„	‘ioU
leto viii. št. m
Lj(»'*»* jaua, december 1SH
GLASILO. KOLEKTIVA P O D J E T f A »GRADi S«
Srečanje
ob treh ponoči
.lovno
oh treh ponoči 2'2. no-
so se v globini osmih ''Hfiov s: eča*i pod zvinijo sku-*!n; de'avvev. !;i sta v šaha od ‘l ?Je 'strani kopali 101 meter v ^‘kolektor pod Titovo veslo vj]. . Uuni. Veselo so se pozdravi 1 111 Prvi delavec je zlezel sko-nastalo odprtino/
, *a na kolektorju so poteka-]i f**’ predvidenem planu ali lio-,i ,ecf110, kolek tor je bil prebit 1,* dni pred rokom. Ce ne bi nepredvidenih težav, ker se teren posedal, hi bila danes ni.„°.Va. ces!a že usposobl jena za kn.,n/ \ Zanimivo je tudi, da so |,!l’a!1 ločno po načrtu in da je čak i !’ jcr sla se skupini srepi centimetre razlike, ka v 1 ,so v treh izmenah, vsa-skupina po osem ur. Vsaka
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kolekfor na Titovi vesti v Ljubljani je prebit. Delavci so veseli, saj so opravili velikansko dv"o. Na sliki: Ivan Scrtič, Nadi p Pozarčevič, Jovo l*revic, Jože Horvat in drugi
b dnevu republike
Doba, v kateri živimo, in svet, v katerega se vključujemo s svojo ustvarjalnostjo, sta vsako leto drugačna, pestrejša in bogatejša, pa tudi težavnejša. Boj, ki so ga naši narodi začeli že med NOB, se v bistvu še nadaljuje. To seveda ni krvavi boj, temveč boj predvsem za dosledno uveljavljanje delavskega samoupravljanja. Gospodarska reforma, ki se je izkazala in se kaže kot daljnosežna družbena reforma, poraja bistvene spremembe v ekonomsko družbenih odnosih, pomeni pa tudi korenite premike v temeljnih družbenih razmerjih.
Čeravno so ob uresničevanju reforme naši pogledi bolj usmerjeni v prihodnost, se ob 29. novembru ozrimo tudi nazaj na prehojeno pot. Ob prazniku republike torej ne moremo mimo uspehov, ki smo jih kljub hudim težavam dosegli tako na strokovnem področju, na samih gradbiščih, kot tudi na področju delavskega samoupravljanja. Spremenil se je odnos do dela in delo je postalo temeljna vrednost. Danes je zelo pomembna vsaka pobuda posameznika, vsak predlog delavca, vsak najmanjši uspeli v organizaciji dela itd., kajti vsak uspeli vodi k izboljšanju, na drugi strani pa dviga zavest kolektiva. Zato tudi naših uspehov ne more izbrisati čas.
V letošnjem letu smo predali investitorjem 75 različnih objektov na vseh koncili naše domovine in tudi v tujini.
Navajamo le nekaj najvažnejših objektov, ki so jih gradile naše enote in so bile v letošnjem letu predane investitorjem.
Gradbeno vodstvo Ljubljana
1.	Ljubljanska toplarna
2.	Odsek gorenjske hitre ceste s tremi viadukti
3.	3 veliki mostovi: Lešnica, Ljubno in Peračica
4.	Skladišče krompirja v Zalogu
5.	Razdelilna trafo postaja v Klečah
6.	Daljnovod Kleče—Toplarna
7.	Skladišče semen TEOL
8.	Remiza za dieselske lokomotive v Mostah
9.	Elektro napajalna postaja v SAVI
10. Instalacijski kolektor Pošta-Ajdovscina
Gradbeno vodstvo Maribor
1.	Proizvodna hala Avtoobnove, Maribor	T
2.	10 mostov na kanalu Drave ŠD I
3.	Zdravilišče Radenci — kurilnica in zvezni hodnik
4.	Ptuj — farma bekonov
5.	Maribor — 2 stanovanjska stolpiča
6.	Maribor — 2 bencinski črpalki
7.	Maribor — skladišče »Vesna« •.	•
8.	Maribor — razni objekti na skladišču Petrola
9.	Ormož — obrat stranskih proizvodov	,,
10.	Maribor — garaže in delavnice »Špedtransa«. -tl. Maribor — vojaški objekti
12.	Maribor Dogoše — ureditev nove gramoznice	.	■
13.	Velika hala-val jetrne aluminija v Slovenski Bistrici, ki bo
gotova še letos- -	. ' ■	.....
