UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12; ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitni ček. račun St. 9-17768 — Požtnina plačana v gotovini — Spedlz in abbonatnento postale H Gruppo
Leto IV. Štev 31.
GORICA DNE 4. AVGUSTA 1948.
Cena L. 15
Mnogim po krivici
odrekajo državljanstvo!!
Zadeva državljanstva pa mirovni pogodbi ni tabo enostavno stvar, habor se homu zdi
Mnogo našo ljudi ' upravičene bega vprašanje državljanstva. Zato nekateri vlagajo prošnje za opcijo; drugi poši* ljajo vloge na notranje ministrstvo v Rim, da bi jim priznali italijansko dr5 žavljanstvo, katerega p6 njihovem m ne* n ju sploh niso izgubili; spet drugi se tolažijo, da bo izdala italiia po 15. >ept. poseben zakon o ponovni pridobitvi dr* žavljanstvo za one, ki so ga izgubili po mirovni pogodbi. Mnogi pa so docela zbegani in si iščejo sveta tu in tam, n nikjer ne najdejo jasne besede, /at., smatramo za potrebno, podati dejansko stanje zadeve državljanstva.
Člen 19.
Člen 19. mirovne pogodbe določa: Italijanski državljani, ki so imeli dne 10. junija 1040 domovališče na ozemlju, ki ga je Italija odstopila na osnovi mn rovue pogodbe Jugoslaviji, postanejo jugoslovanski državljani ter bodo uži* vali vse civilne in politične pravice na podlagi zakonodaje, katero .h" Jugosla* vija izdala tekom treh mesecev potem, ko bo stopila v veljavo mirovna pogod* ba. S pridobitvijo jugoslovanskega dr* žavljanstva se izgubi, 'talijanskc. (oda vse osebe, ki so stare 15 let in katerih občevalni jezik je italijanski, lahko op* tirajo za italijansko državljanstvo v ro* ku enega leta po 15. sept. 1947. Oseba, ki bo optirala. si s tem ohrani italijan* ski državljanstvo.
Iz navedenega člena sledi:
1. Ostali so italijanski državljani vs; oni, ki so ihteli 10. jun. 1040 domovali šče na ozemlju, ki je ostalo-pod Itabjo, čeprav so imeli takrat bivališče na sc. danjem jugoslovanskem ozemlju. Člen 43. ital'jaltskega »( a v d nega zakonika«-razlikuje ta dva pojma:	dontovališee
(domiclio) je kraj, kjer ima nekdo glavni sedež svojega delovanja in ko« risti, bivališče (residenza) je pa kraj, kjer nekdo redno stanuje. Zato n> dres tna, da je ostal italijanski državljan trgo* v ec, ki je stanoval skupno z družino v Solkanu, a ki je imel in vod'"l trgovino
v Gorici. Vsako drugo tolmačenje in izr vujunjc tukajšnjih oblasti je nezakonito.
J. Čas, ko se izgubi -tahjansko ir, pri« dobi jugoslovansko državljanstvo, ni določen. Kdor ima pravico opcije, sploh ohrani (conservera) italijansko državr ljanstvo. Zatorej bi tukajšnje oblasti ne smele nobenemu izmed teli delati naj« manjše težave v pogledu državljanstva. \ s n j do 15, sept. 1048 ne.
3. Vsi nad 18 let stari italijanski dr« žavljani, ki bi morali postati po mirov« ni pogodbi jugoslovanski državljani, Imajo pravico opcije, ako so »it ali jun skega občevalnega jezike". '1 oda kaj znači ta izraz? Kaj točno pomeni? Ita*. iijnnski uradni obrazec prošnje za op« eijo ga takole označuje:	»Italijanščina je moj občevalni jezik, to je jezik, katerega navadno govorim in pišem v svo-jih družinskih in družabnih odnosih«. Pravilnik o opciji, katerega so v smislu mirovne pogodbe izdale jugoslovanske oblasti, pa ne daje nikake razlage. Pni«
vi le: »Potrebna je izjava, du ja H ali jam ščina jezik, katerega optant govori«. Isti pravilnik zahteva, da izda to izjavo krajevni ljudski odbor vasi ali mesta, kjer je optant imel stoje domovališče dne K), jun. l‘>40. Itabjanski uradni o* brazee za opcijo pa omenja tudi mož« nost tukajšnje uradne izjave (atto. no« torio). Dvomimo pa, da se bo s to za« dovoljil jugoslovanski konzulat. Prav tako dvomimo, da bodo krajevni ljud* ski odbori izdali našim ljudem, zlasti še beguncem, izjavo, da so italijanskega občevalnega jezika.
4. Kako se optira? Na županstvu se
izpolni v dveh izvodih poseben obrazec prošnje za operijo. Prvi izvod gre na jugoslovanski konzulat v Milanu, drugi pa ostane na občini. Ako kdo nima vseh predpisanijr dokumentov (rojstni list, izjava o italijanskem občevalnem jeziku, izjava o domovališču dne 10. ju« n:ja 1940 ter potrdilo o itabjanskem dr« žavljanstvu / dne 15. sept. 1947), izpolni drug obrazce, s katerim naprosi isti jugoslovanski konzulat, naj mu jih uradno oskrbijo v smislu zagotovila ju« goslovanskcga poslaništva v Rimu. Op« tirati pa mora posebej vsaka oseba, ki je stara nad 18 let. Opcija moža ne vključuje opcije žene. Pač pa vključuje opcija očeta ali matere, ako ni očeta, opcijo vseh otrok, ki niso dosegli 18. leta.
Člen 20.
