Št. 36.
V Gorici, v soboto dne 6. maja 1905.
Iihaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. liri predpoldne tor stano /. izrednimi prilogami tor s »Kažipotom« ob novem lotu vred po posti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vso leto     .......13 K 20 h, ali gld. 6G0
. pol leta........G  > 110  >   >     »   3-30
' Četrt lota.....;.   .   3   » 40   -   »     »    1-70
Posamično Številko stanejo 10 vin. Naročnino  sprejema upravništvo V Gosposki  ulici btov.  7. v  Gorici  v  »Goriški Tiskarni«   A. CabršCok vsak dan cd S. ure zjutraj dp 6. 'zvtsZm-^ob Mft^jidr* pa od 8. do 12. uro. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasf in poslanice so niSunijo po petit-vrstah čo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-kml 6 kr. vsaka v ista. Večkrat  po dogodbi. — Večjo črke po prostoru.
—  Reklamo i.;  spisi v- uredniškem delu 15 >kr.~»wsta<
—  Za obliko in vsebino oglasov  odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXV.
=Vse za omiko, svobodo in napredek J«—Dr.-K-LavriL
Uredništvo
so. nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12-dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.,dopoludne. UpravniStvo so nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino ia oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravmštvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1(50.
*Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tebakarni Lavrenči č na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Jtfeljavec) tiska in zal.
Dolenje in Zagraj.
ii.
Štajerski, koroški in deloma tudi kranjski Slovenci dobro poznajo delovanje nemške .» Siidmarke« zraven »Schulvereina*. Naseljenih je med njimi par Nemcev, in sicer precej raztreseno, ponajvec* po mestih, trgih in industri-jahuh krajih. Avstrijsko nemštvo nima nikakih večjih skrbij od teh, da ohrani te Nemce sebi, Še več, njihovo število se skuša pomnožiti in njihovo stališče utrditi potom novega naseljevanja \\\ germanizaeije domačega prebivalstva. Leto za letom romajo tisočaki in tisočaki v navedene slovenske dežele v podporo tamošnjim Nemcem in renega-tom. Dajejo so jim podpore in posojila, daje so denar za razne rove nakupe, snujejo so nemške šole itd. Z eno besedo rečeno: Nemci obračajo nemškemu življti na slovenskem ozemlju največjo pozornost in pri tem ne šte-dijo z žrtvami. Kar sta drugodi »Siid-mark,« in »Schulverein*, to je na Primorskem laška »Lega«. Ustanovljena je, da snuje šole za laške otroke, Njeno delovanje pa kaže na vse kaj drugega; kajti svoje šole postavlja navadno tam, kjer laških otrok ni ali pa vsaj ne toliko, da bi bilo treba šole. Na ta način pride v dotični kraj tudi po ena ali več učiteljskih močij. Tako »Lega« doseže, da ima v slovenskih krajih zraven laške Šole tudi enega ali več laških agitatorjev, Ker ima denarja v izobilju — Lahi jo namreč podpirajo najizdatnejše — seveda tudi ne manjka podpor. Pod pretvezo, da varuje laški živelj potujčevanja, potujčuje samo slovenske otroke. če pa nanese slučaj, da je kje res kaj Lahov med Slovenci pomešanih, potem je ves laški Izrael takoj pokonci, da s pomočjo »Lege* pa tudi po drugih potih te Lahe obvaruje vsake nevarnosti.
In   pri    nas   Slovencih!   Imamo družbo »Sv. Cirila in Metoda«; a še ta
pravzaprav le životari, ker dobiva le propičle podpore. Razume se po sebi, da kot taka ne more dati potrebnih %o\ r niti vsem onim slovenskim otrokom, ki so brez slovenskega pouka, kamoli da bi svoje delovanje razširila Še proti takemu delovanju, kakoršno razvija n. pr. »Siidmark«. Svoj čas se je bila ustanovila •»Naša straža«. Ista pa je poginila v grehu, v katerem je biia rojena. Kje se je še culo, da bi tako društvo, kakor je bilo to, stalo pod vodstvom državnega poslanca, obloženega z vsemi mogočimi posli in častmi, in vrhutega še najbolj prononsiranega klerikalnega politika ? ! Tako društvo zahteva neumornega dela in žrtev. Kako se naj v njem dela, v to nam pa najbolje služita dve veliki češki društvi, ki zraven »Uslredni Malice školskv« najizdatneje delujeta v ohranitev in po-vzdigo češkega življa ob jezikovni meji in posebno v takozvanem nemškem ozemlju. Sta to društvi »Narodni .Ted-nota PoŠumavsku« in »Narodni Jednota Sevoročeskfi s v Pragi. Vsa ('loška jo prepletena s podružnicami tok dveh društev. Njiju delovanje se raztoga na celo češko kraljestvo; sodelujejo pa vsi, ki čutijo veselje za to. Vede se natančna statistika, tako da imata te dve društvi v evidenci vsakega češkega človeka, ki Živi med Nemci. Opazuje se vsak korak češkega elementa naprej in nazaj. Snujejo se vsakovrstna društva in knjižnice, prirejajo se poučna predavanja, snujejo se šole. Za češko deco se skrbi najpozornejše, ? tvujejo se velike svote za obrambo proti Nemštvu. Na ta način se napravlja jez proti nemški pohlepnosti, da, Nemec mora danes na češkem že sam pričenjati misliti na utrditev svojih postojank, ki si jih je po krivici pridobil za časa spanja češkega naroda.
Nedvomno je, da bi mi Slovenci krvavo potrebovali društva, ki bi čuvalo, kakor navedeni češki društvi, nad slovensko posestjo, seveda bi tako društvo moralo biti pametnejše zasnovano,
nego je bila »Naša straža«. Še-ie ko bomo imeli tako društvo in tudi resnfh delavcev v njem, mogli bomo govoriti^ o kaki vspešni obrambi proti »Siid-marki«, »Schulvereinu« in »Legi«, kajti vsa ta društva imajo širši delokrog, nego naša »Družba Sv. Cirila in Metoda«. Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti o priliki, ko govorimo o obrambi proti potujčevanju Slovencev v občinah Dolenje in Zagraj; kajti kakor tam, tako so vrši potujčevanje povsod drugod po Slovenskem, in kar velja za navedeni dve občini, velja tudi za drugod.
Do danes so v dolenjski občini ni storilo drugega, kakor da so je v času, odkar obstoja »Legina« šola v Neblem, dalo nekaj stotakov kron, s katerimi so se nabavila darila za revne slovenske otroke v hruševljski šoli, da jih »Lega« z darili no privabi v svojo. Na druge Slovenco v dolenjski Županiji se ni mislilo, tako da danes, kakor povedano v prvem Članku, stojimo pred dejstvom, da je 98 Slovencev v vasi Dolenje po zadnjem ljudskem štetju kar izginilo, in da tudi v Rutarjih in Ložah o Slovencih sploh ne moremo več govoriti. Lahi so bili ta čas pridno na delu toliko s šolami, kolikor s tem, da so laški veleposestniki zlorabljali svojo moč nad svojimi koloni, katere v slučaju upornosti lahko vedno odslovijo s trebuhom za kruhom. V zagrajski občini se sploh nikdar ni mislilo na kak korak. Res, da smo tam po ljudskem štetju v neznatnem številu. Res pa je tudi, da je tam število Slovencev v resnici vsaj dvojno, kakor je izkazano. Pomisliti pa je tudi treba, da je tam tudi mnogo takih, ki so bili morda še nedavno Slovenci in so postali Lahi morda le raditega, ker vedo, da bi kot Slovenci v laški občini težje izhajali, in sedaj tulijo z volkovi. To bo veljalo tudi za one Slovence v dolenjski občini, ki so se oziroma so jih vpisali za Lahe 1. 1900., dočim so bili še Slovenci 1. 1800.    Da   bi   se   nahajali  Lahi ali
mei v, ©nakem položaju, kakor se nagajamo ini v navedenih dveh obči-«WJh.,-.-iX»i|o W najmanje to, da bi se vsaj v vsaki kraj postavila šola na takem mestu, da bi bil omogočen prihod v to šolo vsakemu otroku; eventuvelnp nezadostno Število otrok bi pa skušali na drug način pridobiti Slovenskih otrok i v dolenjski i v zugrajski občini je zadostno število, da bi se lahko postavili tja slovenski Soli, in za to niti ne bi bilo potrebno posnemati Lahe in Nemce, ki privabljajo slovenske otroke v svoje šole. Ako se hočemo resno postaviti v bran potujčevanju, bode tudi treba misliti na ta korak, če imajo žrtve biti še tako velike, ker sicer bo prepozno. Edino na one danes lahko še račun mo, katere obvaruje hruševlj-ska šola naši narodnosti, in to so, kakor gori rečeno, tudi otroci iz Nebla. Če se bode p.t dalje časa puščalo, da morajo otroci iz Nebla hoditi v Šolo V HruBevlje, dočim imajo doma laško »Legino« šolo, se tudi to ne bode moglo vzdržati. Naj premišljujejo o tem poklicani faktorji pri »Družbi bv. Cirila iu Metoda« v Ljubljani in naj premišljajo o tem tudi pri »Šolskem domu« v Gorici, ki ima tudi pravico oz. pravzaprav dolžnost skrbeti za slovensko deco po vsem Goriškem.
Za obrambo proti potujčevanju so seveda v prvi vrsti potrebne šole. Treba bode pa ukreniti še marsikaj drugega. Potujčevanje pospešujeta v največji meri gospodarska neodvisnost in narodna nezavednost, kakor nevednost sploh. Tu se neha delovanje šolskih družb in društev. Tega dela se je treba lotiti drugim. Naj se glede na naš mizerni položaj premišla i o tem v poklicanih krogih. Morda se sčasoma uvidi, da je treba.nekaj storiti v obrambo, naše narodnosti z organizirali i m delom. Ko se prične s takim delom, mogli bomo govoriti o kaki vspešni obrambi. Danes o tem ne moremo govoriti; pač pa se lahko izvrše" tuintam  provizorične naprave  na naj-
Grof Monte 'Cristo.
napisal fllexandre Dumas. (Dalje.)
To je bila ona stena, v katero je bila napravljena luknja, skozi katero je prihajala svitloba. To luknjo, ki se je zoževala proti zunanji strani tako, da bi ne bil mogel zlesti skozi njo niti otrok, so zapirali razun tega še železni drogi, da se jetni-čm-ju pač ni bilo bati, da mu kdo vbeži. Vendar potegne pri-šlec pri tem vprašanju mizo pod okno.
„Stopite na mizo!" pravi Dantesu.
Dantes uboga, stopi na mizo, se nasloni, uganivši namen svojega tovariša, trdno na zid ter ponudi svoje roke.
Mož, ki je povedal samo številko svoje sob« in ga Dantes Sp ni poznal po pravem imenu, skoči na mizo hitreje, kakor bi mu bilo prisoditi, iu ročno kakor mačka ali martinček, zleze potem na Dantesove roke in s teli na njegove rame. Sključen pomoli nato svojo glavo pod spodnjim železnim drogom na prosto in pogleda okoli sebe.
Trenotek nato potegne svojo glavo hitro nazaj.
