Milja |at«aljti>ii|e| Nab pola 3: L 4» Nab pola 4 : L 4Z TT Nab. p»la &: • J2.7B Nab pola •: • MJk Nab pola 7: • It* Nab. poig •: » IT.Ift Nab pola M: s m- praietarri s 17 — • 32* Na ledinah |*n K loki zbrani • J* •ped. Idrija : ■ abraaa na nak. pata t L S— •eljaaes: Nabrano na nemiri L KJt VaUjadrapa: L l«J» ■ ikre viša e Istri« Nab. pola MO: L 31— ■araMpet Nab p.da MU: L 77JB Nab. poU lOJHO: • II« Trst Nabrano v neki goaUlni ra pok* pa I dram L 21.-r ■Udari invalid*, rigar prispevek 1. L— Je bil objavljen v »lev. 244 biva v Saiik In ne RuUh pri Valtak. ■ertaai Nab. pola 1063: Ko« pral grvspa vek L 2k- N. pol IOCZ> kol pni prispevek I. 17Jf N. pol KMP4: kot pni prispevek L Si. Nab pola IMO: Nabrano med »odrugl In somitljeaikj tovarne Bruna sr v MMAM/UHI ■ IM—IIMMI««- NJI WIWIB—IA TIMA* f MA-m^t IMVMMIIg PtMmV 1 KM IT O V V JVL BC- M —MM A T—TlIAMJiTVr JE KOM BTRAMkA BDI M A MAVA DELAVSKA STB AH K A. KI BASTOPA OD LOMO MIT— ZATIRANIM IN OLABMIB BRnPRAVNIM MBPRBBTAHR BAPLEMDB TMA OLA81LA NAJ VAB PONUDUO K VSTRAJNBMU DBLU V TO MA NA ONRANITB Ml SIVLJBMJtJ KATO PODPIRAJTE NA ■ MOTNO, NABIRAJTE BA TISKOVNI SKLAD I 0O» -- Madiarftkl delavci zapv^ealo soclalpairlote \ Ibidapeiil mr je vrvilo orgar isarljako /.borovauje iitadlarakr »orlallaltrne de lav»ke -Irank«. l*oro.'evaler V eiaaliau. je Izjavil, da »ve nova oirauka, ki oe Je »Ucieliio ikhepila .»I »ottahleiiM.krall. ne ■Iranke. |»>»latlja o«lloruo u.i alaiiile razrednega Itoja. Nova stranka .« bo bo rila proli mn laliadajaUklm voditeljem ki »» |»nidali protirevoluciji irnereae de lovskega razreda Nova »Iranka bo »Iva Vagv vodja nove »Iranke, je bil burno jHizdravIjen V »voj«-m poro lin je irja vU, da »i »lavi n«zva »Iranka ko« cilj borbo za edinost proletariata. H N|ti! H bNNttBSBBBi Na Havajskih otokih (kolonije /dr a mer državi »la bila obsojena dva vojaka na 40 odnosno M let Jeee radi komuni *ii.'ne propagatale Živela demokracija 1 MaCtaiki In svstBlkl .. 1'ape/ je |»rogla»il za svetnice 32 (ran roških min. ki so bile umorjene za rnaa velike 'ranroske revolucije. (> cotiiislinio .da »e je rsz>arj«vno Iraa-cosko ljudstvo »pravilo na -amoetane. k< »o bili zvesta o|»>ra tedanjega fevdalne ga reda, tedaj ni ni«* .'udno, ako je v ra volucHUtaniih larjili padlo tudi nekoliko stanovab-ev teh samostanov i Uiieiijene nune »o bile jrroglaAene za svetnice. Koliko jov bi mr lahko rta tlelo svetnikov m mučenikov — proletarcev, ki so padli za aavsbudilev v-ega zasut njenega IjiMlslta? VOJNA V MAROKU. Ililancein se je |>oare,-ilo, da so trn trt ra »li »pau-kega jarma Kramnoki mililari zem »e je u-iraAil u»|M*lia, ki ga je Ase gla volja doma. univ |»> »ttdaidi In zaceli •o se bati. da lu la zgled vplival na |»ra bivalstv.i it ji ti kolonij v Severni Ainki. \ -led lega »o »e za.eli rasno zaidmati aa slvar. kar je jvovtrarllo novo vojno « Maroko Kur/uaznl tisk omenja le ad-mograde In povrino ta »luraj. kakor, da bi *lo za cisto nevarno stvar, v ra-airi pa se js vnela v Maroku prava vojna lil fanci hod«i odhvno branili svojo osv«>ba Jeno zemljo prvrti vsem uni>erialiatlcalm intrigam Francoski vladni krogi zanlku jejo veatl o porazih, ki