V mirovni pogodbi je pa še druga jako važna določba. Člen 20. pravi: »V roku enega leta po vstopu mirovne pogodbe \ veljavo bodo nad 18 let stari "talijanski državljani, katerih občevalni jezik je eden izmed jugoslovanskih (srbščina, hrvaščma. slovenščina) in ka« torih domovališče je na italijanskem zemlju, lahko dobili jugoslovansko na« rodnost, (t. j. državljanstvo), če bodo jugoslovanske oblast1 sprejele njihovo prošnjo .....
Besedilo tega člena ni posrečeno. Tol« mači se lahko na več načinov. Bistvo je v tem. da lahko optira za iugoslavansko državljanstvo italijanski podanik slo« van-kega porekla, ki je imel dne 15. sept, 1947 domovališče (domicilio) na sedanjem italijanskem ozemlju. Ako pa tega ne stori, ohrani italijansko držav« ljanstvo. To velja predvsem za one, ki so imeli tu svoje bivališče ali tudi zgolj domovališče že It), junija 1940. Toda veljati mora tudi za vse ostale Italijan« ske podaivke slovanskega porekla, ki so od kjer koti: iz. Abesinije ali Albanije, z Avstrije ali iz sedanjega juposlovan« kega dela Julijske krajine prenesli semkaj svoje domovališče. Asi ti smejo optirati za jugoslovansko državljanstvo, a če tega ne storijo, ostanejo italijan« -ki državljani.
Nesporno je, da so bili vsi ti ljudje dne 15. sept. '1947, to je ob vstopu mi« rovoc pogodbe v veljavo, italijanski državljani. In taki so ostali tudi dne 16. sept. 1947, kajti navedeni 19. člen ne predvideva takojšnje izgubitve italijanskega ter pridobitve jugoslovanske« ga državljanstva; nasprotno pravi, da »bodo postali (državljani) . . . bodo uži« vali« (d venteranno . . . godranno) dr« žavljanske pravice v smislu zakonodaje, katero bo Jugoslavija izdala tekom treh mesecev. Torej vsaj toliko časa niso še postali jugoslovanski državljani. In ker je člen 20. pravomočen že z dnem 16 sept. 1947, se smejo vsi ti posluževati pravic člena 20., to je se smejo • prc« mišljenim in prostovoljnim dejanjem iz« javiti za jugoslovansko državljanstvo, odnosno se lahko odpovedo tem prav i* eum ter si tako ohranijo italijansko držav ljanstvo.
Ta izvajanja lahko podpremo z na* lednjo pravno utemeljitvijo. Ljudje iv* so trop ovne. katere lahko poženemo jz hleva v hlev, ampak pravna bitja, ki ■tna jo do države dolžnosti, a tudi pra* v'ce. Predvsem imajo temeljno pravico, da jim ne sme država odvzeti samovolj* no, brez razloga, državljanstva, ki je osnova ostalih civilnih in političnih pravic. Podanik' imajo do državljan* stva »pridobljeno pravico« jus ac= quisitum	ki je neodjemljiva 1.
naknadnim splošnim državnim ab med* narodnim zakonom. I ako pravico do italijanskega državljanstva imajo tudi pi imnrski Slovenci. Državljanstvo izgu* hi jo samo, če prostovoljno v to prista*
nejo. A’ to so pristali vsi oni, ki so ostali na ozemlju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji. Ni pa dal tega pristanka oni, ki je prenesel svoje domovališče to* stran meje. /ato si it ohranil italijan* sko državljanstvo. Člen 20. molče in vključno to priznava. Nudi ponovno možnost prostovoljne pridobitve jugo« slovanskega državljanstva. Kdor tega ne stori, ostane dokončno italijanski dr* žavljan.
Lep dokaz za pravilnost .tega tolnta* čenja imamo v sami zamisli in duhu — in men te legislatoris, — ki veje iz osta* lih določb glede državljanstva v mirov* ni pogodbi. Pogodba favorizira na vse načine ohranitev italijanskega držav* Ijanstva, odnosno njegovo zopetno pri* dohitev. Člen 19. priznava pravico opci* je vsem Italijanom, pa naj so pripadli po mirovni pogodbi Jugoslaviji, Alba* ni ji, Grčiji ali Franciji; Priloga VI. priznava isto pravico Italijanom Trža* škega svobodnega ozemlja; Priloga IV. predvideva zopetno pridobitev italijan* ?kega državljanstva s strani Nemcev, ki so 1. 1939 optiruli za nemško držav* ljanstvo. Zakaj bi motali zanikati to pravno naklonjenost edinole Slovanom, in to i kljub členu 20?
Mogoče bo imel kdo težave radi dej* stva, da sc italijanski begunci iz. Pole in Istre prav nič ne sklicujejo na slič* no tolmačenje, pač pa da se smatrajo za jugoslovanske državljane in da zato pridno vlagajo prošnje*.za opcijo. Ta ugovor je docela neupravičen, člen 20. velja samo za italijanske državljane slovanskega porekla, ne pa za državlja* ne italijanskega porekla. Za te veljajo predpisi 19. člena.
Prosimo zatorej pristojne oblasti, naj vzamejo v poštev predpise člena 20. mi* rovne pogodbe. Samo na osnovi tega člena in samo z zgoraj navedenim tol* jnačenjem bodo zadostili najelementar* nej.šemu čutu pravičnosti napram toli* ko Slovencem, ki so bili že prej ali po letu 1918. italijanski državljani, ki so bili leta in leta v vojaški službi, ki so b'li morda ranjeni, zajeti, in odpeljani v ujetništvo v vseh pet delov sveta, morda konfinirani, odpeljani v nemška taborišča: in vse to v službi italijanske države; sedaj pa, ko morda ne morejo na svoje domove, naj izgubijo ct%> dr* žavljanstvo in z njim možnost prVštene* ga življenja? In kar velja za bivše vo*
tke, velja za vse ostale poklice, za e poštene državljane.