„0, o," pravi. „tega sem se bal."
In s temi besedami spleza z Dantesovih ram na mizo in skoči na tla.
»Česa ste se bali?" pravi mladi mož, skočivši tudi na tla.
Starejši jetnik pomišjja.
„Dn,u pravi, ,,tnko je; za četrto steno vaše ječe leži neke vrste galerija, kjer ho.lijo mi.no patrulje in stojo straža."
„Ali veste to gotovo?"
„ Videl sem vojaško čepico in cev njegove puške ter se hitro umaknil, boje se, da me ne opazi."
„Torej ?" pravi Dantes.
„Torej vidite, da je čisto nemogoče, ubežati iz najinega jetništva."
„In kaj hočeva storiti?" vpraša mladi mož.
„Naj se zgodi božja volja!" pravi starejši jetnik.
In na njegovo postarno obličje mu leže izraz globoke re-sigrtacije.
Dantes gleda osuplo in začudeno tega moža, ki se je tako mirno odrekel nadi, katero je gojil že toliko časa.
»Ali mi zdaj hočete povedati, kdo ste?*' vpraša Dantes.
„0 moj Bog, da, če vas zanima to še zdaj; ko vam ne morem več pomagati."
„Morete me tolažiti in krepiti mojega duha, kajti zdite se mi najmočnejši med močnimi."
Abbe se žalostno nasmehne.
„Abbe Faria sem," pravi, ,,k'ikor vam je znano, na tem gradu jetnik izza leta 181 i. Toda prej sem bil že tri leta v trdnjavi Fenestrelle. Leta 1811. so me pripeljali iz Piemonta na Francosko. Tedaj sem izvedel, da je dala usoda Napoleonu, ki mu je bila tedaj videti prijazna, sina, katerega je napravil ta Se v zibelki za rimskega kralja. Tedaj si nisem mogel misliti, da se zgodi kaj takega, kakor ste mi povedali, namreč, da bode ta velikan čez štiri leta poražen. Kdo pa vlada zdaj na Francoskem? Ali Napoleon II.?"
nNe, ampak Ludovik XVIII."
„Ludo\ik XVIII., brat Tiiidovika XVI.? Kako čudni in skrivnostni k> ukrepi usode, ki je ponižala onega, katerega je.( (dvignila, in dvignila onega, katerega je prej ponižala!"            |
Dantes opazuje začudeno tega človeka, Ei je pozabil na svojo usodo, mislil na usodo narodov.
„Da, da," nadaljuje Abbe, „kakor na Angleškem: za Ka-rolom 1. Oroimvoll, za Coimvellom Karol H. in morda za Jakobom II. kak princ d'Ora»ge, upravitelj države, ki se napravi za kralja, ki da ljudstvu nove pravice, konstitucijo, prostost! Vi doživite to, mladi mož," pravi, obrnivši se k Dantesu in ozrši se vanj z očmi, ki so bile globoke in žariče, kakor so bile morda oči prerokov; „vi ste v starosti, da to Še lahko doživite, in to se tudi zgodi."
nDa, če pridem od tod."
„Ali, to je res," pravi abbe Faria. »Jetnika sva, in so treuotki, ko to pozabim in menim, da sem prost, ker mojega duha ne oklepajo zidovi ječe."
„Toda zakaj ste zaprti?''
„Jaz? Ker sem sanjal leta 18 »7. načrt, katerega je poskusil Napoleon leta 1811. uresničiti; ker sem hotel kakor Macchiavelli mesto mnogih malih knezov, ki so delili Italijo v celo gnezdo malih tiranij, jednega samega, velikega, močnega iu pravičnega gospoda; ker sem mislil, da sem našel svoj ideal v kronanem tepcu, ki se je le Minil, da se strinja z menoj, da me je mogel izdati toliko popolnejše. Bil je to načrt Aleksandra VI. in Klcmenta VII. Vedno se je ponesrečil, in tudi Napoleon ga je moral opustiti. Da, Italija je prokieta."
In starec povesi svojo glavo.
Dantesu je bilo nerazumljivo, kako more tvegati za take sivari svoje življenje; vsekakor je poznal Napoleova osebno in z njim govoril, toda čisto ničesar ni vedel o Aleksandru VI. in Klementu VII.                                                 ,
„Ali niste vi," pravi, sporauivši se pripovedovanja .svojega jetničarja, ki je bil kakor vsi prebivalci gradu Ifa  mnofljn.- da
bolj nevarnih mestih. In po takih kličemo tudi v dolenjski in zagrajski občini! —                                       — 1 —
Plemenitaši v matrikah Vojvodine Kranjske.
(Dalje.)
Danes hočemo navesti zopet nekaj priimkov, ki so brez dvoma vsi slovenski, ki so ostali ali čisto slovenski, le pisano po nemški, ali pa so se malce predrugačili po nemški šegi.
Na primer: Ivan David pl. Mau-ritsch (Mavric), Val. pl. Oirian (Cerjan), Jurij s Planine (Georg von Planina), Lenard pl. Fabijanič, Baltazar pl. Novak (pisano Novakh), Ivan pl. Kordizh (Kordič>, Ivan Krst. pl. Vrbec (Verbetz), pl. Markovič, Nikolaj pl. Qualiza (Hvalica), Adam pl. Vidmar, Jankovich de Priberdh (Jankovič pri brdu), Daniel pl. Bauzher (Bavčar), Ivan pl. Ahačič, Jurij pl. Brence, Matija pl. RobiČ (Ro-bizh), Ivan pl. Zelenic (Sellenitsch), Mihael pl. Žlebnik (Shlebnik), Štefan pl. Muzlič (Muslizh), Tobija pl. Smre-kar, Lovro pl. Semen, Matija pl. Mavec (Mauz), Gabrijel pl. Lukančič, Jurij pl. Jankovič (pisano vse s tsch), Jurij pl. Ženovec (Schenovitz), Iv. pl. Dolničar, Matija pl. Bobič, Simon pl. Kimovec, Simon pl. Čeme, Jurij pl. Bizjak (\Vissiak), Adam pl. Florjančič, Iv. pl. Rezek (Ressek), Lovrenc pl. Rebek, Adam pl. OpleniČ, Andrej pl. Kopriv-nik (pisano Copriunigk), Ivan pl. Tomšič, Ant. pl. Markovič, Ivan pl. Ju-rinič, Marko pl. Grbec, Fr. Jak. pl. Ko-vačič, Ivan pl. Pleško, Leop. pl. Kazimir, Jurij Žgur (Schigur), Jos. pl. Ž> mec (Schimiz), Jurij pl. Kremenik, Fr. pl. Janežič, Vilj. pl. Mrhar (Mercher), Štel. pl. Blagušič, Ig. pl. Gorjup, Andr. pl. Mihelič, itd. itd.
Takih priimkov se da navesti iz knjige že celo dolgo vrsto. To kaže, kako obširno je bilo plemenitaštvo. Plemenitašev kar mrgoli po matrikah, alt velik kos tega plemenitaštva se je pogubil, največ s tem, da so odpadli pridevki pl., ker drugače bi štela Kranjska še sedaj vse polno plemenitašev, kajti priimkov, kakor so navedeni, je še dandanašnji vse polno po Kranjskem. —                                (Pride še.)
DOPISI.
fe Mini. (Čevljarski mojsterski t e 6 aj). — Dne 2. t. m. ob Starih popoldne so prišli v tok. občino gg. Ivan Berbuč, Bizjak in Vidmar od društva za pospeševanje male obrti v spremstvu z g. strokovnim čevljarskim učiteljem Hulka in g. inženirjem R. Ptnso k otvoritvi čevljarskega mojsterskega tečaia, kar je bilo že svoječasno  priobčeuo v
„Soči'. V novi občinski dvorani se je zbralo nad štirideset uk«iže*jnih in navdušenih čevljarskih mojstrov in pomočnikov. Mnogim je bilo zelo žal, ko se jim je povedalo, da se jih ne more sprejeti več nego 30. Gospod odbornik društva za pospeševanje obrti deželni poslanec Ivan Berbuč otvori tečaj z lepim daljšim vspodbujevalnim govorom v imenu društvenega predsednika g. deželnega poslanca Hol-zer, ki je vsled bolezni zadržan, ter povdarja njegovo neumorno delovanje za pospeševanje male obrti na Goriškem. V svojem le. m nagovora je povdarjal važnost strokovne izobrazbe slehernega rokodelca v obče in čevljarja posebej ter izrazil svojo zahvalo c. kr. kupčijskeinu ministerstvu, gosnodu predsedniku društva za pospeševanje -obrti Holzer-iu in njegovem« spretnemu ter delavnemu tajniku g. Bizjaku. Zahvalil se je tudi domačemu občinskemu starešinstvu in g. županu za pre-skrbitev prostorov ter domačemu nadučitelju g. Alojziju Urbančiču, ki je vodil vse predpriprave, da se tem častneje izvrši ta tečaj, ki bode za razvoj Čevljarstva v Mirnu prav velikega pomena. Predstavil je še g. strokovnega učitelja Hulka, povdarjal njegove sposobnosti in pozval vse udeležence čevljarskega tečaja, da naj se strogo ravnajo po njegovih navodilih.
V imenu tukajšnega županstva se je občinski tajnik in nadučitelj g. Alojzij Urbančič zahvalil vsem merodajnira činiteljem za ustanovo tega prepotrebnega čevljarskega tečaja, ki oboroži naše delavne čevljarje s popolnejšim teoretičnim in praktičnim znanjem v njih rokodelstvu. Izrazil je tudi svojo \ zahvalo v imenu udeležencev tega tečaja, ki so z velikim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem o povzdigi čevljarstva v našem obrtnem Mirnu, kar je pač glavni namen vsega tečaja in njegovih velikodušnih ter požrtvovalnih ustanovitelj«., katerim so vsi navzoči čevljarji v zahvalo zaklicali trikratni »živio"!
S tem je bil tečaj otvorjen. Sprejelo se je 32 čevljarskih mojstrov in pomočnikov, ki so se vpisali v začetku, in mnogo se jih je moralo zavrniti ter zabilježiti za sličen čevljarski tečaj, katerega se bode skušalo pridobiti prihodnje leto, ako se oglasi dovolj udeležencev.
Ker je lepa občinska dvorana za toliko udeležencev in mnogo čevljarskih strojev premajhna, se je izvolilo v ta namen zelo prostorno novo dvorano g. Jožefa Marmolja, kjer se bode vršil ves pouk. združen.