so Jih jrrineidi ne kateri listi Jan je *e sedaj jasno: zatira ni in jmdjarmljrtM narodi »e |>robujajn in postajajo vsak dan bolj nevarni im perlalizmu. KOMPLOTOMAMUA. Burzuazni listi |»>rv)CSJo. da »o jugoslovanske obla »ti razkrile veliko mroto. Zarotniki so Imeli namen ra se« ral Ul razna javna poslopja in poatorlti vladne glava Bill so aretirani Poleg jetike in »ivcnth bolezni je po ■la la ti »»lema bolezen tudi... kumplolo mam Ja. VgUkKHsk« Mg.. Kater.)r Nov zvon -o vlili, na Triden tinskem. Vlit Je la topov, to je U Ustili tojtov, ki su bili za rszkro J Ila kakor kuznl bacil. K v obodni gospo da raki red. kapitali»l s ui red je ponl/al človeka pod Hval. salo ne bo uilru. do kler se ta rad ne zlomi. Labiaj Lspcins stavka rudarjev. Pml dve mio tein..mu »o -l«>|>ih lil K ji j—ti j i ru.larji v -lavko. ki je trajala >l<> Ti. I lil Hudurji su —c jt* mleležili k«rtti|«kliM». IN*vo«j za -lavko je .luk. dejstvo, ila je direkcija rudnikov na talila delu v »Iv u glol>o. ker m- je vadr zalo dela na Vehkontiriii |iitndelj«di m ker mu je grozila z drugo glolm. ker »t» praznovali I maj Poleg l«vga j* mi rudarji, v »led velike rev širine, v kalen m* nahajajo, zahtevali da »e jun jMiviša leiiieljna plaea in ona za delo na koiilrat. Italje mi zalil« vali. da jim da dirakcijs zagotovil«*. m* zaldevah .la m* odpravijo v »e globe (»mI U & /. ozirom na trdno k«>ni|>akt«ti)et de lavalva J«* hi la direkcija primorana da tijrod! večini zahlev rudarjev. Pn-l»»znala je jmiznike. vkljiH-no 1. maj nik; temeljna plača je bila povišana za IH ««. Molkov. plača ra delo na koti trat je lula |N*višana za 10 rav Ijene '/.maga zavetlnih rudarjev v la Imiiju. k» so »e sami horilt za »voje rahleve je jako potnmiihtia Vnovič se je |Nikazal«>. da morej«> delavci zma rali ak«» »o si v boju edini. S|rarazuntiM> z direkcijo rudnikov »o oblativa dovolile javne ohtale. nua leč. «le »e Ih* prej tlelavi4v«> vrnita na deta. Sluslov »e je dela v »Ivo udeleži lo v navečjem številu kipih mogočnemu vurnoslnemu aparatu IN* sedemdnevni h«>rhi in po drugem sImmIu in na zagobiv ita s dram direkrije. da bo l*ogodbo, ki je btla sklenjena mtii njo m zastopstvom dela v dva spoštovala do pičice. «o se radarji povrnili na drlo. limfa Midruzzi. komisarja fašistov »kih korporacij brez člantn- je masa rihtarjev iz/.viigala in prelila, ila hn nadaljevala borbo ako se ne bodo oblasi« odločile, da ji vrnejo Rudar ski dom Ako ponudimo, da se je pridružita protestant mase tudi listih par delavcev vpisanih |»ri fašistih nam ho jasno, da ni bil itotažaj gnapotla gr»> fa nič kaj jirijeten. (Irof Mi»truzzi je »kušal pre|.ru-ali maso. da je bivša uprava vse drugo delala kakor |ia upravljala Rudarski dom. Rutlarji. ki |»a |a.znajo celo za devo. o i-eiogr »ra bili stalno inf«»rmi-rani in so vae korake bivše delavske uj.rave (Ntahrili. so prutedirali pndi grofovim izvajanjem Pazinski podprafckl. ki je prisostvoval shodu je podal z osimm na odločno voljo rudarjev, da se jim povrne njih dom — zagotovila v tem smislu. Videli bomo sedaj, ako bo d rial besedo. Rudarji aahtevajn da se njih pravice spoštujejo Dobro ho tr«laj. »la se grof Mistruzzi in