0KH0 U SUET
Luč s komunističnega kongresa v Beogradui Ti si rekel!
Komunistični kongres se je v Beogra* ilu vlekel brez ti.-hanja dober teden. Vsakovrstni govorniki so dolgočasili pod varstvom pušk, topov in letal šte* vilne poslušalce s psovkami na desno in levo, zlasti pa na Kominform, katerega pa zelo previdno in zelo močno razli* kujejo od sovjetske Rusije ali celo od rdečega papeža Štabna. Ubogi poslušal* ci, ki so bili žrtev hitlcrianske zgovor* nosti in blebetavosti vseh vidnejših ko* munističnih voditeljev, so si pomagali na ta način, da so skoraj za vsako bc* sedo ploskali kot blazni tudi po več munit: tako so sc oddahnili in se malo odpočdi od poslušanja poraznih resnic
0 nasilju, terorju, nacionalizmu, soeia* lizaciji, rdečih policijah, ki sc druga drugo nadzirajo, o obrekovanju, lažni* vosti, imperializmu, rušenju discipline itd. itd. Vse te reči očita Kominform Titu in vse te očitke zvračajo Tito in njegovi z vso mogočo zgovornostjo in dokazi na svoje nasprotnike. Kongres je utrdil »edeže vsem tistim, katere je ho* tel Kominform pahniti z njih. Izpovedal je tudi, da sc jugoslovanski komunizem v ničemer ne bo odpovedal svoji dikta* turi in krivicam zoper svoje narode.
Mi smo mnenja, da Tito ni mogel prc* tiravati v napadih na svoje rdeče učite*
1 je in gospodarje, ki mu ne marajo pri* znati zrelosti in samostojnosti, katero bi rad užival. Pa tudi napadi kornin* forntskih komunistov na Titovo nasilje, lažnivost itd. ni moglo biti pretirano, saj poznamo ta režim na koži svojih bra* tov in sestra z onstran zavese. Torej Kominform in Tito sta povedala resnico: eni in drugi smo lažnivci in naših než.i.... Iz tvojih uSt te sodim, ti si rckdl:
Italija
Ker so krščanske delavske množice že \ eč kot naveličane političnega pritiska, ki ga komunistični voditelji skupne de* lavske organizacije CGIL izvajajo na vse 'talijansko delavstvo, da bi slepo sledilo navodilom Kominforma, so se odločno postavile proti vodstvu CGIL. A odstvo je hotelo nato kar izključiti iz i rganizacije vse krščanske vod:telje in delavske odbornike, kar pa je protipo* stavno, ker so bili izbrani v vodstvo od delavstva in ne sedijo tam po milosti komunistov, /ato se naspfotstvo med komunističnim in krščanskim taborom v enotni delavski organizaciji vsak dan bolj ostri in bo najbrže pripeljalo do no* ve krščanske sindikalne organizacije, kar bo najpametnejši odgovor na komuni*
srčno zlorabo delavskih mas v politične svrhe.
Porastek prebivalstva v Italiji
A' naši državi je bilo 1. 19.36 12 milijonov in 127.123 prebivalcev. Central* ni statistični zavod v Rimu sporoča, da je danes v Italiji 46 milijonov in 821.970 d us.
Palestina
Premirje med Judi in A rabe še precej drži. Grof Bernadotte ima svoje opazo* valce, ki jih z ladjami in letali pošilja na kraj, kjer zagori kak plamenček po* sameznih prask, da-ga hitro pogasijo. Medtem .študirata obe stranki, kako bi dosegli pri /N' čimveč naklonjenost zase in s tem boljše pogoje ob sklepu miru. Judovska teroristična vojaška for« macija Irgun Z\vei Leumi pa je odrekla Gadi »Izraela« pokorščino ker se ne strinja z njeno politiko premirja. Začele so se že sovražnosti med njo in vladni* mi četami — Torej se tudi Judje med seboj koljejo, kot smo se Slovenci pred nekaj leti. To pa nobenemu narodu ni v korist in tudi Judom ne bo.
Berlin
Zapadni zavezniki so privolili,’ da se po vsem Berlinu uvede enotna nemška marka, ki je bila že vpeljana v ruskem zasedbenem področju mesta, in tako so moral1 zapadni prebivalci mesta že dru* gič menjati svoj denar. Zavezniki so se nadejali, da bodo Sovjeti za to konce« si jo odnehali pri blokadi Berlina. .A njih ep je bil prazen. Se vedno morajo le pr. zraku oskrbovati svoje čete in prebival* >.tvo zapndnega Berlina. Zračna pot je postala zdaj še bolj nevarna, ker imajo tam zdaj Sovjeti vojaške vaje zelo ve* bkčga obsega in njih letala vedno prele* tavajo zračni koridor, po katerem dova« ža.io živež zavezniška letala. Da bo na* gajanje Sovjetov še bolj temeljito, so svojim vojnim letalom predpisali isto višino, v kateri letajo zavezniška letala. Zavezniki so pa kot odgovor na to na* gajivost odredili blokado prometa iz. za* padne Nemčije v vzhodno.
Ker so zavezniki uvideli da z vsemi pisanimi poslanicami pri sovjetski vladi ne bodo nič dosegli, so v zadnjem hipu preklicali svoj sklep, poslati Sovjetom ultimativno noto, in so vsi trije Anic* rikanci, Angleži in Francozi poslali v Moskvo svoje pooblaščence, ki naj o* sebno vodijo z Molotovom ali s Stali* nora samim pogajanja za rešitev berlin* »kega in nemškega vprašanja sploh. Ra* čunajo, da bi ustni dogovori le imeli več*
ji uspeh kot pismene poslanice. Bomo videli.