Vsak udeleženec tega tečaja dobi spričevalo od c. kr. kupčijskega ministerstva, kar mu bode gotovo koristilo. Ob sklepu tečaja bode obrtna čevljarska razstava, ki se baje otvori ravno za binkoštne praznike, na kar se slavno občinstvo v mestu in okolici že naprej opozarja. Našim vrlim čevljarjem priporočamo, da vstrajajo v tečaju ter naj se z neumornim delom prizadevajor da bode ta razstava v čast in ponos njim in našemu obrtnem« kraju, iz katerega, se bode morala širiti kupčija s čev-
ljarskimi izdelki po vsem Širnem svetu. Naj ne bode med njimi nevernih Tomažev, ki v sveji starokopitnosti z glavami majajo in se posmehujejo napredku v svoji lastni stroki. Jednaki tečaji so se prav izborno obnesli ravno pod vodstvom tega gosp. strokovnega učitelja Hulka in to v Gorici, Sežani, Tridentu, Splitu, Gradcu, Inomostu i. t. d. Dosedanji vspehi čevljarskih tečajev naj navdušijo vse udeležence tega tečaja v Mirnu, da dokažemo tudi mi Slovenci svoje sposobnosti v vseh panogah pravega napredka ter to posebno še v obrtniji in trgovini, kar je za nas velikanskega pomena. Toraj naprej s strokovno rokodelsko izobrazbo, ker v znanju je moč! Znanje vas napravi podjetne, podjetnost pri spretnem in inteligentnem obrtniku je vir in temelj blagostanja, po katerem pač vsi hrepeuimo. Torej naprej S
Iz Vrtojbe. — Na splošno željo starašin-stva prosimo, da objavite v Vašem cenjenem listu sledečo zaupnico:
V  soboto, dne 29. aprila 1005. je sklical naš župan občinsko sejo. Ko se je dokončalo razpravo o točkah, ki so bile na dnev nem redu, naznanil nam je župan, tla ga je neki „davkoplačevalec" iz Vrtojbe napadel v »Slov. Narodu" od 18. aprila t. 1., ter nam povedal vsebino istega članka, v katerem se »davkoplačevalec" izpodtika nad občinskimi računi in je v skrbeh za občinsko blagajno, Češ, da ni v pravih rokah. Župan je zahteval, naj zbrani starešini presodijo vsebino istega članka ter, ako se z istim člankom strinjajo, mu dajo nezaupnico. Starešini pa, kateri poznamo našega župana kot poštenjaka in skrbečega za blagor občine, smo vsi kot en mož glasovali za zaupnico g. županu — Jakob Maraž je bil za nezaupnico, radi česar smo bili vsi navzoči starešini (21) tako ogorčeni, da ni hotelo biti med groznim ropotom ne konca ne kraja sramota- in fej-klicev Jakobu Maražu, kateri se je — peneč se jeze — odstranil. —                                         ,
Zbrani starešini obsojamo z vsem razsodnim ljudstvom vred dotični članek kot neumesten, razžoljiv in lažnjiv. —
V  Vrtojbi, dne 2. majnika 1905.
Franc GorkiČ, podžpan I. Iv. Koglot, podžupan, And. Kumar, podžupan.
Z GradlŠŽB, 4./5. 1905. -- Ker se ni nikdo požuril poročati o izidu veselice, kojo je bilo priredilo tuk. »Bralno in pevsko društvo" dne 150. aprila t. L, hočem jaz to storiti ob kratkem. — Udeležba sploh ni bila povoljna; hvalevredno se moram izraziti lo o Prvačini v pryi vrsti, in zatem pa o Dornbergu, celo daljni Rihenberg je bil Častno zastopan; obžalujem pa, da bližnje Renče so to priliko zakasnile, ter sosednje Vogersko se celo ni vabilu odzvalo. Nočem pa tu predbacivati Bog ve komu in kaj ? le omeniti hočem, da je bil mogoče mnogo kriv temu Pluvij, kateri je žugal s svojim jeznim obrazom razpoditi Še to malo množico zbranih. Cela veselica sploh je častno končala. Nagovor predsednikov je  bil
primerno povoden, in njemu se treba zahvaliti za trud in skrb pri veselici, pod katerega vodstvom se je vršila. Prvaška godba je tudi častno izvršila svojo nalogo, vse komade je povoljno igrala. Rihemberški pevski zbor pa je nepričakovano dobro in lepo ubrano pel vse pesmi po vsporedu. Deklainacija »Rabelj-sko jezero" je g.čna Mici Krageljeva izborno deklamovala. Istotako je izven programa kot nameček izvrstno deklamovala gospica Elvira Trostova deklamacijo ,, Velikonočna1',
Nepričakovano dobro se je igrala igra „Bratranec". Vsa čast gosp, diletantom in go-spodičinam diletantinjam. Tudi zadnja točka »Ples" je skončaja v polnem redu, čast odbornikom, ki so zato skrbeli! Sploh se je spo-teklo vse hvalevredno, in želeti bi bilo še več enakih predstav, katera blažijo srca in pospešujejo toliko potrebno izomiko med občinstvom!
Domače in razne nouice.
Druga predstava šaloigre »Pri belem konjičku" v
»Trgovskem Domu" se bo vršila danes zvečer ob 8. uri, in sicer po z nižanih cenah:
Sedeži v parterju: Fotelji po 2 K 50 v; sedeži L—IV. vrste po 1 K 50; sedeži V.—VII. vrste po 1 K. Galerija: Sedeži I. vrste 1 K 50; II. vrste 1 K. Stojišča stanejo po 60 v, za dijake in vojake po  40 v.
Opozarjamo na to predstavo v nadi, da se udeležba še poveča od zadnjič. Šaloigra je jako lepa, vzbuja veselost in smeh, ter je gotovo, da bo igrana lepo v splošno zadovoljnost, kakor v nedeljo. Ponavljamo, da se je igrala ta igra na Dunaju okoli 400krat. — Ves začetni trud pač zasluži, da bo udeležba tudi pri drugi predstavi tako lepo uspele igre povsem povoljna. Zlasti kdor še ni videl te igre, naj nikar ne zamudi ugodne prilike, videti jo drevi!
Kopica »Narodne prosvete" danes zvečer radi predstave ne bo odprta, kar se daje s tem na znanje.
Veličasten Oder pri gradnji znamenitega železniškega mostu pri Solkanu je bi) te dni dokončan. Tem povodom so vihrale na vrhu tri zastave*, na sredi cesarska, na eni strani deželna in na eni slovenska.
NabCf, — Z dnem 30. aprila je konča! nabor 97. dopolnilnega okraja^ ki je trajal 2 meseca ter obsega celo Primorsko, sredino Istre ter Notranjsko. Na naboru je bilo 5135 mladeničev; potrdili so jih k liniji 1220, v nadomestno rezervo 227, torej skupaj 1447. Nepotrjenih je torej 3088. V odstotkih potrjenih 28-17%.
Pri slavnosii Čitalnice v Dol. Vrtojbi dne 28.
maja t, 1. nastopi tudi pevski zbor društva ,,Ipava" iz Mirna.
Velik požar. Št. Viška gora, 2. maja. — Danes ob   11.  uri -predpoludne se je  vnela
(Dalje u prilogi.)
je abbe Faria blazen, ali niste vi oni duhovnik, ki ga smatrajo za... bolnega V"
»Ki ga smatrajo za blaznega, hočete reči, ali ni res?"
»Nisemjsi upal," pravi Dantes in zardi.
»Da, da," nadaljuje Faria z bridkim smehljajem; „da, jaz sem oni, ki ga smatrajo za blaznega, ki razveseljuje že toliko časa prebivalce tega gradu, ki bi bil otrokom v posmeh, če bi živeli v tem bivališču brezupne bolesti tudi otroci."
Dantes se nekaj časa ne zgane in molči.
„Vi torej opuščate misel na beg?" pravi.
„Vidim, da je beg nemogoč; poskušati stvar, ki jo je onemogočil Bog, bi se reklo, vpirati se Bogu."
„Zakaj treba izgubiti ves pogum? Preveč zahtevate od usode, če menite, da se mora posrečiti takoj prvi poskus. Ali, se delo, ki se je zdaj ponesrečilo, ne more posrečiti v bodoče?"
„Toda ali veste, kaj vse sem storil, da govorite o tem, da naj bi pričel vnovič ? Ali veste, de sem rabil štiri leta samo v to, da sem napravil svoja orodja? Ali veste, da sem celi dve leti praskal in dolbel zemljo, trdo kakor granit? Ali veste vse to in še mnogo drugega in ali veste končno, da sem imel, miški, da sem dosegel cilj svojega ogromnega dela, še baš to-, liko moči, da bi dosegel ta cilj? In zdaj Bog tega cilja ni' samo premaknil nekoliko naprej, ampak ga je prestavil nekam, da sam ne vem kam. O," pravim in ponavljam vam, da od zdaj naprej ne storim ničesai več, da bi dosegel svojo prostost, ker je božja volja, da živim vedno brez nje."
Edmond povesi glavo, da bi se ne* izdal temu možu, da njegova radost, da je našel tovariša, nadvlada sočutje z njegovo bolečino, izvirajočo iz zavesti, da ne more ubežati.
Abbe Faria sede na Dantesovo posteljo in ta ostane poleg njega.
Mladi mož ni nikdar mislil na beg. So stvari, ki se zde človeku tako popolnoma nemogoče, da se ga ne polasti niti misel, da bi jih poskusil, in da se jih ogiblje instinktivno.
Kopati petdeset čevljev pod zemljo, posvetiti temu opravilu delo treh let, da bi prišel, če se mu posreči, na mesto visoko nad morjem; skočiti petdeset ali šestdeset, morda sto čevljev globoko, da bi si razbil glavo ob kaki pečini; in Če bi ušel vsem nevarnostim, potem še plavati celo miljo, — to je preveč, da bi se človek ne udal tesignaciji, in videli smo, da je prignala Dantesa ta resipacija do tega, da je mislil na samomor.
Zdaj pa, ko je mladi mož videl starca, ki se oklepa življenja z vsemi svojimi močmi in mu daje vzgled najobupnejših poskusov, je pričel razmišljati in meriti svoj pogum. Nekdo drugi je poskusil in skoro izvršil, kar ni njemu niti prišlo na misel; nekdo drugi, ki je bil starejši, slabotnejši in nič bolj vajen kakor on, je dogotovil s potrpežljivostjo in iznajdljivostjo j vsa orodja, katerih mu je bilo treba za velikansko podjetje, kij se mu je ponesrečilo vsled nesrečne zmote. Če je storil vse to kdo drugi, je to mogoče tudi njemu. Faria je izdolbel pot,' dolgo petdeset čevljev, on lahko izdolbe pot, dolgo sto čevljev. Faria, stvar petdeset let, je rabil za to delo tri leta, on ni star pol toliko in dela lahko šest let! Faria, duhovnik in učenjak, ki je vedno živel samo znanosti, se ni bal, skočiti v morje iu plavati od gradu Ke do otoka Dan me, Ratonneau ali Lemaire; in on, pomorščak Edmond, on, drzni potapljač Dantes, ki je hodil iskat na dno morja najbolj nenavadne korale, on naj bi si pomišljal, plavati jedno miljo ? Koliko Časa mu je treba, da preplava jedno miljo? Jedno uro! No, in ali ni ostajal v morju po več ur, ne da bi stopil na suho! Ne, ne, Dantesu ni bilo treba, da mu da drug poguma z vzgledom. Vse, kar stori ali more storiti kdo drugi, stori tudi Dantes.
Mladi mož pomišlja nekaj trenotkov.
„Našel sem, kar ste iskali vi,1' pravi starcu.
Faria se strese.
„Vi?" pravi in iMgne glavo, z obličjem, s katerega se ^je čitalo, če govori Dantes resnico, da brezupnost njegovega tovariša ne bode trajala dolgo. ,,Vi? Povejte, kaj  ste našli!"