oblastva odločijo. V andnjem tmu su brado lastniki m tastsiki rudnikov ’ Sklicali Kblaves n% pnevstavanje asm, Aa jim «a»rasio4ij«» P-tataj. te ja, Aa isattij« la njih prtvgljs Kje k ra Han Ju msaAs. »sejo intenzivnost Arih alt pa poAaljsanje AetavMga fssa. PnH MgiiBmlfMM pgatalMN Ako se »e seda* le je, praAm. ko js Ita MHt načrt prtrai porajati svoje učinka, pokaauJe vprašanje na take rezek način, kaj bn šale petera, ha bo Neratija go e-nara Mt dveh letih ran poaku»ila. vanj navidezne, Aa tami naloesna ji piortla? Pravira navidezno radi tega. ker mislim. Aa t—IM kapitalistk ne bodo nikdar la vratu pepelanrae svoja plačila. Res je pa. Aa jih bode s novim padcem marke »el« sabotirali, salo Aa bodo dosegli nova taljenja, oh »asu plačila reparacij, kar bo pomenilo ta Nemčijo aacasno re d te v. ne pa tako aa Francijo, finance ka tete ne seta odvisne od nemtklh pla.'il. mnMnL Do moje smrti se K.v ropa menda ne podere, kaj meuit« ( Kako naj vem ? Hm. Ce tamkaj res logrmi Babi Ion in se tmtom ogromno njegovo ni •snj« — v tem docela »irvnjan: t vami. četudi mislim, da »ne preživi — aa prt nas na Ruskem nima kaj podreti v primeri t njun Tri nos ne bo padalo kamenje. •uetajevvki je te pwal pred p-tJes-limt cU. Babilon le nt zagrmel, >gromn.. njegovo rušenje »e ni sacelo in kamenje te ne j»da. A rezka »afa pite. nad Pari ram. nrat Harltnom. rad Sotlj* Mn na morejo fttoett. Draginja In lakota jih davila, beda na velikem pohodu mizno bleetecih palač in sijajnega razkošja Bvobodni gospodarski red je gnojISae. ■a katerem se koti zločinstvo, svobodni gospodarski red je ec« jetike, ki poplav Ijn danes F.vropo. svobodni gospodarski red je ki širi spolno kugo In ukazuj« splave človeških bitij v spotetku po vagli državah, po mestih in ge vaseh. Prus« torija. pem»rt. pošlvaljenjs praznujejo svoje zmepeotavje. krepost in vrtine člo-vsEh »d zKkttpads v Blato tatthosf be*i in ra skriva, strasti, nasilja, pohlep vladajo v Imenu svetosti msebni lastnine. Rodbina se raji. zakonoloma« v o j« kvas, la katerega rase kapitalistične drulbo. Sovraštvo ra ni zagrizlo sazeo v poedlae sloje, razjedle je tudi brate ta sestre. Laš in prevara gonita današnjo dražba, človekov obraz je b«*ibtl svoj ode* It pravega in lepega, spačen ta etra »en mA izza bede in sramote ter odkri va vsa spraa stisko otroka kapttalistltae kulture, vae njegovo nesreča Svobodni geepadnrofci red, postavljen kol malik na Danes ItaCl krvava reakcija. Kjerkoli je vladajoči red razvil svoje »trupen«* »a dove in so rzimere doiorel« do bolneg* viška, priti-ka reakcija, da bi |*eprecita veliki potre«. Zadrtala ga bo. preprclti ga n« bo m«gla. l/eodiia kal dogodkov j« v razvoju kapitalu« a-nega gospodar »Da »omega, zato »e bodo polnile ječ« Podpori Nhupina delavk 4 A P, • M. M pe V. Ah«Kta 3 N »Ji C. M H po I mizar« la kfjmnvaharji 27 3*. sbo Ptas eudragra: Bita, 3; LCr. X, Uta Ss •ta. 1. % N. N N po r. N N Ata U A Ita k » Nobena.« mš —trupi pri rakom ra •'soku 7ib vil drame sšaedre M ta re« Sta m«jana artraahnrjev sem* ■Ijsraho* 17; i, M ■radiih« ■ Nab pata MM*: L Ota Renoa v.i, peša MBA Uiti«, A M. K M J M. L K. N K p- I M /. TV, J M. A Z. L M l O p> Ata, «eta a*h od ed«» mrmra Ita. P i «4*. M j eja. P J f; no kapra« m renta h*. P A »ta p / Rta l rita I matk. v«b p.