Za razmere, ki vladajo v Berlinu, je značilno naslednje dejstvo Berlinski žu* pan dr. Luise Schrbder (ženska), je od* sta-, 4 policijskega prefekta polkovnika Markgrafa in je imenoval na to mesto dr. Stumnia. Rusi pa dajejo odstavljene* mu potuho in so mu ukazali, naj kar naprej hodi v svoj urad ter nadajjuje s svoji«*, delom, medtem ko zapadni za* vczn;ki pripoznavajo le dr. St um m a kot postavnega policijskega prefekta. Pač ubogi mestni župan; ubogi prefekt in še najbolj ubogi berlinski meščani, ki sami ne vedo. koga naj bi ubogali. Truman je nedavno spet opozoril, da ima Ameri* ka tudi še atomsko bombo, ki bo morala služiti pravičnemu miru, ako vse drugo odpove.
Konferenca o mednarodni plovbi po Donavi
Dne 30. VII. se je začela v Beogradu konferenca, ki naj bi uredila prosto plovbo po veliki reki Donavi, ki teče iz Nemčije preko Avstrije, Češkoslo* vaške, Ogrske, Jugoslavije, Romunije in Bolgarske v Črno morje. T udi tu bodo zapadite države treščile na hud odpor nespravljive SZ in njenih satelitov, ki menijo, naj bi o tej zadevi razpravljale samo obalne države te reke.
Francija
Po enem tednu pogajanj je social'st A n dre Marie sestavil novo vlado iz so* cialistične, radikalne in krščanske repub* likanske stranke. Namesto Bidaulta, do* sedanjega zunanjega ministra in spret« nega posredovalca na vseh mednarodnih zborovanjih, je novi zunanji minister se« daj Schurnan. Finančni minister je po* stal zmerni republikanec Paul Revnndu, notranji minister pa socialist Julcs Moeh. Komunisti so seveda zopet divji, ker jih nihče več ne mara na ministrskih sedežih, in napovedujejo oster boj proti vladi. Zlasti jih jezi, da je kot državni minister imenovan v vlado tudi sociali* stični stari voditelj" Leon Blum, ki se je pred časom odločno uprl spoju socialistov s komunisti. Od takrat namreč ble« di rdeča.zvezda tudi v Franciji.
Kamor koli pogledaš, vidiš, da komu* nisti nočejo nikjer reda, miru, sodelova* nja, splošne ljudske blaginje in pravice za vse. Oni zasledujejo vsepovsod le svoje svetovne komunistične cilje in bo* do toliko časa rogovilili, dokler se vse delavstvo vsega sveta ne prepriča, da ■ma vprav v komunistični stranki tudi svojega največjega sovražnika.
Komuniste bo treba zdraviti po ko* munističnih metodah. ANe drugo jih le podž ga in jim je v zabavo radi strahu* petnosti in naivnosti nasprotnikov.
Češkoslovaška
Ker so se ob praškem Festivalu sli* šali iz sokolskih vrst klici v slavo Bene* šu, Masarvku in tudi izobčenemu Titu, je češkoslovaška vlada odredila čiščenje »sokolskih edinic potom posebnih kom1* sij*«. Izključili bodo vse, ki ne mislijo ko* munistično, N e novega. Hitler je izklju* č'l iz telovadnih vrst vse, ki niso mislili nacistično, Mussolini vse, ki niso mislili fašistično. Bilo bi le čudno, če bi tretji in najbrutalncjši	izern (komunizem)
delal drugače.
10 let ječe, ker je branil katoliške šole
Na Madžarskem so zaključil) proces zoper msgr. Mihajloviča, voditelja mad* žarske Kat. akcije, in zoper neke druge duhovnike. Msgr. Mihajlovič, ki je bil obtožen, da je hujskal ljudstvo ob pr!« liki podržnvljenja zasebnih šol, je bil obsojen v kontumaciji na 10 let ječe in na zaplembo premoženja. Drugi ob* toženi duhovniki so bili obsojeni na manjše kazni.
KATOLIŠKI SLOVENCI bomo volili v občinski svet samo slovenske katoliške može in žene!
Stran 2
SLOVENSKI PR IMOREC
Stev. 31
DOMSČE NOVICE
Prvi teden v mesecu
Ne pozabite na običajne pobožnosti in duhovne obnove, ki iili imamo vsak prvi teden v mesecu. Zlasti naj bi sc vsi naši verniki vneto udeleževali pobožnosti prvega petka in prve sobote, da izprosijo usmiljenje za naš ubogi nar^d, ki ie v tolikih stiskah doma in v begunstvu. Vse naše upanje je le Bog, ki ve, zakaj je dopustil 'sedanjo strašno preizkušnjo. — Iz trpljenja in molitve zorimo v božje ljudstvo za veliko bodočnost!
Udeleženke duhovnih vaj
pri notrdamkah v Gorici od 22. Vlil. zvečer do 26. VIII. zjutraj naj sc priglasijo čimprej in fiai ob priglasitvi plačajo L. 1200 vzdržcval-ninC. S seboj morajo prinesti: rjuhe, brisačo, jedilni pribor iti krušno nakaznico.