Gradbeno vodstvo Jesenice
1.	Žična valjarna, prva etapa Belško polje
2.	Hala za patentiranje žice
J. Objekta anglopieracije	■ {
4.	Stolpnica Jesenice — 52 stanovanj	.
5.	Most čez Savo na Jesenicah s severnim in južnim priključkom podvoza
6.	Mdst v Lancovem v dolžini 80 metrov	,
7.	Hala ža tekstilni šolski center v Kranju
8.	Tri stolpnice po 20 stanovanj v Kranju
9.	Kotlarna za »Savo« Jesenice
10.	Podslapje za hidroelektrarno Moste
11.	Žagalnica LIP Bled s krliščem
12.	Ureditev cest in okolice za »Elan«, Begunje
Gradbišče Ljubijana-okoliea
1. Poslovna stavba »Avtoobnova« Ljubljana •2.. »Yulon«, tovarna, poliamidne svile — Ljubljana
3.	Skladišče volumenskega blaga .(»Prehrana« — Ljubljana
4.	rStanovanjski bloki 3—8 Nove Jarše ‘
Gradbeno vodstvo Ravne na Korpškem
1.	Stolpič IV
2.	Stolpič III	•
3.	Stolpič II
4.	Osemletka Ravne	'
5.	OTKR Železarne Ravne
6.	Hala jeklarne Železarne Ravne
“ * r
Gradbeno vodstvo Celje
1.	Kirurški blok z adaptacijo kirurgije v splošni bolnici
2.	Osnovna šola Majšperk z adaptacijo stare šole
3.	Kanalski kolektor RZ-4 v Celju
4.	Trafo 35/10 kV s temelji daljnovoda v Celju
5.	Vodočistilnica elektrarne Šoštanj
6.	Rekonstrukcija valjarne v cinkarni Celje
7.	Rekonstrukcija topilnice v cinkarni Celje
8.	Kanalski kolektor 0 140 cm v cinkarni Cel ie
9.	Rekonstrukcija opornih zidov v Radečah
Gradbišče Koper
1.	Šalava-objekti »Male hiše«
2.	Banka — Koper (samo temelji)
3.	Luka Bakar (samo prednapeti nosilci)
4.	Stalna skladišča
5.	Žerjavna proga v luki Koper
6.	Podno skladišče v luki Koper (delno)
BiH
Veliki rezervoarji v Slavonskem Brodu Nemčija
L Upravno poslopje v Rad Homburgu
2.	Velika bala v kemični industriji »Hochst«
3.	Več razstavnih hal na velesejmu v Frankfurtu
4.	Cementni silosi v Wetzlerju
5.	Del univerzitetne klinike v Frankfurtu
Avstrija
L Dela na mostu čez Donavo v Greisnu 2. Dela pri hidrocentrali v Gersteinu
Ob dnevu republike čestitamo vsem sodelavcem in članom našega kolektiva ter bralcem k doseženim uspehom!
u/VtcMilinri tX/ AirfL.
6-1
Na Titovi cesti se je začela ugrezati zemlja
Porušeno ravnovesje plasti v globini zemlje terja dodatna dela
Letos jeseni je naše podjetje — točneje gradbeno vodstvo Ljubljana — skupaj s komunalnim podjetjem »Kanalizacija« prevzelo izgradnjo velikega kanalskega zbiralnika — kolektorja — na Titovi cesti. Gradnja kolektorja je bila v predvidenem roku končana, toda ko bi morali Titovo cesto spet urediti in usposobiti za normalni promet, so strokovnjaki opazili, da so se zemeljske plasti začele ugrezati.