«;« s m« oprava* L ŠK--Kapriee; radrogi v saab. da m eedN* bolj utrjuj« ajta |n«prliinpi darejepe • M. H p* t •- Pedgors; Nobram. «d »tta igni ta esc krstnih pnlfkab. L tata Oašariln: Nabran« mag s krasu L tata »odr m »oataAMrabmn Rt mBL NiZtmd) eeheššs .K K Pa te pata ae teJbotl1 pa v hlll^StetaJsraJ^. Vsak ne|mrara dar MAMA MN —ZM.eš oAešošaa ata peta «EPa r.st. mdniNL k. ša ra »lev ilke -Zafuskov. ra ezgmmn lžno-t je tudi da odttajz tae r Id n jo Tor tari* naj ar spernzami g idrtjstunu uarurntbi. revijr. jui* je na raapušaga hpdb «. širi lika tretja k b*l* taplrnjenn* Kdor m plačal prvih dveh je nemarne, (ta ne dobt k Mevitae. Pn jetri j. protrtarakr htemtare do-h(jo pri pu.ttNraaem turi. Medeča kap ge •Panšk« komuna*. -Zaprta vrata* m iiorktjtr • Devet« januar* Cona pismnieznrn.u .svoda Lot. 29B Rm drugotn ju-ipureraiua trab -Pn tanim komunizma- v hrvattarm jezikuč D-aa pni« m mas— izvodu LA h—* mehko \ r za rto m Let K— tade vezam* Sodrura ki za ta nadeli antago An raz-irjah- -Zaptrite* ra pantaizrvbe h-taraturo med deta vri ia kaseta JzL krajine poaivarao. da m pnp*iR»M« Ih ga »tata z vso vnemo Ako pa baftsRBB doneči uspeta je pnr. pagoj. An ae Mamo reda pn naročanja ia pn nfraln nz vanju izkupičkov itd. Drli mo st te-•laj reda da bo «vpeta gelov Osrednji adbor M prilsterdh dat. iidgovanu uradatk: Frbastea Mera nudbe aa «D»h* ped -TlgeiBkl po-Ctam&ta «gXJtag nL^.* jtiuii zma mu * G*riri. *lk* U*f*U. 4Z uLMoolli «X *1- S. PW> 02. «. Dimim (»M Vn«ra RnnpemM^nlMaa i Ganci trpoviaa Cazaic la tafaukaa Viiaatia; Gar. Vračka: agenta ■ Tazaada m Izdelava kraka ia razaevraineaa pačiva pa nafnavajiaah tat ktggoatasraea hAnfta aa Etrdal Deriojevaki pr«d |»*H »lolrljeni Dane« j« reakciji »e mogoč*, da drli vsaj ra »Ho ravnotetje. A nt tret*, de j>ad* mnogo us tehtnico. Naj ■» kamen »>r* maku« v Evropi, pa bu ogron.no narasla nevarnost. Ali bo reakcija ludi ledaj le dovolj močna, da ustavi ruienjef Svobodni gospodar«ki rcl »e ukazuje čim dalje bolj kot oe»r*,a lov*.k* d rut be. zalo ga ludi reakcija n« bo rešila, kakor ga ne bo rešil reformtsem. Samo dvoje je mogoče, vzdrževanje ali resni len je tega reda. A za vsakogar, ki vidi, je gotovo, da vzdrtrvauje leg« reda ne more prinesti končno mceear druzega ko« njegovo rsinitepje. Ni j« »ile ki bi mogla to preprečili, ako ni človeštvu u sojeno, ita propad«, d« Jutri Izgine s re-melj-kega površja. Vse uredbe »vel« pa so radi človeka, zalo n* bo človek pro podel, ampak bo propadel reti. ki buče človeka upropa-lili In ni lo tako daleč: dan, ko »e bo lo zgod Mo, je vedno bttaje. Milin lega leiliMt je jHUftnnul v gori stat uhtuiuvki hulnisiiici »ovir Sumuu Jtieip iz Fevnie. Kanjki, ki j« vedno »Ul v vrriah |irut«Ur»kili -Irank in ki je pri|iadai naši »Iraiiki ud njene u»t« nuv dve. »i je nakufiat težko liuleseii v vojaških aapurili. ker »e je U(teletaI znanega punta mornarjev, na vujnih ladjah v Puli m v Kotorju. I. 11*37. j*u končam vojni je bil nauieMivn pri državni železnici, ud ku«ler je tul udpuš«*vti lanskega leta ker »e je. vdi ni med guriskimi *cta«iu-arji mleta žil prvutnajniškega |iraanuvanja. Ker JO u«4«l v »led lega brezposeln, m je živel v velikem 4>omaiijkanju. ».