Poletna zabavišča
Starši, pozor! V ponedeljek, 2. aveju ^usta so otvr.rili v Gorici v ulici Don Bosco 3 Alojzijevišče — poletno za= bavišče za otroke Šolskega in Malega doma, ki so ostali čez počitnice v mestu Zabavišče ho odprto ves mesec av» (.•ust in bo v varstvu učiteljstva. Otroci bodo pridobili mn:go na zdravju, vzgoji in kulturno»zabavni zaposlitvi. Dobi* vali bodo hrano cb 10., 12. in 16. uri.
Prihod v zabavišče ob 8. uri; vrnitev na dom ob 17. uri. Pridite gotovo vsi!
Enako zabavišče jc otvcril mestni šol* ‘ki patronat v Podgori i istim dnem kakdr v mestu. Podgorčani, pošiljajte svoje otroke redno v zabavišče!
Utonil je
Dne 27. julija it utonil v Vipavi ahi* turiint Darko Žigon, sin g. Josipa Ž;go* na, bivšega računovodju K.T.I). Prizadet’ družini izrekamo iskreno sožalje
V	Sočo se je vrgel
V	ponedeljek 26. VII. zvečer nevihto je neznanec skočil z mosta pri Ločniku v Sočo. Njegovega trupla še niso našli, a dognali so, da je to bil Rudolf Mavrenčič. znan kot Rudi, zelo vnet pevec in organist, ki ie vodil petje tudi v cerkvi presv. Srca Jezusovega. Vsi, ki smo ga poznali, se zelo čudimo, kaj neki ga je gnalo v tako žalostno smrt. Bog 11111 bodi usmiljen!
Renče
Na dan Farnega patrona sv. Mohorja in Fortunata so Remčani spremili k zadnjemu počitku svojega priljubljenega župnika vlč. g. dekana in konzistbrial* nega svetnika Valentina Pipana. Velika udeležba pri pogrebu, solze in venci so pričali o tej ljubezni. Gospod • dekan Godnič je s 15 duhovniki iz. bližnjih in daljnih far vodil pogreb. Po obrednih mo|'tvhh v začasni kapeli v župnišču se je razvil pogrebni sprevod mimo še
Naročite se na Slovenskega Primorca! Kmalu bo začela izhajati v podlistku zanimiva in zelo spodbudna pove s t » S’ V F. TA M ARIJA «.
mnc.gr. porušen’!) hiš čez trg na poko* pališče. Mali zvonček na strehi nekoč lake; lepe, a sedaj razdejane cerkve je žalostno spremljal molitve vernikov n mogočno petje duhovnikov, ki so vso por v slovenščini peli psalm l Mn>li s^. Pri odprtem grobu je govoril gospod dekan Godnič in se v imenu vseh Ren« čanov poslovil od njihovega duhovnega pastirja. Neheno oko ni ostalo suho, saj je gospod Pipan celili 41 let neumorno deloval v obširni renški fari. Vse svoje telesne in duševne moči je velikodušno razdal svojim ovčicam. Koliko jc zanje naredil v času prve’svetovne vojne, ko je kolera strašno žela med njegovimi farani, vedo povedati le oni, k' so ozd ras veli največ po njegovi zaslugi. Ni jim namreč nudil samo duhovne pomoči in tolažbe, marveč tudi telesno. Dal se je cepiti proti koleri samo zato, da so mu oblasti dovolile vstop v okužene okraje. Z ročnim vozičkom je tem bednim bol« nikom dovažal zdravila m hrane. Os.tal je pri bolnikih do zadnjega, ko so že vsi drugi zaradi bombardiranja zbežali. Šele ko so granate začele padati prav na župnišče, sc je umaknil kot begunec v Ljubljano. Med prvimi se je po vojni vrnil v Renče in z velikimi žrtvami in in trudom spet sezidal do tal porušeno cerkev. Ob novi maši ljubljenega neča« ka Ladotrf sc je kar pomladil. Trdno jc upal, da bo nekoč on nadaljeval njego« v o delo v Renčah. A Bog je drugače uredil in le težko se je stari gospod uklonil Njegovi volji. Od tedaj je začel kar vidno pešati. Vedno hujša leta so prišla nadenj. Bil jc popolnoma ločen od svojih sorodnikov, na katere ie bil tako navezan. Le teden pred smrtjo so dotolili sestri in nečakinji, da sta ga obiskali. Ležal je le deset dni. Vse do tedaj je skoro sam opravljal vse V<2r* kvciie in uradne posle. Malo pred ^irt« jo je bil pri njem preč. g. apostolski administrator msgr. dr. Toroš in mu določil za pomočnika in naslednika go> spoda patra Cirila iz Sv. Križa pri Aj dovščini. A žal jc gospod pater po žup nko\i smrti ostal v Renčah le malo dni. Ker se ni takoj prvi dan javil na od« boru, je moral oditi nazaj v svoj sa» inostan. Vsi ljudje so zelo žalostni in tudi ogorčeni, a vendar upajo, da s» gospod pater še vrne. Drugi bližnji du hovniki so tako preobloženi z delom, da bi ne mogli sprejeti še tako obširne fare, kakor so Renče
Z gospodom dekanom Pipanom jc umrl najstarejši še službujoči duhovnik v geriški Škofiji. Rodil se je pred 80 leti v Škofji Loki na Gorenjskem, štu« d i j e je dovršil deloma v Ljubljani, de loma v Gorici. Leta 1H(>.1 je pel pri frančiškanih v Ljubljani novo mašo Njegova prva služba je bila v Šempasu na Vipavskem, nato v Mirnu in na Gra« dišču. Zatem je bil imenovan za vikarja na Srednjem pri Kanalu, kjer je službo* val (i let. Od tu je šel za župnika v Zgonik in končno je leta 1907. prišel v Renče.