Zakaj je prišlo do te nepredvidene in nezaželene ovire? Kot smo že poročali, smo kolektor izkopali precej globoko pod zemeljsko površino približno S m globoko, tako da smo najprej izkopali po dva upadna jaška (prvega pred »Na-mo« oziroma pošto, drugega pa približno 100 m v smeri proti Ajdovščini). Med obema jaškoma smo nato v globini 8 m kopali rov oziroma kolektor. Čeprav je rov za kolektor obzidan in so ga zaradi večje trdnosti strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane še sproti injektirali z betonskimi injekcijami, je vendarle izkop kolektorja povzročil premike v zgornjih plasteh zemlje. Po vsej verjetnosti so bili nekoč tam. kjer poteka danes Titova cesta, razni objekti, ki so jih pozneje porušili oziroma zasipavali. Seveda pa zasipavanje ni bilo tako temeljito (brez kompromiran j a), da bi vzdržalo kopanje rova v globini. In s tem, ko smo začeli kopati kolektor, je prišlo do porušenja dosedanjega ravnovesja v zemeljskih plasteh. Tako se je začel vrhnji sloj zemlje počasi in komaj opazno ugrezati. Seveda pa je tudi razmeroma neznatno ugrezanje dovolj občutno, da je onemogočilo vsa nadaljnja dela na cestišču, predvsem asfaltiranje. Asfaltna prevleka, pod katero bi bil šibek nosilni sloj z razmajanim ravnotežjem, bi kaj hitro popustila in v celoti bi zazijale večje in manjše razpoke.
Srečanje ob treh ponoči
izmena je štela po dve skupini, ki sta kopali vsaka s svoje strani. Delo je bilo akordirano. Pred oddajo dela po učinku je skupina štela po šest delavcev. Vsak dan so napredovali po 30 cm. Po oddaji dela na akord pa je pet delavcev napredovalo po ?5 cm.
Pri kopanju kolektorja se je najbolj izkazal brigadir Vili Škaper s svojo skupino. Pohvaliti pa je treba tudi druge brigade minerjev Toma Tomiča, Mirka Miloloža, Steva Čelebiča, Ivana Sertiča itd. Vsekakor zaslužijo vsi, ki so prispevali k temu delovnemu uspehu prav za dan republike posebno pohvalo.
Seveda zdaj ni kazalo drugega, kot omajano ravnovesje popraviti. V dolžini približno 80 m je bilo treba odkopati vso zemljo in približno 1,20 m globoko navoziti tampon ter ga nato komprimirati. Ker zadnje dni pogosto dežuje in tudi sneži, smo morali nad Titovo četo od nebotičnika do restavracije »Emona« zgraditi zasilno leseno streho; samo tako lahko naši delavci delajo nemoteno, saj bi deževje močno otež-kočilo, če že ne povsem onemogočilo delo in uporabo mehanizacije, zlasti vibromaksov.
Če ne bo nepričakovanih in novih ovir — zlasti nenaden hud mraz bi lahko še bolj otežkočil delo — bo kljub dodatnemu delu še pred novim letom Titova cesta usposobljena za normalni promet. Potem ko bo celotno cestišče na novo urejeno — delamo v dveh izmenah — bomo komprimirani nosilni sloj prekrili s plastjo betona, prav na vrh pa bo seveda prišla nova asfaltna prevleka.	p.
Začetek betoniranja temeljev ljubljanske bolnišnice
Kot je znano, so letos jeseni tri največja slovenska gradbena podjetja — Gradis, Slovenija ceste in Tehnika — začela graditi novo ljubljansko bolnišnico. Prvo je bilo na vrsti podjetje »Slovenija ceste«, ki je prevzelo izkop temeljev. »Slovenija ceste« je svojo nalogo v glavnem že opravilo, zdaj pa pride na vrsto betoniranje temeljev. To nalogo je prevzel »Gradis« — gradbeno vodstvo Ljubljana. Če ne bo nepredvidenih ovir, zlasti če ne bi nepričakovano pritisnil hud mraz, ki bi onemogočil betoniranje, bodo že prve dni decembra naši betonerji zaposleni na objektu nove ljubljanske bolnišnice. Skupno bo na bolnišnici delalo okrog 20 ljudi. Po vsej verjetnosti bomo delali v eni izmeni, le če bi bila nujna potreba, borno delali v dveh izmenah oziroma v treh izmenah. Seveda bodo za novo bolnišnico potrebne kar pre-

Samo s hitro intervencijo in požrtvovalnostjo so naši delavci na Jesenicah obvladali poplavo in preprečili najhujše
Močno in nepričakovano deževje v prvih novembrskih dnevih, zlasti pa še otoplitev ozračja, ki je hitro stajala zgodnji sneg v planinskih predelih, je povzročila nenadne in močne poplave. Med drugimi rekami je začela hitro naraščati Sava, ki se je 4. in 5. novembra spremenila v pravcati veletok oziroma deroči hudournik. Reka Sava je povzročila na Gorenjskem veliko škodo — ponekod pravcato razdejanje — precej pa je prizadela tudi našo enoto na Jesenicah.