»Hodnik, preko katerega ste si morali napraviti pot, ima jednako smer kakor zunanja galerija, ali ni res?"
„Da."      <                                                           .
„Torej more biti oddaljen od galerije samo kakih petnajst korakov?"
»Največ petnajst."
»Prav! Sredi hodnika izdolbeva pot, ki se loči od dosedanje v pravem kotu; to pot napravite svoje račune zanesljivejše; na prosto prideva v zunanji galeriji, tam usmrflva stražnika in ubeživa. Da izvršiva ta načrt, nama je treba samo poguma, ki ga imava, in moči, katere meni tudi ne manjka. O potrpežljivosti ne govorim, kajti vi ste jo pokazali, iu jaz svojo tudi pokažem."
»Čakajte," pravi abbe, »vi ne veste, moj ljubi tovariš, kakšne vrste je moj pogum in na kakšen način hočem vporab-Ijati svojo moč. Menim, da sem pokaza svojo potrpežljivost s tem, da sem vsako jutro nadaljeval delo noči in vsak večer delo dneva; toda pomnite, mladi mož, da sem menil, da služim Bogu, če osvobodim njegovo bitje, ki je zaprto, dasi nedolžno."
„Torej," pravi Dantes, „ali stvar ni še vedno ista? Ali zdaj, ko ste t;- spoznali z menoj, menite, da niste nedolžni?"
„Ne, toda ;:očem, da se to zgodi. Dozdaj sem imel opraviti samo z mrtvimi stvarmi, vi pa hočete, naj bi grešil nad ljudmi. Lahko sem predo'bel zid in porušil stopnice, toda no benih prsij ne prodiem in nobenega življenja ne uničim."
Dantes ostrmi.
»Kako," pravi, »tak ponihvk >iaj bi vnm branil, priti do svobode?"
»Toda," pravi Faria, »zakaj niste vi sami nekega lepega večera ubili z nogo svoje mize jetničarja, si oblekli njegove obleke in poskusili ubežati, hline se, da ste jetničar ?"
»Ker mi ni prišlo na misel," pravi Dantes.
»To izvira iz tega, ker ste imeli pred tem zločinom že instinktivno tak stud, da vam ni prišel niti na misel," odvrne
Priloga „Soče" it. 36. t dne B. maja 1805.
tu, frakcija Polje — jedna hiša. Vsled vetrovnega vremena in vsled blizu skupno ležičih hiš, je — joj, groza! cela vas v ognju. — Do tedaj ob '/, 1 popoludne, ko Vam to pišem, je 21 hiš in poslopij v plamenu. Na gašenje ni misliti, ker so vodnjaki in vse v lasti požara. Upanje je, da se rešijo ljudje in živina, drugega nič. Še 420 poslopij in tedajje^ bogata, krasna vasica — pepel f
Vinorejsko društvo v Dorabergu priredi s pr-
vaškim — kakor že parkrat objavljeno — dne 7. maja t. 1. poskušnjo navadnih in de-sertnih vin. Razna društva iz Vipavske doline in od drugodise udeležijo te viriske"pi> skušnje, brez dvoma pribiti tudi dosti drugega občinstva v nedeljo v Doroberg. Svirali bosta prvaška in vojaška godba, ples bo ter prosta zabava na prostem.
Društvo slov. književnikov in časnikarjev šteje
že svojega di»gega ustanovnika; ta jo mestna občina ljubljanska.
Opozarjamo pri tej priliki goriške književnike in Časnikarje ua to novo ustanovljeno Časnikarsko in književniško društvo, da pristopijo istemu kot člani.
Kolesarsko društvo rGorlca" priredi dne 25.
junija 1905. v proslavo desetletnice društv. dirko Selo-Tivoli združeno s koncertom in plesom v ,,Hilmteichu'' pri Gorici; zato prosimo bratska društva, da bi. tega dne ne prirejala veselic. Podrobnosti priobčimo pozneje.                                            Odbor.
Opozarja se člane na jutrajšni izlet v Doruberg. Odhod točno ob 2. pop. izpred" kavarne rCentral".
Razpis nagrade. - - Dotičuiku, ki bi mogel
dati oblasti o tatvini, izvršeni dne HO. aprila t. 1, v c. kr. poštnem uradu Trst 3 (Terge-steumi, take podatke, ki bi omogočili zasačbo storilcev,. zngotovlja se nagrada tisoč (1000) kron.
Za slučaj, da bi več oseb priobčilo ta-
kove podatke, se  omenjeni  znesek mej ova-
ditelje razdeli ter  si  pridržuje oblast, da ga
razdeli po lastni razsodbi.
(!. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo.
V Trstu, dne 4. maja 11)05.
Tečaj za krojače v Komnu je pričel v ponedeljek. K otvoritvi tečaja je prišel okr. glavar Ilebek, navzoč je bil liotar dr. Kotnik, stara-šina KovačiČ, profesor Berbuč namesto obolelega predsednika društva za pospeševanje obrti, itd. Govorili so Berbuč, okrajni glavar, notar Kotnik ter učitelj tečaja M. Kune. Zglasili so se v tečaj v izredno velikem Številu.
Politični uradniki v primorskih deželah. — izmed 28 uradnikov-juristov pri tržaškem na-mestuištvu je 20 Nemcev, f> Slovanov, 3 Lahi. V politični administraciji za Trst in vse Pri-uaorje je izmed G5 uradnikov-juristov 43 Nemcev, 13 Slovanov, 9 Lahov.
Kdo pa je največ kriv temu ? Lahi sami, ker gredo vedno na limanice vladi, ki meša za to, da uvaja nemške uradnike, ter ker ne dobijo boljšega opravila kmalu od tega, da preganjajo slovanske uradnike. Rezultat je ta,
da s^ se vcepili v politične službe Nemci, in najslabše so zastopani v njih Lahi. Mi smo že stokrat povdarjali, da bi bilo prav, da bi bilo več domačinov v politični službi. V znamenju ravnopravnosti bi ?n dalo ob domačih uradnikih res dvigniti deželo — tako pa vse trpi, redi se le tujec. Lahi naj se nikar ne pritožujejo, kakor je storil Mazzorana na Dimajtji^p^                                      nimajo
nikakega uzroka. Lahi so krivi, da so prišli, kuivi so in nič ne rečejo nemškemu uradniku, da le s kakim Slovanom grdo ravna, pa jim je dobro došel. — Tako uazirauje pa se sedaj maščuje na njih samih... Sedaj gledajo okoli --¦- ali sedaj pregnati nemške uradnike, je težka reč, je nemogoče ! Tako so Lahi po-vsodi neizmerni škodljivci primorskim deželam. ,,Slovenca" hoče vzeti hudič, ker priob-čujemo glasoviti govor Strossmayerjev. Pobož-njak kriči dan na dan, kakor da bi ga vil krč, vpije in se zvija, vse pa se veže v besedi : falzifikat. Falzifikat, falzifikat pa zopet falzifikat! To je že stara metoda pri klerikalnih dušah. Če hoče nas pobiti, naj navede on govor Strossmaverjev; če ni bil res tak, kakor pri nas priobčen, naj priobči pravega, pa tako z argumenti podprtega, da bomo mogli verjeti drugače ostane vse njegovo lajanje le toliko vredno, kolikor psa, ki laja v luno. — Pa saj se poznamo J Ali bi ne bil pravi *;udež, če bi t Slovenec« v takem slučaju ne kričal VI - - Saj vemo, kako je kričal, ko smo bili priobčili papežev »Motu proprio*. Tudi takrat ga je hotel vrag vzeti. Sikal je kakor kača dan na dan -— falzifikat, in vendar smo bili mi prevedli papežev »Motu pro-prio« iz laščine iz glasila goriškega prosta. Ta ga pač ni falzificiral! — Sicer pa, kdor čita pazljivo naš list, ve, kolikokrat smo že ujeli glasilo ljubljanskega škofa na lazil »Slovenec« si je bil celo kar naravnost zmislil pred časom, da se je »Soča« veselila neke nemške zmage v Koroški Jtoli na Kranjskem, ko mi o celi tej stvari nismo zapisali niti besedice. Mi smo prijeli lnžnjivca za jezik, ali namesto da bi bil preklical,je zopet zakričal: Kes, veselila se je Soča« nemške zmage v Koroški Beli. Toliko nepoštenosti je doma pri svetem „Slovencu!" Kdo naj še kaj verjame takemu listu V Nič se mu ne more verjeti v nobenem slučaju, tudi sedaj ne, ko piše članke in notice proti nam radi Strossmaverja! Tak lažnik, kakor je »Slovenec", ne more nobenega razsodnega Človeka več spraviti do tega, da bi mu le še kaj verjel. Saj vedno laže. Pred par dnevi je lagal, da smo bojkotirali koncert v prid družbe sv. C. in M. ter „Š. d.", dočim je res, da so klerikalci bojkotirali koncert „Pevsk. in glasb, dr." Kdor tako dela, temu se ne verjame nič! In zopet nova zvitarija! ,,Slov." je napadel ljubljanski občinski svet, češ, zakaj ni kaj rekel v zadnji seji glede na sklep mestnega sveta v Mariboru, kjer so zabranili slovenske napise v mestu. Seja obč. sveta v Mariboru pa se. je vršila isti dan, bržčas iste ure, kakor v Ljubljani. Kako naj torej protestujejo ? — Vidi se
laž  povsodi.  Laž je glavno  orožje „Sloven- j čevo" povsodi   in   vselej!...   In takemu laž-njivcu se ne verjrme nič. Pika!
Konec glasovtega govora Strossmaver-jevega priobčimo prihodnjič.
Vojaki-IOVCl so došli tudi v Gradišče ob Soči. Sprejelo jih je županstvo z godbo ter mnogo občinstva. En oddelek jenastanjen v-Itonkih. — Ob tej priliki omenjamo, da ima tukajšnji pešpolk v oddelkih večkrat vaje ob mejah na raznih krajih. — Tudi v Istro pošljejo v razne kraje vojaštvo.
NOVO StaraŠinstVO V LoČnikU šteje 19 pristašev kmetske stranke, ki je zmagala pri zadnjih volitvah in iz katere je izšel novi župan, stara ultralaška stranka pa šteje 5 starašiu.
Med novoizvoljenimi starašinami sta dva Slovenca: g. Kocijančič z Gradišča nad Loč-nikom in g. dekan Filipič.
AJdOVSkl trgovci so sklenili z začetkom maja, da bodo odslej naprej zapirali svoje trgovine ob nedeljah in praznikih točno opoldne, kar se prosi, da slavno občinstvo na znanje vzame.
Odvetniški kandidat - pridigar. - Pri katoliškem odvetniku dr. Pavletiču prakticira Ljubljattčan dr. Jožef Dermastia, Ta Derma-stia, brat vikarja v Plaveh, je seveda pobožen katoliški mož. Kot tak pojde s »krščanskim" delavstvom na izlet na Sv. goro. Pa ne le to, ampak on nastopi tudi kot pridigar, in sicer na trati za svetogorsko cerkvijo. — Doctor juris — pridigar pobožnim romarjem, to ni tako „ohne"! Tokih še  ni bilo na Goriškem.