Celih 55 let je neumorno deloval v vinogradu Gospodovem in zato upamo da je pri Njem že našel zasluženo pla čilo.
* * :Je
Iz Renč prihajajo vesti, da se tam obla stva zanimajo, kdo je organiziral tako velik pogreb s toliko udeležbo duhov nikov in vernikov od blizu in daleč Torej colo dostojen duhovniški pogreb jih boli. Za to jc treba veliko proti verskega žo!ča.
Poštne pristojbine povišane
Od l>. t- i.'. dalje stopijo v veljavo ledeec poštne pristojbine-: pisma L 15. dopisnice L 12, razglednice s petiini be« dan:	L 6, ckspre• I. 35, priporočilo
I. 35 navadni brzojavi z 10 besedam' Sl), zven province L 100.
Barabe! ■" Sleparji! ' Zapeljivci!*'
V gostilno »pri Nani« sta prišla te cini poleg številnih drugih gostov tudi dva delavca, ki sta bila po septembru 1947 odšla v Jugoslavijo, \er so jima rdeči propagandisti dopovedovali, kako velika sreča ju
aka v »svobodi«.
Ko sta pripovedovala o svojih groznih razočaranjih, ie vstopil v gostilno neki T., baje šofer iz go-riške okolice, ki je bil tudi zelo goreč za Tita in njegov raj, pa je svojo grešno kožo le varoval rajši pod »imperialisti«, »reakcionarji« in »fašisti«, kakor da bi jo nosil prodajat v Titovino. — Zapelianca sta opazila moža, ki jima ie bil prigovarjal, naj gresta delat v lugo-slavijo. Planila sta vsa besna proti njemu in ga začela obdelovati s takimi psovkami in grožnjami, da bi jih bilo vredno vzeti na ploščo. Mogla bi služiti v pouk vsej deželi, zlasti pa komunističnim sopotnikom, ki si domišljajo, da so pri vsem svojem »narodnjaškem« sodelovanju s komunisti nedolžni an geli — in da smejo poštenim 1 ju dem še gledati brez sramu v oči.
V spominu sir mi ostale te besede: »Ti baraba si kriv, da smo prišli v nesrečo, ob, delo, ob vse blago — in da sedaj lakoto trpimo. Ti falot si nas osleparil. Svojo kožo si varoval, nas pa si gnal v peklensko Titovino. Vi »vrzotarik ste spravili s svojo propagando največ ljudi v nesrečo Druge ste vnemali za rdeči raj. hinavske solze ste prelivali, ker da niste bili »osvo bojcni«, a sami ste le ostali tukaj in si polnite svoje žepe in vreče, ko vaše žrtve umirajo od bede in obupa. Čakajte, peklenski zapeljivci, tudi vi pridete na vrsto! Krvavo boste plačali, ko se stvari obrnejo, svoje rdeče zvezde in zastave, kladiva in srpe in podobe rdečih 'diktatorjev, liste in letake in vso laž nivo propagando, s katero ste slepili narod in posebno delavce, da smo se dali zapeljati kot neumna živina v klavnico.«
Fanta sta se od divje iezc in maščevalnosti jokala. Vsi navzoči — bilo jih je precej so sočustvovali z njima in iima dajali piti Ali ni čudno, da imajo frontoši in drugi rdeči priganjači še ('anes tako veliko drznost, da si upajo znova loviti ljudi na svojo listo za občinske volitve?
Dovolj je sleparije!! V občinske volitve hočemo iti kot zavedni Slo venci in pošteni krščanski ljudje in ne več kot bebci in zajci. Ne bo mo več sumim sebi groba kopali!
Priča prizora »pri Nani«
Izza zavese
I/ Ljubljane je prispela vest, da jc stanje tamošnjega prebivalstva skrajne žalostno in obupno. Prehrana je mnogo slabša, kot je bila med vojno pod ita-
lijansko ali nemško okupacijo. Nad prebivalstva mesta Ljubljane strada ka« kor že dolgo, dolgo ne. t lice so puste in prazne in kažejo žalostno razpelo« ženje prebivalstva. Kupiti ni mogoče nobene stvari. V izložbah trgovin ni skoraj nobenega blaga, temveč povsod so le še Titove slike, na katere pa se ljudstvo s sovraštvom v srcu ozira. Prc« bivalei Ljubljane sc po eni strani vojne sicer bojijo, vendar si jo v veliko večji meri želijo kot bojijo. Dobro se zave« dajo strahot, ki bf jih prinesla sedanja vojna, ker pa živijo v tako nedopoved* ijivo težkem položaju, so pripravljeni na vsake, tudi najhujše žrtve, samo da bi bili rešeni sedanjega stanja, ki ga je prinesel »prokleti komunizem«, kakor to spako imenujejo.
S Primorskega se slišijo glasovi, da jc tudi tam gospodarsko stanje ljud« stva zelo obupno. Pomanjkanje hrane je zelo veliko in ljudstvo strada Vse to pa bi ljudstvo še prenašalo, ako hi vsaj mirno živelo in* šlo zvečer brez skrbi k počitku. Mnogo hujše kot po* manjkanje hrane in gospodarska mize« rija je to, da ljudje živijo \ stalnem strahu in negotovosti pred komunistič« nuni vohuni in OZNO. Zadnji čas so več. ljudi odpeljali neznano kam. Po« noči pride OZNA z avtom, potrka na vrata, ‘pobere svojo žrtev in izgine v temno noč brez sledu.