Sava je že lani na Jesenicah prestopila bregove svoje struge in se delno razlila po površinah, kjer so objekti našega podjetja. Že lani so Jeseničani mislili, da je poplava katastrofalna. Zato so se letos poleti začeli pripravljati, da jih ne bi znova prizadela neprijetna presenečenja v obliki poplav. Utrdili in povečali so nasipe in zgradili nasip za samskimi bloki. Zadnje poplave so dokazale, da ta ukrep ni bil zaman, oziroma — bil je še kako potreben in pameten.
»Sava je začela naraščati že 4. novembra zjutraj, to je v petek,« je pripovedoval šef komerciale na Jesenicah, tovariš Vlado Šanca. »Ker je deževalo kar naprej brez premora in ker je Sava hitro in vztrajno naraščala, nismo mogli več čakati križem rok. Takoj smo začeli ukrepati in se upirati vodni stihiji, kolikor je pač bilo v naših močeh.«
Naši delavci na Jesenicah so delali ves dan. To je bila pravcata »mobilizacija« vseh sil. Buldožerji so rinili zemljo in gramoz na nasipe, da bi jih povečali in utrdili. Na srečo je bilo v bližini približno 1500 kubikov gramoza, ki so ga lahko takoj uporabili za utrditew nasipov. Seveda pa je bilo treba še marsikje drugje krepko poprijeti in zavihati rokave. Tako je bilo v skladiščih, kamor je že vdrla voda, približno 100 ton cementa v vrečah. Če bi ta cement dosegla voda, bi v kratkem imeli v vrečah namesto cementa — brezkoristen beton. Naši delavci so začeli takoj cementne vreče spravljati na višja mesta, tako da jim voda zlepa ni mogla do živega.
Kljub temu, da so Jeseničani s požrtvovalnimi in hitrimi ukrepi znatno zmanjšali škodo, ki jo je povzročila poplava, pa je vodna stihija vendarle naredila precej škode. Tako je vodnim masam uspelo odplaviti precej mivke, ki je ni bilo mogoče v naglici prepeljati na varno. Na prostoru, kjer ima »Gradis« svoje objekte, je bilo ob poplavi tudi približno 100 kubičnih metrov lesa. Večji del lesa so delavci sicer rešili, vendar pa ga je nekaj tudi odnesla voda. Tudi približno 1500 kubičnih metrov gramoza, ki so ga buldožerji porinili med
poplavo na nasipe, lahko štejemo med izgubo, saj zdaj ta gramoz praktično ni mogoče več uporabiti.
»Voda je ponekod segla do kolen, zlasti v skladiščih oziroma v delavnicah. Buldožerji so na dvorišču in okolici delali skoraj ves čas v pol metra globoki vodi,« je pripovedoval tovariš Šanca. »Toda na vso srečo naši nasipi niso popustili, marveč so vzdržali. Tako je bila voda. s katero smo se borili na »Gradisovem« prostoru, še dokaj mirna. Če bi voda podrla nasipa oziroma če nasipov sploh ne bi bilo. potem bi bilo vse kaj drugega. Takrat bi imeli opravka z divjo, deročo vodo. To pa pomeni, da bi nam divje vodne sile kaj hitro lahko začele spodjedati temelje zgradb in nič ne bi bilo čudnega, če bi se ta ali oni objekt
Ko začasno zapuščam naš kolektiv, želim ob tej priložnosti prisrčno pozdraviti vse znance in prijatelje, s katerimi sem se srečaval pri našem skupnem delu in naporih, pa tudi na športnih področjih. Upam, da bo čas mojega novega delovanja hitro potekel in da bomo ostali medtem še v nadaljnjih stikih!
Ing, Milan Arnež
Naš Martin Piajba, ki je tolikokrat zadel v živo, se torej začasno poslavlja. Odhaja v okviru tehnične pomoči pod vroče afriško sonce — v Libijo. Gradisov vestnik je torej izgubil izrednega sodelavca, ki je znal s svojim pe:e-som dostikrat povedati več, kot še tako dolg članek. Sicer sam pravi, da si tudi na takšno daljavo še želi stikov in bomo seveda vsakega njegovega prispevka veseli. Srečno torej in na svidenje!