Na Sv. goro pojde s »krščanskim" delavstvom tudi „ Katoliško delavsko društvo v Minut". S seboj vzamejo tudi zastavo. Kdo ve, če jo prinesejo tudi nazaj. Če pojde kaj znanih razgrajačev iz Mirna gori, kdo ve, kaj se zgodi z zastavo V Pravijo, da bodo ti pobožni Mirenci molili na tem romanju nove litanije, pri katerih se kliče namesto! Kriste, usmili se nas! — — Oštja, kristjani smo mi!
V Podfirdu se je vstanovilo „ Bralno in pevsko društvo". Takoj je pristopilo nad dvajset članov. Le vstrajno naprej!
Klerikalno izdajstvo na Štajerskem. - v Mozirju v Savinjski dolini, v tem nekdaj tako narodnem trgu, se je izvršil nečuveu naroden škandal. Klerikalno starašinstvo je. sklenilo prid-jati k ljudski šoli Še en razred, ki naj bo popolnoma nemški, in najame naj se učitelja trdega Nemca. In kaj takega v čisto slovenski občini, ki je slovela kot najbolj slovenska v Savinjski dolini! To je pač nečuveu naroden škandal, za kakoršnega je sposoben edi-nole klerikalec. — Starašinstvo je klerikalno, in »Slovenec" je bil ves navdušen za te katoliške može, ko so prišli na krmilo. Sedaj, ko so storili tak smrtni greh, molči — ker pač klerikalizein ne, pozaa iiikakega resnega narodnega boja, marveč zagrabi na papirju zanj le takrat, kadar mu kaže, samo da slepari svet! „Slovenec" molči o tem izdajskem činu ljudij svoje stranke — le nad drugimi, ki uiso ničesar zagrešili, brusi svoj jezik. Mesto
da piše toliko o „Soči" in Strossmaverju, naj bi rajše obsodil izdajice v svojem tabora; lepše delo bi storil!
Iz povedanega se razvidi jasno, kako nevaren je klerikalizein med Slovenci v narodnem ozira!
Izpred sodnije. — v Podgori so prišli po
noči 1. aprila v navskrižje z redarjem Vin-cenc Smrekar, .Franc Novak, Filip Hribar, Jos. Stojnc, Jos. Mlakar in Iv. Godec, vsi s Kranjskega. Svoj čas smo poročali, da so celo streljali, ter da so nabili redarja. Godec, ki je imel harmoniko ter ni posegal v prepir, je bil oproščen, drugi pa so bili. obsojeni v ječo, in sicer Smrekar na 7 mesece^ Novak in Hribar na 8, Stojnc in Mlakar pa na 4.
Sodni pristav v Ajdovščini dr. Thoman je kaznoval pretekli mesec nekega A. Koruza na 7 dnij zapora. Ko je Koruza slišal obsodbo, je začel zmerjati in psovati sodnika, potem je pograbil za stolico ter jo hotel vreči v njega, aH navzoči orožnik je to preprečil. Sodniki so mu prisodili 4 mesece ječe/
Dne 18. febr. t. 1. sta se sprla popol-brata D. Mijan in A. Zanutel v Ločniku. Mijan je v prepiru Zanutela težko telesno poškodoval, vsled česar so ga klicali pred sodnijo, ki mu je prisodila 6 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
Tat iz navade je 51 letni Iv. Eiancbini, doma iz Rivinjana pri laškem Vidmu. Ta človek je bil že opetovano kaznovan pri raznih sodnijah rodi tatvine in drugih zločinov, Jedna izmed teh kaznij je trajala 10 let. Leta 1903. je bil obsojen v Gorici rodi tatvine na 18 mesecev ječe. Potem so ga izgnali, ali se je vrnil ter živel pri Tržiču ter okradel tam dva mlinarja, svojo sorojaka; pobral jima je revolver in več drugih refij. Sodni dvor mu je prisodil 2 leti težke ječe s postom vsak drugi mesec.
Občni zbor društva poštarjev, poštnih upravi.
teljev in ekspeditorjev itn Krajskem, Primorskem In v Dalmaciji ter društvene bolniške blagajne vrši se dne 22. majnika t, 1. ob 10. uri dopoldne v Pulju v hotelu „Bolvedere".
Samomor, —- 53 letni Anton Ipavec iz Itočinja je bil odšel od doma, baje ker je živel v prepiru z ženo; potem ga ni bilo več videti. Te dni pa so videli železniški delavci pri Ajbi nekega človeka hoditi ob Soči, malo kasneje pa je plavalo neko truplo po Soči, katero so hoteli sicer potegniti na suho, aH je isto voda odnesla. Sodi se, da je utopljenec A. Ipavec.
Posojinica v   m na Vipavskem vabi svoje
člane k rednemu letnemu občnemu, ki se bo vršil dne 15. maja 1905. ob 9. uri predpoldne v zadružnem uradu po sledečem dnevnem redu: 1. Potrjenje računa za 1. 1904. 1. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti.
Zborovanie industrijalcev. — v Tržiču se je
vršilo 3. t m. zborovanje zveze avstrijskih indusi palcev, oddelek Goriško. Poročali so o korakih, storjenih v to svrho, da bi se napravil v Volčjidragi na Vipavski  železnici še en
starec, „ kaj ti narava sama nas uči, kaj nam je storiti in kaj opustiti. Tiger, ki je po naravi krvoločen, rabi samo jeden čut: njegov vonj mu naznanja plen, ki je v bližini; takoj skoči nanj b ga raztrga, slede instinktu. Človeku pa se kri studi; postave, ki nam pripovedujejo umor, prazaprav niso socijalne, ampak naravno."
Dantesa obide čut sramu. Te besede so mu natančno pojasnile, kaj se je godilo v njegovem duhu.
„ln," nadaljuje Faria, „tekom dvanajstih let, odkar sem v ječi, sem razmišljal o vzgledih ter prišel do zaključka, da so prišle strastne narave le redkokrat do cilja. Svoj cilj so dosegli suečiio le oni, ki so si vse dobro premislili in se počasi pripravljali. So tudi sredstva, ki jih ponudi slučaj, in ta so najboljša. Počakajva prilike, in če se nama ponudi, jo izrabiva!"
3Vi ste lahko čakali," pravi Dantes in vzdihne; „pri svojem dolgotrajnem delu, ste imeli vedno opraviti, in kadar niste imeli razvedrila v svojem delu ste imeli tolažbo v svojem upanju." '
„In poleg tega sem imel Še druga opravila," pravi abbe smehljaje.
sKaj ste vendar delali V"
»Pisal sem ali študiral."
»Torej so vam dali papir, peresa in črnilo?"
..,Nre, ampak vse to sem si naredil sam."
»Vi ste naredili papir, peresa in Črnilo?" vsklikne Dantes.
»Da."
Dantes pogleda začudeno tega mo;.a, ¦« vendar ne more pritajiti majhnega dvoma nad resničnostjo teh besed, Faria opazi ta dvom na njegov« m obličju.
»Če pridete k meni," pravi mlademu možu, „vam pokalni celo delo, plod mislrj in raziskavanj celega »svojega živ-Ijenja, katero sem živel med študijami v senci koloseja v Kinra, pod Markovim stebrom v Benetkah, na bregovih Arna v Flo-re'ici, ko še nisem slutil, da mi bodo dali jetničarji gradu lfa
prosti čas, da je dovršim. Je pa to »Razprava o možnosti celotne monarhije v Italiji". To bode velik zvezek v obliki četrrinke."                                                       !
„In na kaj ste napisali to razpravo?"
„Na dve srajci. Našel sem sredstvo, potom katerega sem napravil platno gosto in gladko kakor pergament."
»Torej razumete tudi kemijo?"
»Nekoliko. Poznal sem Lavoisierja in bil v zvezi s Cabanisom."
»Toda za tako delo vam je bilo treba zgodovinskih študij Torej ste imeli knjige ?"
„V Rimu sem imel knjižnico, ki je obsegala približno pet isoč zvezkov. Po daljšem čitanju in študiranju sem prišel do zaključka, da more dobiti človek iz stoinpedeset izbranih del ne cele vsebine vsega Človeškega znanja, pa vsaj vse, kar je človeku koristno znati. Proučevanju teh stoinpetdeset zvezkov sem posvetil tri Jeta svojega življenja, tako da sem jih znal, ko so me zaprli, skoro na izust. Z majhnim trudom sem si v ječi oživil v spominu njihovo vsebino popolnoma. Tako Di vam mogel povedati vse, kar so napisali Tukidid, Ksenofori, Plutarh, Tit Livij, Tacit, Jornand, Dante, Montaigne, Skakespeare, Spi-nosa, Macchiavelli in Bossuet. Imenoval sem vam samo najvažnejše."
„Torej znate tudi več jezikov?"
»Govorim pet živih jezikov, nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino in španščino; s pomočjo starogrškega razumem tudi novogrščino; tako da se je, dasi jo govorim še slabo, zdaj učim."
»Vi se je učite ?" pravi Dantes.
„Da, napravil sem si slovar vseh besed, katere so mi znane, jih vredil, primerjal in razmišljal tako dolgo, da morem zdaj izražati z njimi svojo misli. Znam približno tisoč besed, in to je za silo dovolj, dasi jih je sto tisoč. Tako sicer ne postanem govornik, a zimi bodem za silo izražati svoje misli, in to mi je dovolj."
Dantes se čudi vedno bolj, in zmožnosti tega moža se mu zazde skoro nadnaravne. Hote* ga spraviti v zadrego na ta ali oni način, nadaljuje:
„Toda kje ste dobili peresa, s čim ste pisali to tako obsežno razpravo?"
„Iz hrustanca v glavah velikih morskih rib, ki jih dobivamo postne dni, sem napravil izvrstna peresa, ki bi bila, če bi bila znana, priljubljenejša od sedanjih. Tudi se iz tega vzroka postnih dnij vedno veselim, kajti dokler bodem dobival ribe, mi ne bode manjkalo peres, in priznavam, da somi moja zgodovinska dek moja najljubša zabava. Vživljaje se v preteklost, pozabljam na sedanjost; žive" prosto in neodvisno v zgodovini, pozabljam, da sem jetnik."
»Toda črnilo ?" pravi Dantes. „Kako ste napravili črnilo ?"
„V moji ječi je kamin; v njem se sicer že dolgo ne kuri, a ker se je v njem kurilo, predno sem prišel semkaj jaz, je njegov dimnik poln saj. Nekaj teh saj si napraskam v vino, ,katero dobrim vsako nedeljo, in tako si nastržem izvrstno črnilo. Opazke, ki so vredne posebne pozornosti, napišem s svojo krvjo in se vbodem v svoje prste, če je potrebujem."
„In kdaj morem vse to videti?" vpraša Dantes.
»Kadar hočete," odvrne Faria.
„0, takoj!" vsklikne mladi mož.
„Torej pojdite z menoj!" pravi abbe\
In vrne se v podzemski hodnik, kamor mu sledi Dantes.