Ljudje vidijo, da nekoga manjka, pa nihče si ne upa izpraševati,* kdo ga je vzel in kam odpeljal, ('c bi se kdo za to zanimal in kaj izpraševal, bi šel kmalu tudi on isto pot. OZNA in nje« ni agenti so stalno na delu kakor hu« dobili duh. Vidnejši protikomunisti so zasledovani vedno in povsod. S Primor« skega bi več kot polovica ljudi zbežala na italijansko stran, če hi .lugoslova« ni za nekaj dni odprli mejo. Solkanci, kjer so pred kratkim spet odpeljali krčmarja Mirka Mozetiča ;n Ravnika, pravijo, da bi '•'L prebivalstva zbežalo čez mejo, ako hi jim bilo to mpgoee
Obupen je položaj v Titovini in <>« bupno je tudi prizadevanje tistih pla« čanih slepileev našega ljudstva, ki pri nas še danes zagovarjajo FRLJ.
Kapucini z Reke pred ljudskim sodiščem
Gotovo se še spominjate nesreče, ki se je pripetila ob priliki procesije pr e« sv. Rešnjcga Telesa na Reki, ko se jc ograja na terasi pred kapucinsko cer« kvijo prevrnila in sta dva otroka našla smrt, medtem ko je bila učiteljica, ki je otroke hujskala k sramotenju duhovnikov in vere, težko ranjena. Radi te nesreče so klicali pet redovnikov pred ljudsko sodišče, kjer so morali izjaviti »da niso podvzeli potrebnih korakov da bi sc nezgoda preprečila«. Fr. Jur; Novaka so obsodili na eno leto ječe. -Torej če v FRLJ kakega duhovnik; sramotijo, pretepejo, mu hišo ali cer kev posujejo, je vedno tega on sam kriv In ga je treba poleg vsega drugega pred ljudskim sodiščem obsoditi.
Kultura
VENCESLAV SEJA VEG, BEŽNI OBLAKI (Gorica 1*>4N, ■ samozaložba risal Vilko Cekuta, tiskarna Budin, cena L. 220). Naš primorski pesnik V. Seja vec se je po 14 letnem molku oglasil novo pesniško zbirko pod naslovon Režni oblaki. Svojo pr\o zbirko je izdal 1. 1W4. pri G MI) pod naslovom Pcsm
’c-niška zbirka je vedno razveseljiv književni pojav. Zla ti velja to za naše kulturne razmere na Gorškem, ki so postale po vojni tako tesne in skromne. Že samo dejstvo, da je v takih razme« ih pri nas izšla pesniška zbirka - saj vemo, da se pesniki ne rodijo ravno
kot gobe po dežju  nas mora navdati
s pravim kulturnim veseljem in zado« ščenjem. To zadoščenje se šc stopnjuje in postane pravi užitek, ko človek prc« bere pričujočo zbirko. Drobna je sicer in brez posebnih zahtev (pesnik jo je v. svoji skromnosti nazval Bežni oblaki, naslov, ki se zdi nekoliko krivičen), saj ibsega komaj 48 pesmi, ki so nastale zadnjem dvajsetletju, od katerih so nekatere že bile izšle po raznih sloveli« kih predvojnih revijah, večina pa jc novih. Vendar pa se takoj zaveš, da maš pred seboj pravo poezijo, ki jo odlikuje pristnost občutja, iskrenost iz« povedi in klenost izraza. V. S. je raz« mišljujoč lirik, v čigar duš; najdejo >dmev vsi majhni in veliki dogodki, ki pretresajo naše življenje in jih pesnik kot tak še prav posebno občuti. V. S. je človek svojega časa, ki živi sredi arene sedanjega, konkretnega življenj« kega vrveža. Zato ni čuda. če mu od« mevajo v duši predvsem ona doživetja, ki so njemu in nam vsem najbližja in najbolj osebna. V svoji zbirki je sam dovolj jasno nakazal, kakšni so glavni motivi njegove Muze. V prvem delu (»V globoki ječi«) trpi pesnik z zasuž« njeno zemljo in skupaj z njo hrepeni po vstajenju. V drugem delu (»Krog zemski se sesipa v prah«) doživlja pre« tresljivo tragedijo svetovne vojne in zlasti tragedijo slovenskega naroda. V tretjem delu (»Vse življenje verno je iskanje«), ki je ves religiozen, se po« vzpne nad zemeljsko revščino in raz« mišlja - v prisrčnih razgovorih z Bo« gom - o najglobljih problemih našega življenja. V zadnjem delu (»Valovite, o polja«) se kot obnovljen in prečiščen vrne na svet, ki se mu prikaže v neki novi luči: vsa narava s svojo lepoto; življenje s svojo tragiko (ločitev od domače zemlje, od matere) mu govorita, kako »iz vsemira se v naš čas -- rahlo vpreda božji glas«. Sploh !ma vsa zbirka religiozen značaj: 19 pesmj je religiozne vsebine, med njimi so neka« terc, ki spadajo brez dvoma med naj« lepše religiozne pesmi.
Med najlepše pesmi cele zbirke bi lahko šteli naslednje: Eli (str. H). I 'kleti (str. ‘)), Vstajenje (str. 15), 1943 (str. 24), Da bi mogel (str. 40), Ti svetel meč si (str. 41), Pod križem (str. 42«44). Soseda (str. 45), Izpraševanje vesti (str. 61, posvečena materi), Dnevi (str. 63), Svet gori (str. 64).
Zbirko toplo priporočamo posebno izobražencem. Pesniku pa svetujemo, naj se še kaj oglasi. Za nas goriške Slovence je vsak izraz kulturnega de« lovanja še prav posebne važnosti:	le
tobko časa bomo res narod, dokler bo« mo kot narod živeli in ustvarjali.
A. Č.
OPOMBA :	Knjiga je v Trstu na
prodaj pri Fortunatu po isti ceni kot i' Kat. knjigarni v Gorici, in sicer po 220. lir izvod.