UREDNIŠTVO
zrušil, če nc v celoti, pa lahko vsaj delno. Kdor ni videl poplave oziroma divjih voda, ki jih je povzročila nedavna poplava, si sploh ne more predstavljati, kaj je povodenj. T® stvari je treba enostavno videti,« je pripovedoval tovariš Šanca.
In kolikšna je škoda, ki jo je povzročila Sava?
Jeseničani so škodo ocenili na približno 12 milijonov starih din, vendar je to le škoda, ki so jo utrpel1 na materialu in objektih okrog upravne zgradbe, delavnic, skladišč in samskega naselja. Na vso srečo je nasip za samskimi domovi zadržal vodo. čeprav je bila za nasipom visoka 1 m. tako da poplava samskega naselja ni prizadela. Nekaj manjše škode je nastalo tudi na stolpnicah, kjer so nalivi z vetrom precej razmočili stene.
Precejšnja pa je tudi škoda na mostu pri Hrušici, ki je bil že na pol dograjen. Zgrajeni so bili že vsi temelji, položen oder z opaži in delno armatura. Po večurni neenakopravni bitki z razdivjano vodo so morali proti večeru Jeseničani kloniti. Voda je izpodkopala temelje in podrla en nosilni steber.
»Na mostu v Hrušici so bili naši delavci v petek, 4. novembra že ob 4. zjutraj,« je pripovedoval tovariš Šanca. »Odstranili so ves material, kolikor je bilo mogoče, zlasti oder in pomožni mostiček. Toda okrog petih popoldne je bilo vse upanje pokopano. Voda je odnesla most i» ob devetih zvečer podrla še en steber. Škoda, ocenjena na tein objektu, znaša približno 12 milijonov starih dinarjev. Tako je skupna škoda, ki jo je jeseniški »Gradis« utrpel zaradi poplav, ocenjena na približno 24 milijonov starih dinarjev, vendar pa bo po vsej verjetnosti ta znesek še nekoliko večji.«
Kot že omenjeno, sc moramo zahvaliti predvsem hitrim ukrepom in požrtvovalnosti vseh tistih, ki s° bili »mobilizirani« v reševalne akcije, da škoda ni bila še znatno večja-Lahko si samo mislimo, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se več kot meter visoka voda. ki je stala za nasip' za samskimi domovi, spremenila v
deroč hudournik. To bi bila ne; dvorano prava katastrofa. Očividci nedavne povodnji pripovedujejo, da so Sava in hudourniki nosili v toka tudi do 20 m visoke smreke, izruvane s koreninami vred. Kaj bi bil°: če ne bi bilo nasipov ali pa če n’ nasipi popustili, če hi se reševalna akcija začela prepozno? Vsa sreča, da smo jo odnesli še tako poceni, vsem reševalcem pa še enkrat polno priznanje.	P-°
PRAVILA Sl KROJIMO SAMI
S sestanka vodij kadrovskih služb poslovnih enot podjetja
Kadrovski delavci podjetja so na zadnjem sestanku kadrovikov razpravljali o načinu sprejemanja novih delavcev po potrditvi noveliranega pravilnika o delovnih razmerjih, ki med drugim določa, da velja poskusno delo za vse delavce in da je delavec dokončno sprejet na delo šele po uspešno prestani poskusni dobi.
S tem se je poslovanje kadrovske službe še povečalo. Delavec je torej lahko dokončno sprejet, na delo šele po uspešno končani poskusni dobi. Zato pa mora posebna strokovna komisija (ki jo izvoli DS PE) izdati za vsakega delavca pismeno oceno o njegovi strokovni sposobnosti. V strokovni oceni se upoštevajo trije kriteriji:	strokovnost, delovna iz-
nadljivost in delovnenavade.
Strokovnost:
1.	vsestransko sposoben opravljati delo na delovnem mestu;
2.	sposoben opravljati delo na delovnem mestu;
3.	delno sposoben opravljati delo na delovnem mestu;
4.	ni sposoben opravljati dela na delovnem mestu.
Delovna iznajdljivost:
1.	zadošča potrebam delovnega mesta;
cejšn je količine betona: predvideno je. da bomo v ta objekt vgradili približno 5000 kubičnih metrov betona, seveda ne samo v temelje, marveč v celotno zgradbo.
2.	ne zadošča potrebam delovnega mesta.
Delovne navade:
1.	so primerne za potrebe delovnega mesta;
2.	niso primerne potreoam delovnega mesta.