(Dalje pride.)
tir, da se napravi telefonska zveza med Trstom, Gorico in Krminom ter o namenu zveze glede nameravanega posojila 40 mi\j. K, kar se predloži poslanski zbornici. Prihodnje zborovanje se bo vršilo 1. junija t. 1. v Ajdovščini.
0 SUrOVOSti klerikalce* nam pišejo iz Ri-hemberga. Namreč v neki krčmi v rihember-ški občini, kjer gospodari klerikalec, sto bila pred dnevi dva moža ter se pogovarjala. Kar je vzel krčmar vino izpred njiju ter odnesel, češ, da bo on pil drugi dan, in nato je nekega 55 letnega moža vlekel ven ter ga tolkel, da je moral S dnij ležati doma. Dopisnik vsklika: Ogibajte se klerikalnih krčmarjev!
Zl zastavo „Pevskega in bralnega društva v Št. Andražu" sta darovala gg. Ferdinand Ratistič in Vincencjj Pahor 5 K 2 v. Hvala!
nBrallW dWŠtVt V Koali" vabi na društveni ples, kateri priredi v nedeljo due 7. maja 1MU5. na dvorišču g. Val. Prinčiča, Začetek ob 4. uri popoludne.
Vlliki lami plOS V $t. Anini« priredi fantovska družba v nedeKo dne 14. maja na dvorišču Karola Samita. K obilni udeležbi vabi odsek.
Odprti lekarni. Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Glinbich.
Ponočna služba i lekarnah. — Od 7. do 14.
t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Gliublch.
Dopisi brOZ podpisov. — V zadnjem času nam prihajajo zopet dopisi brez podpisov. Nekateri obsegajo celo zanimive veči, ali, kakor smo že opetovano povedali, dopisov, ne da bi vedeli, kdo jih je pisal, ne priobčujemo, marveč romajo vsi v koš. Toliko na znanje takim dopisnikom, ki se ne podpišejo.
Vstopnice za današnjo predstavo „pri belem konjičku" prodaja do večera knjigarna Gabršček.
Vojna ifl H e Japonci.
Ruska baltiška eskadra v Tihem Oceanu.
listu »Times« poročajo, da se je admiral Roždestvenski, ko je zapusil zaliv Kam- i Rank, obrnil najprej proti jugu, potem proti severu do otoka Kolon, ki je od zaliva odda- j Ijen 50 milj. Sedaj se njegovo brodovje nahaja v tamcšnjih vodah.                                  >
Omenjeni list ima tudi vest iz Petro-grada, da admiral Nebogatov vkrcuje sedaj premog severno-vztočno od Singapore in da se z glavno eskadro združi še le dne 10. t. m.
Poročanje o ruskem brodovju zabranjeno.
Po poročilih iz Londona so francoske oblasti dopisniku „Daily Maila" v Saigonu | prepovedale, poročati o bivanju ruskih transportnih ladij v Saigonu in v zalivu Kamrank, kakor sploh o gibanju ruskega brodovja vobče. Dopisnik. „DaiIy Maila" je proti tej prepovedi vložil protest na guvernerja francoske Indo-kine.
Japonci dvigalo potopljene ruske ladje.
Eeuterjev urad poroča iz Tokia: Dela za dvignjenje potopljenih ladij v Port Arturju in Čemulpu se nadaljujejo. Posameznosti se ne objavljajo. — Gotovo je, da japonska mornariška uprava reši dragocene bojne ladje in križarice.
Nameni Roždestveaskega.
Iz Tokia poroča dopisnik »Dailv Mail«: Tu dvomijo, da bi imeli Rusi kak gotov cilj, ker njihovo brodovje še vedno ue gre naprej. Najbrže imajo Rusi tri različne naloge. Prvič doseči Vladivostok, drugič izvabiti Japonce od njihove baze in tretjič počakati mirovnih pogajanj, na katere bo, kakor upajo Rusi, vplivala demonstracija ruskega brodovja.
Iz Kodanja poroča dopisnik »Daily Te-legrapha«, da se je razgovarjal z mornarni-škim častnikom, ki ima zveze z rusko in japonsko mornarico. Ta je dejal, da bodo Rusi po združenju Roždestvenskega in Nebogatova najbrže . pluli proti otočju Liukiu, ki jih bo rabil Roždestvenski za začasno bazo in kjer se bo najbrže vršila velika pomorska bitka. V dvornih in diplomatskih krogih vlada baje isto mnenje.
,   Nov spor med Francijo in Japonsko?
Bati se je baje, da izbruhne nov fran-cosko-japonski spor, ker je japonska vlada dobila dokaze za to, da se rusko brodovje še vedno nahaja pred anamitsko obalo, kjer nalaga živež in premog.
Tajnik japonskega poslaništva je prišel v ponedeljek v zunanje francosko niinisterstvo in prašal, ali je francoski vladi znano, da se ladje ruskega brodovja še vedno nahajajo v
francoskih teritorijalnih vodah. Odgovorili so mu, da menyo, da so vse ruske ladje zapustile francoske vode.
*Times* poročajo iz Tokia: Japonci so vsled vednega kršenja nevtralnosti v Indokini zelo razburjeni, ker menijo, da se Roždestvenski še vedno nahaja v nevtralnih vodah; sicer bi ne mogel 11 dni pluti semtertja brez baze. - •
Kitajska in nevtralnost.
Kakor je angleška »Morning Post« zvedela iz >Vashingtonn, je angleška vlada odposlala Kitajski noto enake vsebine, kakor zveznim državam, v kateri noti se povdarja potreba stroge nevtralnosti. Kitajska ne sme ruskim ladijam, ki se nahajajo v Šangaju, dopustiti, da odplnjejo, niti dovoliti, da uporabljajo Rusi kitajsko ozemlje za svojo operacijsko bazo. Diplomatični krogi menijo, da bodo ruske ladije iz Šangaja ubežale, ako jih Kitajska ne bo s silo na tem ovirala.
Dopolnitev japonske armade.
Iz Tokija so sporočili londonskemu »Daily Mailu«, da je bila prestolnica nekoliko časa prenapolnjena s četami. Iste odhajajo sedaj'v Mandžurijo v ojačenje Ovamove armade. Vse izgube, ki so jih Japonci imeli v bitki pri Mukdenu, so baje že nadomeščene.
Moč ruskih čet v Mandžuriji.
Petrograjski list »Ruskija Vedomosti računa, da ima Linevič sedaj pod svojim poveljstvom največ 335.000 mož. Število vojske, kateri zapoveduje general Andrvavkev, poveljnik vladivostoškega okrožja, znaša 45.000 mož. Neki častnik, ki se je povrnil iz Vladi-vostoka, poroča, da se trdnjave nahajajo v najboljem stanu in da je obilo vojnega mate-rijala na razpolago.
Japonska poročila o ruskem brodovju.
Londonski »I)aily Telegraph« poroča iz Tokija, da brzojavka iz Singapore potrjuje, da je dne 29. p. m. plulo tam mimo rusko brodovje. Sodi se, da pridejo v prihodnjih desetih dneh važna poročila. Uradnih poročil ni. Povsod vlada veliko razburjenje. Pošte imajo zamude, in vse ladije, ki plujejo po Tihem Oceanu, se približajo otokom, da dobe navodila.
Eskadra Nebogatova v ožini Malaka.
»Reuterjev biro« poroča iz Singapore: je 3. t. m. predpoludne ob 9. uri srečal blizu i Kukre v ožini Malaka devet ruskih ladij. Ka-I kor se misli, spadajo iste eskadri Nebogatova.
*      *
Z bojišča ni nikakih posebnih poročil. Govori se le o protestih glede kršenja nevtralnosti.
Trdovratne bolečine so protin inrevma; zato je poskusiti Zoltanovo mazilo, ki gotovo ni brezuspešno. Steklenica K 2*— v lekarni Zol-tan, Budimpešta, V., Szabadsag-tčr.                  I
Razgled po svetu.
Državni Zbor. — Dne 3. t. m. se je zopet sešla poslanska zbornica. Minister notranjih poslov je predstavil voditelja ministerstva za železnice, Wrbo. Posl. Biirnreither je povdarjal potrebo, da naj se carinski tarif hitro reši, ne le radi skppa trgovskih pogodb, marveč tudi z oziiOM na razmerje do Ogrske. Rešitev carinskega tarifa bo ob jednem preskušnja, , ali je zbornica v resnici spsobna za delo.
Posl. Stein je predlagal, naj se avstrijska vlada dogovori z ogrsko vlado, da se dohodki za Avstrijo povišane carine na žito in vole ne porabijo za skupne namene, temuč se naj porabijo za preskrbovanje delavskih vdov in sirot. — Posl. Funke je interpeliral zaradi sklepa prask- ga mestnega sveta, da so nemški napisi nad trgovinami nedopustni Trdil je, da je sklep povsem protizakonit, ker svet cest in ulic ni zasebna, temuč javna last, za katero so take omejitve in taki pogoji nedopustni !! — Posl. Choc je interpeliral, zakaj službe učiteljic dobivajo redovnice in nune ter s tem škodujejo civilnim učiteljicam in pedagoškim potrebam. — Posl. Stein je predlagal, naj se ustanovi poseben odsek, da razpravlja o vladnem programu zaradi zavarovanja za starost in onemoglost. — Posl. Dobernig j« predložil prošnjo zveze koroških zasebnih uradnikov zaradi nujne rešitve zakona o pen-zijskem, zavarovanju.
Zbormca    je   včeraj   nadaljevala   drugo branje carinskega tarifa.   —   Vsenemci   so | nastopili proti laški pravni fakulteti.
I        Proračunski parlamentarni odsek je razpravljal
3. t. m. o proračunu naučnega ministrstva. — Posl. Hofmann-VVeHenbof je kritikoval, kako se vlada malo briga za trgovske šole, ki so velike važnosti. — Posl, Malfatti je govoril v I prilog stavbne iu umetno-obrtne šole v Trstu,
posl. Mazorana pa v prilog tržaške trgovske i akademije. — Naučni minister vitez Hartelje odgovarjal na vsa vprašanja ter naglašal potrebo, da se trgovske šole podržavijo.
Liturgično vprašanje. — Shod Škotov v Rimu. -=-
Na dan 21. t. m, je določil papež v Rimu sestanek škofov tržaške škofije, poreške, krške, povabljen je tudi goriški nadškof ter dalmatinski Škofje. Predmet zborovanju bo: slovansko bogoslužje.
Istrski  deželni   zbor.                taška   večina
istrskega deželnega zbora je imela v Poreču sejo, kjer je sklenila obrniti se do deželnega glavarja, da bi se koncem tega meseca sklical deželni zbor. Razpravljalo bi se o izsušenju doline reke Mirne ter o garanciji dežele za del vrednostnih papirjev, ki se imajo izdati v pokritje stroškov električne železnice Matulje-Opatija-Lovrana s postransko progo v Reko.
Kongres psihologov. Na kongresu psihologov v Rimu se je pripetil kakor se po- | roča dunajskim listom ta-le karakterističen prizor. Slučaj je hotel, da so sedeli pri banketu japonski delegati blizu ruskih. Ko je na koncu banketa japonski profesor Bakaki izrazil nado, da se snide kongres enkrat tudi v Ja-panu, so začeli to ruski delegatje živahno odobravati rekoč: Tudi Rusi pridejo sigurno. Vsi delegatje so na to burno ploskali.