ZA »SLOVENSKO SIROT1SČE« N. N. v Gorici 100 L; N. N. 100 Srčna hvala! Bog povrni!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAIINiČ Katoliška tiskarna - Goric,!
TIG RI “ - APOSTOLI
©24 0
Cel teden je že Pavel na poti in stopa neumorno skozi globok sneg proti vzhodu. Daleč, daleč gre pot v Sibirijo, v brezmejno daljavo se razteza njegov kri; žev pot.Nekoč je rekel enemu izmed » tigrov «, da bi šel bos okoli zemlje, če bi vedel, da ga bo s tem pripeljal h Kristusu. Zdaj pa hoče izprositi milost od Boga, naj bi ogenj, ki ga je v Moskvi prižgal, naprej gorel in fanta za fantomi vnel. S takimi mislimi potuje neutrudno naprej. Danes popoldne je v samotni kmečki hiši za maj« hen denar dobil dobro kosilo. Dobri ljudje so ga hoteli pridržati, a Pavel ni odnehal. Šel bo po svojem križevem potu do konca. Mrači se že in Pavlove oči iščejo varnega zavetja, kamor bi legel k počitku. 1 um spredaj stoji majhen s snegom, obložen skedenj. Ge se bo dobro zavil v kožuh, bo lahko počival ! Oko pa mu obstane na velikem tomnem madežu v snegu. Morda je to poginula živtil ? Pavel se skloni ii> uzre od mraza razjeden obraz fanta. Tenka in raztrgana obleka mu komaj po kriva suhe roke in noge.
Strah napade popotnika. Ge bo ta beraček tako ležal, bo gotovo zmrznil. Pograbi ga, strese in prebudi.
» Fant ! Vstani, sicer zmrzneš ! «
Fant se prebudi, si pomenea oči in strmi zaspano v motitelja miru in s. malo zjoče. Gorko čustvo obli j i Pavlovo srce. Ali ni to deček Jezus, ki v podobi beračka
prosi za pomoč ? Hitro sleče svoj kožuh in gorko kuč* m,o. Začudenemu fantu odene trepetajoče ude in na glavo mu položi gorko kučmo, ki mu jo potegne čez ušesa. Potem reče prijazno : » Čile j, tako ti bo toplo ! «
Kaj takega se fantu še ni pripetilo. Z velikimi očmi
gleda na dobrotnika kot na bitje iz pravljične dežele. Začuden mu pogleda v obraz in ga vpraša : » Kdo pa si ti ? «
Pavel $e mu nasmehne in reče: »Tvoj brat. kristjan ! «
Potem se obrne in gre naprej. Obdarjeni maje z glavo in gleda za njim. Potem izgine v skednju, da bi tam prenočil.
To je bilo Pavlovo veliko apostolsko delo. Pa jc bilo tudi pametno V »Večje ljubezni nima nihče, nego oni, ki da življenje za svoje prijatelje!« Pavel je moral zdaj teči. da bi ne zmrznil. Pa mu ne škodi. Ima zdrave in močne noge, tudi se najde morda kmalu kmečka hiša, kjer se bo ogrel ob gorki peči... Noge pa so vedno bolj trudne in lene. Kamor oko pogleda, pa ni nobene hiše ! Visoko čez nebo plava mesec in kaže, da bo kmalu polnoči. Pavel sede na rob ee-stc. Samo malo se odpočije, da bi potem šel laže naprej ... •Zaspati pa nikar ! Sedi in premišljuje in občutek sreče mu objame srce. Zveličar ho gotovo zadovoljen z njim. Fant, ki mu je dal svoj kožuh, bo zadovoljen spal v skednju... Od vzhoda prihaja velika postava... Kaj pravi popis osebe V Da, to je duhovnik Gregor ! Pavel se dvigne, da bi očetovskemu prijatelju pripovedoval
o delih zadnjih dni. Postava izgine kakor pošast v noč in Pavel se prebudi. Zaspal je in tega hi ne smel storiti. Takoj skoči na noge.
Mrzle in brez občutka so njegove noge. Sezuje si čevlje in drgne s snegom! premrzla kolena; potem gre naprej. A noge so odpovedale svojo službo in trepalnice na očeh fe zapirajo. Vedno težavneje in počasneje gre naprej. Pavel mora spet sesti. Obupno gleda v daljavo. Nikjer ni videti lučke iz kmečke hiše. Glava klone vedno niže .. . Kako jc v Pavlovi duši ? Iz daljne da* Ijave vidi prihajati beračka. ki mu je pomagal. Vedno bliže prihaja . . . Pa saj ni beraček. To je sam Jezus, fant, ki je odet v Pavlov plašč. Še dve podobi sta poleg njega, mož in žena. Jezus postoji, potegne oba sprem* ljevalea za roko in pokaže na kožuh :
» Glejta ! Ta kožuh mi jc podaril vajin sin ! «
Smehljaje se gresta k njemu. Pavel hoče skočiti pokonci. pa ne more; udje na nogah so trdi in ohromeli. . .
Zmrznjenega je našel drugega dne beraček in naznanil to vest po hišah. Kmetje so prišli in ga pokopali ob robu ceste. Čudili so se nebeškemu smehljaju na njegovih licih . . . Peraček pa jim je povedal o junaškem delu ljubezni, ki je prineslo fantu smrt. V kožuhu je bil še Sergijev potni list in naslov. Temu so kmetje poslali potni list in sporočili njegovo smrt. Tako so izvedeli tudi Dimitrij in njegovi tovariši o zadnjem velikem delu » tigra « apostola . . .
K o n e c