* je njegovo adavsiveito slanjc jmelabšalu. Uku dh ga je končno KruU proletarska buleaen premagala Ker je bil med de lavstvom zelo poznan m ker je bila v ujeui velika vera v ideal teptanih, je vest u ujegovi smrti |«>vzročila veliko ialort med nami Radi trga je bilo ra sumljivo, da »e j« delavstvo odločilo. «U ga sprejme na zadnji poti. iioriška i olicija pa je doznala. da se pripravlja umrlemu vrličastan pogreb. kakor ludi. da ne bo manjkala rdeča barva, tub obeovraiena. Radi tega so bile jmdvzele vze mere. jmiorn katerih naj bi m preprečilo dostojno in mimo spremljanje. Z» precej zarano |>red pogrebom »o polinsli in karabinijerji zasedli prostor pred bolnišnico. Vsi tisti ki so prihajali, m btli podvrženi preiskavi. Kljub »emu pa je prihajalo na stotin* in stotine delavcev in kmetov, ki jih rOBUSTEK Razodetje (»■tajska pravljico.) y VaMtaš modrijan ta puacavnik Indije. Itatihsšn. js sedal nehoc pod »tarim ta vtalhira ireanim. Utora js tekel po tab - Majtara serka - ta ribe ra |da sata * njem Potok je žuborel e litem kteta tekoče vode. drevo je »staetrie s raojtsa Nstjsea e teles«sta vetriča. Itai kad ra je mudrijrai v pramiilje Vgajr • «rite tal seeešjstva ta Mtju Mo j' *• • aeandnara puekraila ribe e petah". Puttavn.k In n*ndrijz» j« Mlšat. koko je vekNbatla: •Tei M H?* Dttau je vztrepetal« s svojin* Hoti In iBtaaB . la N. suteaj bi Martimirar Tleti, ki j« toast v arah eh. raztet od paltrf» ■Ptosili M ara. Majnbi.* je rekta rita Urita M ant raae ra iv oje sočutje tat je lajšate I st sit z .• »Mebev. ta je odeval pešob. »Kaka. da vajn ••>* sprani Irt, šaa seta UeU gb- spoder. ki j« dal tebe. sužnja, pretepali • Hde je sopst poskočila In drevo sate-leatelo močneje. Zakaj, sposnalt so se vsi. •Bedaj se poanamoV je reklo drevo. • (tedaj vemo. da »mo vol eno- Takrat jk t» sl Ul gospodar, n Ut vedel * •Menca je bila močnejša od resnične »ti»» ja odgovorit potok. .Mogočnost, ki je M doseglo takratno moj« telo. utrjena o krvjo »utaje* in z njMi solzami, til hotela poslušati besede notranjega svojega bitja, i Istega resničnega .Jaz,* ki je > nas vseh In ki je ta alomov sestavil svoje vleleaenje. kakor ss mu je lo zahotelo v ovoji volji. Menca resničnega »Jara. tleti individualni «101». kakor ga ime nujo telo. ni tertel »poznati v suinju samega sebe* •Nt hotel, da,- jo povdartto drevo. »Za U ni hotel, ker je Wlo v njem hotenje ubijali Meda j pa, ko ni vaz v nra Malega hotenja- * ritme, da »mo vel eno. vte-ieteno v rasllcnUi »bitkah. V su j* ■ daj slutnja velike relet« Jasna salo. ker nam zadostuje proater. v katerem »Ivi ■ra ta Aa je okrog na« naše ia pa ste njegovi * Tedaj pa je spregovoril veliki putcavnlk in modrijan Kanticandra: • Ali M mi ne hoteli pripovedovali o svojih zg mi Ut h v Hoteni času. ko ste nosili otrtiko človeška7» •C« hnceš poaiuiajt* ta odgovoril« riba. •Itešoh. drevo in jas o*"® “»beC podobo človeka. Natančno loka, kot jo imot sedaj N. BHo je davno tisto. Mosda prod tisočkrat tri leti. swnl» »e