Nova drzna tatvina v Trstu. — &? vedno neznani tatovi so udrli ponoči v poštni urad na borzi v Trstu ter odnesli znamk za 30.700 K, kakor smo zadnjič poročali.
^) tej tatvini se poroča: V poštnem j uradu se nahajata dve blagajni in tatovi so prevrtali obe, eno- na vrhu, a drugo na vrhu in na strani. A njih trud je bil brezvspešen, kajti obe blagajni sta bili popolnoma prazni. Za tem so tatovi obrnili svojo pozornost neki železni škatlji, ki je bila Sicer zaklenjena, ali ključ je bil v ključavnici. V tej škatlji so našli 150 kron denarja, ki so ga, seveda, vzeli seboj. A niso vzeli le teh 150 kron denarja, marveč iz raznih predalov raznih pisalnih miz so pobrali znamk za nič manje nego 30.700 kron. Ukradene znamke so največ po 30, 35, 40, 50, GO in 72 stotink. Tatovi so šli v urad skozi stranišče, ki se nahaja v veži borzne palače. V tej veži se nahajati dve stranišči: eno imajo na razpolago razne tvrdke v bližini, a drugo, ki meji 's prvim, je za poštni urad. Stranišči deli eno od drugega le lesena stena. Tatovi so prišli najprej v prvo imenovano stranišče, od katerega so imeli ključ, a iz prvega stranišča so preko stene preplezali v drugo. Od tu so prišli potem v urad po ne posebno lahkem načinu. Od te strani je bil urad zaprt z močnimi vrat-mi, ki so bila zaprta od notranje strani s ključem in poleg tega še s šestimi zapahi. Tatovi so pa vrata jednostavno sneli s tečajev ter jih podrli na tla. Tatove bi se bilo lahko zasačilo, a da se to ni storilo le zbog neskrb- J nosti dveh poštnih uradnikov. Redar Kirin je bil namreč v nedeljo zvečer okolu l). ure in pol zapazil, da so luknjice, ki so prirejene v vrata urada v svrho, da redarji lahko po noči pogledajo v urad, od znotraj pokrite z neko | zeleno cunjo. Kirin je takoj obvestil nadzornika redarstvene stražnice v ulici dei Rettori, I a ta telefoniral na glavno pošto. Vsled tega so z glavne pošte poslali na lice mesta dva j poštna oficijala s ključi poštnega urada v I borznej palači. Prišedš« do borzne palače, kjer I sta pred uradom stala dva redarja, sta poštna uradnika skušala odpreti urad, a pri tem sta | zapazila, da sta se bila zmotila, ko sta jemala j ključe in da nista vzela pravih. Mesto, da bi se bila vrnila po prave ključe, sta pa izjavila, da tega ni treba, ker saj je vse popolnoma zaprto. Na redarjevo opazko, zakaj da so pa luknjice v vratih pokrite od znotraj, sta dejala, da najbrž ni dotični poštni uslužbenec, ko je zapiral urad, umaknil zavese. •
66l6tHi zaljubljenec A. Krajcer v Trstu je poskusil samomor. Čudna povest je ta. Ta Krajcer je pred 4 leti posilil takrat 12 let staro deklico Karolino P. na Greti ter potem imel ,ž njo »razmerje". Ko so stariši to izvedeli, je obljubil, da poroči deklico. Te dni se je imela vršiti poroka med 661etnim Krajeer-jem in 10 letno deklico Karolino. Ali prišlo je drugače. Kareliua je imela iti k spovedi za poroko, ali na mesto k spovedi je šla v cirkus Zavatta. Ženin, jo je radi tega nabil, potem pa še stariši. Nato je rekla, da ne mara za starca. Ta je šel v svoje stanovanje, stopil v vodi iraške žveplenk ter spil, poročno obleko svojjfi mlade neveste je obesil nad posteljo. Tako je hotel umreti. Drugo jutro se je začeja kesati nevesta« ter šla k ženinu na I dom, kjer ga je nagla trpečega. Zdravnik pa
I ga je kmalu ozdravil. Ali ni se spravil z nevesto, marveč jo je šel čakat, češ da jo ubije, potem pa še samega sebe. Vse to je prišlo iia ušesa policiji, in stari zaljubljenec pride pred sodnijo radi zločina, storjenega pred 4 leti, ter radi nevarnega pretenja.    .
Nova VOjna. - - Turčija je sklenila začeti vojno proti Beduinom, rodovom Vahabit ter ustašem v Jemenu in ob perzijskem zalivu. Posebni vojni svet pod predsedstvom sultana je sklenil mobilizacijo armade 100.000 mož. Ob jednem je sklenila, da bo mogoče razpolagati s temi četami, pričeti z milejšo politiko na Balkanu, zlasti nasproti Bolgariji.
Tatvina V Cerkvi. — V noči med 1. in 2. majem so v Trnovem pri ilirski Bistrici tatovi ulomili v tamošnjo župno cerkev, vzeli lunulo od monstrauce, obe ciborijski kupi; nekaj hostij so vrgli na tla, okolo 300 so jih pa odnesli. Poškodovali so tudi nekoliko oltar in vratca od tabernakelja;
Samoumor V krsti, -- V Ludici na Češkem si je napravil mizarski pomočnik Pickort mrtvaško krsto, preoblekel so v črno obleko ter se ležeč v krsti ustrelil.
Radi rubežni zblazneli.     v Riesedorfu pri
Berolimi sta zblazneli dve sestri v (renotku, ko jo prišel k njima sodnijski sluga rubit.
Bsgunka V hlačah, ¦ Pred nekaj dnevi je bila 13 letna hčerka St. Boroviča v Varaž-din-bregu sama doma. To priliko je porabila v to svrho, da je vzela (50 K ter odšla v Varaždin. Tam si je dala odrezati lase ter si kupila moško obleko. V hlačah še je imenovala 'Josip Trsič. Potem je odšla ter dobila službo v Knegincu. Stariši so jo seveda iskali, slednjič so jo dobili na dvorišču gospodarja Spoljariča v Knegincu. Ne ve se nič, kuj pravzaprav jo napotilo dekletce do tega, da se je preoblekla v moškega ter pobegnila.
Z brizgainlco proti kaznencu. — Te dni jo
hitelo nekaj gasilcev v Aleksnndriji v sodnij-ske' zapore. Vsi so mislili, da je nastal kak | majhen požar, ali v resnici pa so šli z brizgainlco nad nekega jetnika Štef. Aroba, ki je silovit Človek. Vedno je grozil čuvajem, nikdo ni bil varen pred njim, in sedaj je bil dobil odkrhnil od zidu cele kose, katere je metal proti vsakemu, kateri se mu je približal. Slednjič mu je gasilska brizgal niča pogasila silovitost.
Pomiloščen ropar zopet obdolžen roparskega umora,
-  - Obč. sluga Carek Andrej je bil leta 1878. v Cmovicah obsojen na smrt na vislicah, ker je nekoga ubil in oropal. Ko je sedel v ječi 22'/j leta, je bil po cesarjevi milosti v letu 1901. puščen na svobodo. --Pred dvema mesecema pa je v llepucincu pri Zastavni svojega soseda, nekega 72 letnega starčka, po noči napadel in ubil ter oropal. Sedaj pride pred poroto v Črnpvicah.
I Trije dečki zbežali iz Pulja v Trst. - - v trgovini it. Rossi v ulici Sergia v Pulju je bil usluž-ben 151etni Iv. Čerlenica. Gospodar mu je dal z nakaznico 850 K, da naj nese na pošto. Deček pa je tekel k svojima prijateljema J. Slamič in Aut. Stosič, ki so sklenili oditi v Trst, V Trstu so živeli veselo celo noč ter zapravili 155 K. Potem so se peljali nazaj proti Pulju ter so se vstavili na neki postaji pred Puljem, kjer so veselo jedli in pili. Tam pa so jih prijeli redarji ter izročili sodniji. Denar so si bili razdelili tako, da je obdržal Čerlenica 350 K, druga dva pa po 250 K.
A. Aškerc. - - Ali je Primož Trubar upesnltve
vreden junak ali ne? — Brošura stane GO v, s poŠto (>f> v. — Dobiva se pri Sclnventnerju v Ljubljani. - Ko je izšel Aškerčev „Primož Trubar", katerega smo z veseljem pozdravili, pač nismo mislili, da bo  moral pesnik pisati
—  obrambo. AH izšla je prav čudno pisanu kritika, naperjena proti lepi pesnitvi, ki j..* imela namen, pokazati velikega Trubarja v vsej velikosti slovenskemu občinstvu. Kritiku je izzvala opravičeno pesnikovo obrambo, katero priporočamo občinstvu, ker je Bedaj potrebno dopolnilo k Trubarju, katerega sy je hotela kritika zatemniti. Že tako imamo malo velikih pomembnih mož, in Še spomin na te naj se ubija po takih kritikah, kakoršna je ona proti Trubarju! Če je dosegla tista zlo-kobna kritika, da se je n. pr. pri mladini le deloma potemnil pomen Trubarjev, je dosegla
I pač Žalosten uspehi In take vrste kritike no morejo dosegati drugačnih uspehov! — Klerikalci že tako zatemnujejo vsak spomin na Trubarji, naj bi sedaj se godilo to že iz vrste, ki menda vendar ni klerikalna! I Se pač vidi, kaki nevarnosti je izpostavljen še v naši javnosti vsak svobodnejši mislec ter na kake nasprotnike   naleti   vsak   svobodnejši   pesniški
I poleti...
88
Razglas.
Ker se bode mudil v Sežani v časa od 12. do 18. maja t. 1. generalni štab, preloži se letošnji semenj sežanski od 12. maja na
24. dan istega meseca.
Županstvo v Sežani.
dne 1. maja l!)or».
Zahuala in priporočilo.
„Sokolska ueteranska godba o Pruačini" se iskrimo zahvaljuje vsem slavnim društvom kakor tudi mladeničem, kateri so se je posluževali v lanjs^era poletju o priliki svojih vc-solie in plesov. Ob jednera se toplo priporoča tudi za v bodoče ter opozarja, da se godba vedno vežba pod spretnim vodstvom učitelja godbe g. Honiga iz Gorice. Na zdar!
Ivan Gregor 16,
načelnik.
Razglas.
Naznanja se, da je sklenilo varušfvo deželnega hipotečnega zaveda v seji 28. aprila t. 1., da se eskomptujejo zastavna pisma ob ugotovitvi posojil pričenši s 1. majem 1.1. na-mehto po 97% po 97'/,%-
V Gorici, 29. aprila 1905.
Varstvo deželni ga hipotečnega zavodi.
Razpis dražb
občinskih louou
tolminskega političnega okraja.
Podpisano okrajno glavarstvo na-ZP^njjij^tgm^da^se v času od 15. maja do 31." maja 1.1.' v~cto$$nfti 6Betn|kih uradih odda lovsko pravico v vsaki občini po kat. občinah (razun občin Idersko, Srpeniea in Trenta) za 8 let na javni dražbi v zakup.