Na podlagi tega mora strokovna komisija izdati oceno, ki je lahko pozitivna ali negativna.
Delavec, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje delo v delovni organizaciji. Takemu delavcu preneha delo v delovni organizaciji z dnem, ko mu je vročena dokončna odločba, izdana na podlagi ocene o uspehu poskusnega dela.
Delavec ima na oceno strokovne komisije pravico do pritožbe. V tem primeru odločba zadrži izvršitev vse do dokončne rešitve organa, na katerega je bila pritožba naslovljena. Delavec torej ostane v delovnem razmerju do rešitve njegove pritožbe.
Poleg tega mora svet obračunske enote delavcu pismeno določiti še višino osnove za delitev osebnega dohodka.
Šele po vsem tem lahko kadrovski oddelek sestavi odločbo o dokončnem sprejemu delavca ra delo. Pr* določanju strokovne sposobnosti morajo posebne strokovne komisij® ocenjevati samo strokovnost^ iznajdljivost in delovne navade delavca, n® pa njihovih osebnih navad in lastnosti.
Kadroviki menijo, da smo s sklepom o obveznim poskusnem delu za vse delavce sami sebi povečali del° in administracijo. Najbolj pomembno pa je to, da se nam bo sedaj, ko je poskusno delo uvedeno za vse de; lavce, vsaka najmanjša napaka pr®i ali slej maščevala, če ne bomo strog0 dosledni pri ugotavljanju strokovne sposobnosti.
Do pritožbe bo pa vsekakor prišlo, kadar postopek o ocenjevanju posebne strokovne komisije ne bo v redu zlasti pri nekvalificiranih delih. T11 je ugotavljanje strokovnosti vseka kor problematično. Drugih pogojev-ki jih terja poskus pa po samem zakonu ni mogoče uspešno dokazovati
Ko je bil osnutek pravilnika o d® lovnih razmerjih v razpravi, je bil® posebej poudarjeno, naj bi ne uvedb poskusnega dela za vsa dilovna m® sta temveč samo zn tista, kjer 1® oeenievanje strokovnosti tudi smotrno .
Kljub temu pa sn bili organ1 upravljanja ob spret ti iu tega določila mnenia. da je i ujno vpeti9*' poskusno delo prav za vsa delovna mesta.
L. U.
Franc K nebi
Tobija Kohek
Aleksander Kovarnek
Loj/.e Kobal
Mara Kramar
Ljubo Kurent
Julij Lasič
Ludvik Mahnič
Marijan Merlak
Ivan Mikae
Franc Mlakar
Maks Robič
Avgust Slegar
Anion Tiiler
iveznost
Delavec ima pravico biti navzoč na sestanku vsakega organa upravljanja, kadar se odloča o njegovi pravici ali dolžnosti v delovni organizaciji
Pri tem je treba upoštevati, da se vsi sestanki organov upravljanja morajo javno sklicevati z navedbo
Tako je določeno v temeljnem zakonu o r'j.ornih razmerjih, ki nalaga nadalje v zvezi z omenjeno pravico delavca, da delovna organizacija organizira samoupravljanje na način, ki omogoča, da dnevnega reda, iz katerega je mo-delavec neposredno ali posredno soodloča o delovnih pogojih ter o goče razbrati, o čem bodo na seji Pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij v delovni organizaciji, razpravljali >"	SQ hkratl
da ustanovi službe, ki skrbijo za uveljavljanje pravic delov cev iz omenjene tudi dolžnosti članov de-teh razmerij in da določi samoupravne organe, pri katerih lahko [0vne skupnosti, o katerih se sklepa delavec ugovarja, da zavaruje kršeno pravico.
na seji organa upravljanja. Tukaj gre v glavnem za splošne akte, ki jih sprejemajo organi upravljanja glede upoštevanja delovnih dolžnosti, izvršitve proizvodnega načrta,
V	zvezi s tem so podrobnejša do- Že ustava določa, da se o vseh
ločila v našem statutu in pravilniku pravicah delavcev v delovni organi- _____	________ ____________
0 delovnih razmerjih.	zaciji vedno odloča javno in da je izpopolnjevanja obveznih rokov itd.