več. da govorim s jezikom človeka, ki je iaomll leta za merilo svojemu livljenju- »*»prej •»•m imela »bilko slona, *e poprej velike reke v debeti, ki »e ljudem ni odkrita.. Kdo bi vte nattri. Hišo je is ko. kakor Je rahle*aI rranicen *Ja*», sila. hi je v tebi In meni In v verm, kar v »Alt in kar čuti«. Dobro sr ■ pomlajam, kako »r ml jo zahotelo postati c lov eh < tolik« stana ■rta Zavrgla »r mnngu prej ib porivata. Rekla sem: Bodi člov ek- V tistem trenutku ae je m°M volja v telesi la in hUa sem človek, »'beg. sito len * lov ek Ds st so biti atami, ki ram jh zbrala, da el ustvarim telo, kakor atomi v m kepa drugega šleveka. vendar so ImeM to nrsgodo. da se »e nahajali v revni bajti. Jas pa. večna sila. volja, ni •em gledala, kje naj vsomrm prah. da sl ustvarim telo. Kamr ni bilo bogatina, ne siromaka, krr tm eksistira le v do mliljijt človeka, ki ustvarja tista razlik«) pri ljudeh Ta domišljija je prava kari kal ura m»je volje, las sera oda. rama ia ■eto ta pnvaud la v vseh oblikah sem vedita -Jaz*. Človek pn ustvarja svoji, razliko na domišljiji*, da je vse. nego drugi ih da en n« ttati drugi Tn d» miši ji ja je pa tista pest. ki gnjeta dre gegn čtovrka. Karikatura muje vrije losi tj uje la človeka, da Nktam glavo In sr olaše, da j« suženj, a Usti. ki ga »411 k tisti lazk da je gospodar V tem prlsaanpi in lazi je vea »miast razlike, ki rodi bogastva In ašromatlv* Tak suženj sem Mia jaz. Krut človek je Ml mej gospodar * Uglasil se je potok: ■Rodil som ra v bogastvu ra vol, ki m MN krt« m trdili, tok er« rejen ra gospodarja, da sete beg. Kri otrafc tetko ge marali delati, n gg Pačile • jih pretegaH Videl tata mrahe teta) sužnjev Majhni so MII ta nebogtjsnL 4 otnukrga »mrha nisem videl na njih Ilcih, pac po glad. l*ost majhni, kakor jaz so »e morali delati teška dele Rockp ■o jih bolele in nuššre se Mie trudne, g pred zatonom srinca »I »l»> »mali sdpn tote. I*a sem vprašal nekuč: /a kaj pa uče moj. tndt tl ne detai kakor tleti ljudje? Začudil se je. .Kakšni ljudje je v prazni TISK ki delaje na vrtu plantažah Nejevoljen je postal njega* obran | .Te v rudar nleo ljudje. Nisa ljudje, ara. .peatal la bita mi jp stlno nerazumljivo Roj na paAshsd tebi »teetal je hud. .Tisti lasa. pa meni M- «Bruca bde te je uril tak rau tezi AN ae v Mia, da ra msnjU' l*a tleli etruri. ucef Glej. netenšsm ra podobni meni lakaj m ae »snej.» igraN kahra jaaf .Neumno otroče -v je^eket uta ta gm klicni alušnbnlkd. - Ata ta vendar idtte||Btaf)4i|Mg9lta Aa Nkteagm dohnl prav niti Kato «rav nato ni taehn tarar K »lu»ahatkam pa. ki ra prtbdeh na njegov klic, kakor posek*, gn je mbtaN: Kdo ml pne« straha, ki bn raz g(»g» Aort- Glejte, da gn aanetes gtedm gsnriNrar »•etuK.--.um se gtednN ■lutateilki tehajaj itsge eceta m tež NteSgšN: vidu. kak« mernjn totoaN In gtaiitnN. H pa te stš In ee speahnjazr Tl bsb bn •Kunste«, gin.p^r mm te izRgz. H delaje na vrt« te ptentatek Rngij ta Ce es tvoje ocš n »ge me, povej Aa fta ovojih eri v redu m teudN Otaa Sk Ah vidim teko. bakra ml prtp«' ibšjsji. ta ra ra mi ta P**tato tabta ratoti» ra MM vztrajni te z sam tal. tata ■■■»■> eV meni pn te maorne V »det resubrn ha