Tosebno se opomni, da se odda ¦v zakup tudi občinski lov na železniški črti ležečih občin. Dražbeni pogoji so pri okrajnem glavarstvu ter pri. občinskih uradih razpoloženi, da jih lahko vsakdo ob navadnih uradnih urah pregleda.
Od c. kr. okr. glavarstva v Tolminu,
dne 30. aprila 1905.
jEtftfjfjgjgiHI
krčmnr in zidarski mojster na Vrhovljah št, 30 „Na Planini" izvršuje vsakovrstna
- zidarska in stavbarska dela,
katera izvršuje natanjčno in točno po vsakem obrisu.
Nadalje priporoča svojo gostilno, kjer
toči pristna domača bela In črna vina.
Ima tudi prenočišča za potnike. Postrežba točna, cene zmerne.
Namizna orodje in vseh vrst.
Priznano težko posrebrnjene
najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni  izdelki za  hotele,   restavracije in Kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
C. kr. dvorni založniki
Cliristofle & G.le - Dunaj
I. Opernring..5- (Hehiriclishof).
—   Ilustrovan cenik na zahtevanje.  —
V  vseh mestih  zastopano  po prekupcih.
Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christoflc.
Pfaff-ovi šivalni stroji
¦NP** so najbolj*. ~^J0|
To sligi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta k ' nf»V^ f1 T -VC.kaj je ši™lnLslr°J. in «e ne ve kfko seTpeHe \llV^ .6tr0J' *em mam kak0 isti šiva> toda mi smo po naSi ve5 kot 20-letni poskusnji raznih tovarniških strojev se prepričali da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverUi da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfeffovlm,
Ifaffovi šivalni stroji Su.nl0.po I0'lelni dobi Se vednc Ifsffcvi-šivalni stroji SrffSS?za doma^'raboin
IfafiflVI  ŠiValni  Stmii   s°P08?bno.Wavni za umetno vezenje J T      T.'    ,"!  ",U|     (^camirenje)tersepoučujebrezplačno.
. ^~__.^^_- IfaRovi šivalni stroji -JSre^o^t*vsakd tovarno-
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova Šivalna stroje.
Ialoga f faffovih šiYalnih in drugih strojeir v Gorici via lunicipio štev 1
SAllilie & DEKLEVA.
ropravljalnlea Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14
C. kr. krojaški kroji, vKaktoromu razumljivi, raznih velikosti. Cona za celo obleko 18 K, samo telovnik in jopa 10 K.
m. Poueraj
• V Gorici, na Travniku. •
Vojaška i« uradniška krojnSnfon. Trgovina /, jiiaimfakturnim blagom in gotovih oblek. Nizke eemj biv/. konkurence. Vse priprave za vojaštvo. (,'aHlniško in uradniško uniformo /. orodjem.
isee se
učenca ¦-----:
za knjigarno in trgovino z mu?.!kalijami ZZZZHZ   in umetninami.   ZZZZ^I
Ponudbe na:
SoriSka Tiskarna fl.Gabrščefr
WWWWWWWM
Lekarnarja A. THIERRY-Jev
pil ar A M pristen le z
DHL.CHm Varstveno
znamko zelena nuna.
Najstavejo ljudsko sredstvo proti prsnim in pljurniin boleznim, kašlju, ribanju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiseliei. zg;i<;i, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih aH 6 dvoj-natih steklenic S K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K.
$L Centifolijno mazilo.
(Mazilo iz cvetlic tavfcentrož.) Najmočnejše čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotove pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s spwm-r.,co in poštnino vred: 2 lončka K 360. Tri tno jedino i/, lekarne pri angelju varuhu A. THIERRY-ja v Pregradi pri RogatCU-Siatini kamor naj se nabavljajo naroČila. Da ta zdravila gotovo učinkujejo tev so nenadomcshia, pričuje hivšurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je priiijana zastonj balzamu, :.li se ihto dopošlje posobej na zahtevo.
Ogrska jl.v                  »I       iz Segredlna
cvetlična paprika us r:t.
¦                         priznano izvrstne
vrste. I^astni pridelek kg za K 5. Razpošilja po povzetju od 1 kg dalje franko. Nadaljne posebnosti: Slanina, OgTSki salami itd so zaračunajo najconeje-
Razpošlljalnlca vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf
Budmpešta (Ogrsko) VIT. Ovodagasse 22.
©p- Samolgralnl -»»
mandolinski orkestrion
najnovejše, uajdovršenejse konstrukcije.
Za  koncertno   in  plesno
godbo, za restavraterje,
koncertne in plesne
dvorane.
Čudovito ceno.
Odlična   lepota   glasov,   moderna izvršitev pod polnim jamstvom.
Pošiljam na najmanjše obroka brez povilkn cene. — Prospekti gratia in franko.
S Zangl na Dunaju,
IV., Favoritenplatz 2.
Kdini zastopnik in tvorniska zaloga firmo Kuhi & Klalt v Berol'nu.
•AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA9
4        Prvu koneenljonlvan* dolavulcn t, mv-  >
^   tornlm obratom za fino mehaniko, fizik«, um.  >
j   tematiko, optiko, ilno brušenje in poliranje Ud    c
4   Vpeljava strelovodov, elektriko, brzojavov, IiiSnih  L
J   telefonov, plina in vode.                                     >
<        Poprave ho Izvršujejo liltro In po crnl.      p
4                 Gorica, za vojašnico.                  L
1 Precizijska delavnica nrednniev za merjenje, t
<                                                                                    >
<                   Bogata zaloga                >
<   raznili predmetov za razsvetljavo zn pllnovo > 4                        in električno luč.                        L
4  Oprave za  kopelji,  sesalke vseli   sistemov. —  j»
<   Popravljalnica au omobilov, moloeiklov in dvo-  > ^  kole*. — Delavnica za pobakrenje ia poniklanje   L 4  —  Pumpe,  železne in kovinske cevi.   Zaloga  *
<   mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih  > ^                           britev, škarij itd.                         L
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Ntdomestek ta
Pain-Expello r
je splušuo priznano kot tovrstno bol blažojože maillo; cena 80 vin., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz mentorjeve lekarne,   potem  sp ie   prtovn   prejelo
originalni izdelek. ^ R1CHTERJEVA LEKARNA r^ Su\             k ..zlatem levu" v Pragi            ^
ji']        Elisabothgasso 51.5 nova. A/ i                    Dnevno razpošiljnnjo.
K*
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo sledilno milo
^.mmmmmmmmmmmmm             z znamko ,,jeleh«. "9jm
Varstvena znamka.
„-—             i
Ono j« fiT- zajamčeno Čisto -%H ta br«» ««ak« škodljiv« primosl. P«r« Izvrstno. Kdor hočo dobiti zares jamoeno pristno, porllu           ^
»•ikodljlvo milo naj dobro pazi da bo laial vsak komad Imo „8CHICHT" In varstvono znamko „JELEN".                                                                     L
fitBOrtf ftohloht AmmI| a. E. —  Na|v«fi|a tovarna ta vrsta na ovropajskom ozomljul                  DoblUO  SC pOUSOd !           S
*— Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. —                              ~      #
MOftiih
Glasovir
na prodaj.
Priporoča se to priliko posebno pevskim društvom, katera si lahko nabavijo ta glasovir po zmerni ceni.
JPonudbe na uprauništuo.
Uradnica:-•lisce sobo.
Želi se *. bližini Vrhi.
Ponudbe na upravništvo.
NAZNANILO.
Podpisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge* v Solkanu »vojo veliko delavnico (tovarno)   «-«----——•—
pohištoa useh slogo«,
¦              od najprlprostelega do najmodernejšega.            ¦
Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim gledč svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem pogledu dovršeno delo,        Cene brez konkUPenee.
Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Fran Srebe-nid, mizarski mojster.
f|R<jg8^a«^aiyAgeftgiygp»gg«VBPv-^>v'^yv^"'^
)\nton -Ivanov pečenko - Gorica
TEKALliCE JOSIPA VERDIJA it 26.
„Goriška ljudska -posojilnica".
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Nacelsfvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902  tako i
Hranilne vlogo se obrestujejo  po\47i%.   Stalne vloge od 10.000  kron  dalje  z  odpovedjo 1 leta po dogovoru. Routni davek plačuje pos. sama. Posojila:  na  vknjižbe  po 5V2%,  na varščino   ali  zastavo  in nt menice po Q%. Glavni deleži koncem leta 5 Vi V
Stanja   31.   dec.   1901. (v kronah): Članov 1781  z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1.554 989 13. -,-Poso j ilal,570 810 39
Vrednost hiš 110.675-zalog 75.101:01.
>ge ].&&4.»8tf 13.-rrosoji (v resnici so vredne več). ¦
Reservni
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št  79.
1
Velika zaloga
p ris M A betih in črnih vin iz lasMh in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerake monarhije v sodih od 56 1 naprej. Mu zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gene zmerne. Postrežba poštena In tečna.
Zaloga piva
tovarne 6. rfuerjevih dedičev v ljub-tjani In plzenjskegapioa .prazdroj" iz sloveče češke »meščanske pivovarne".
Zalog« leda,  karerega se oddaja i • »fl debelo od 100 k% naprej.
®mmmmmmmmmmmmmimmMm®m#
•UMIK
v Gorici
Stalni tri it. 9 (Piazza Dnomo)
priporočata svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov,
, za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična  delavnica  konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Šivalna »troje In poprave jamčiva od 5-10 let.
Gorica  -2**^   Gorica
Kliniatično zrtravišče.
Hotel Sodbah
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvedava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor na?ašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet.   — V   hotelu  je obsežna
knjižnica.
m#mm#*m
Anton Potatzky v Corici
Sa sredi KaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšSe nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarja,
Svetinjfce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
tišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2    35-8
Hai*o1 JD^aščiV
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za aino-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
** Mizarska zadruga
v Gorici      Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnlin obratom mi parno in  vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
oseh slogo«
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dola. .
Podružnica v Trstu Via dl Piazza vccriiia 1. Podružnica v Spljetu   Zastopstvo v Orljantu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Zdravje je največje bogastvo!       ^
Kapljice sv. Marka
Te glasovite in nenadkriljive kapljice
sv. Marka se uporabljajo za notranje
in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki terzod ra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeb ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom :
fflesfna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali p ivzame. Manj  kot ena dvanajstorica se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) U K, 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati,, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretineič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Boreič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelie, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
ustanovljena i, laso.     fnestna lekarna, Zagreb,
ITIarkou trg šleu. 96, poleg cerkue su. ITlarka. ^¦™»            Zdravje je največje bogastvo!            ¦¦»
Ivan   Kravos.
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
—   ul ca Vetturini št, 3. ,~~
|^9**    Peneča limonada,    "^Pfli
bombončki in Ingver-pivo
nun r.tulijo n.TMIjšo alkohola |>rusK> i>ij:ii~>, liiitt»va j«» zdravja z.»lo ptip.n-.ujijiva." » ¦   .            Pristna samo s to znamko:
Dobiva se povsod.   ~*&Xa
Pristna s t«> znamko priporoCa prva češka tovarna akcijske
delniSke dražbe za orijotitalske enkrenine in čokolade
(prej Maršner) Kralj. Vinogradi.