Statut podietia določa v 15. čle- omogočen slehernemu članu delovne Sprejemanje takih aktov je javno nu, kako uveljavljajo člani delovne skupnosti prest vstop na seje vsa- pu predhodnem obvestilu o vsebini skupnosti posredno svoje pravice ke§a organa upravljanja. Ce pa od- akta_ ki ga bo sprejel organ uprav-Pri upravljanju v 39. členu pa so loca 0 posameznic vprašanjih celot- ijanja, čeprav se nobenega osebno Pašteti organi ki lahko v podjetju na delovna organizacija, potem pa ne vabi niti op0zarja (razen članov odločajo o pravicah in dolžnostih „vsč	pravica temveč tuch samoupravnega organa).
clanov delovne skupnosti iz področ- dolžnost slehernega elana de ovne Določilo temeljnega zakona o dela delovnih razmerij.	organizacije da se zapima zavma- (	razmerjih, da ima delavec
V	143 členu našeaa nravilnika o sanje Pu'ed,huv Sp0Zna P J ovavico biti navzoč na sestanku vsa-
deU. L' clenu nagega ptavnniKd o momi da bo lahko s svoje strani ko-	...... .mravliania kadar se
-.delovnih razmerjih je preciziran po- ristno sodeloval ari odločanju o cin-	,ga. otgan.a upravljanja,
stopek	nvpHavlianifl nravice , -	. s,,	. ™	1 . ,	, odloča o njegovi pravici ali dolzno-
delavto kadar se odloča o njegovi loCen‘ zadeV1’ kas 'e tUd" '*naC,lnOS' stl v delovni organizaciji, je treba PPavicr^Solžnosti v podjetju V ^avega samoupravljav a	tako razumeti, da mora biti samo-
144- členu je predvidena strokovna Ce se delavec ne vključuje v de- upravljanj? v delovni organizaciji služba v podietiu na katero se lab- levanje svoje delovne crganizacije. tako organizirano, da se delavcu ko obrne delavec ki meni da mu niti se ne zanima za probleme in omogoči uveljavljati to njegovo pra-je Potrebna strokovna "pomoč pri vprašanja, o katerih razpravlja in vico. Tako zahteva od nas sistem uveljavljanju pravic in urejanju iih rešuje delovna skupnost, potem samoupravljanja, ki je osnova naše-dolžnosti iz medsehnineea delovne- tudi ne more zahtevati nikakih pru- ga celotnega družbenega razvoja, ga razmeri« nri nodietiu	vic in kogarkoli kriviti za eventual- Tako torej ne pomeni, če kdo ne
Tur1i	P P	"	ne posledice.	izkoristi pravice, da bi bil navzoč na
rucli organizacija samoupravlja-	-
lai Predpisana s statutom podjetja, Vsak se mora zanimati

za delo seji organa upravljanja, ko se odloča o njegovih obveznostih, da tak
neSa člana delovne skupnosti in ni eiti sv°ie mišljenje, ki naj bi v po- veljaven m jUogoče te pravice nobenemu kra- livnem smislu vplivalo na obliko- izpolnjevati.
in samo zaradi tega ne bi bil veljaven in da ga ne bi bil dolžan
vplivalo vanje sklepov teh organov.
Z. R.
ve govorimo o tej pravici delav-a> Pridemo do zaključka, da je od-isno od njega (delavca) ali bo to Pfavico izkoristil ali ne. Kot zavedla J,.0 ■ delovne skupnosti bi morali ut vsi zainteresirani za postopek elovne organizacije, kadar zadeva Uavice članov delovne skupnosti in adav se odloča o pravicah kateregakoli posameznega člana delovne -jupnosti. Vsekakor pa se postavlja koj vprašanje, ali se lahko član ueiovne skupnosti tej pravici tudi .^e. Vsekakor je to njegova stvar, * bo v določenem primeru to pra-'=° izkoristil ali ne. ve ima član delovne skupnosti po n e! omenjenem zakonu pravico biti u Vz°č na sestanku vsakega organa javljanja, kadar se odloča o nje-lov • pl‘avicah in dolžnostih v debi n,1.01'ganizaciji, še ne pomeni, da . sklep organa pravno ne veljal, če D„ n . de,°vne skupnosti, o katerega sot 'Ci Se rešuie- ne bi bil tudi pvi-0i en ua seji. Zakonodajalec samo lavceZUje tak 0l'San- da omogoči de-cu uveljavljanje njegove pravice.
Na Titovi cesti v Ljubljani sc je pogreznila zemlja, kar je terjalo dodatna dela pri graditvi kolektorja
‘p.h.zpKo.tu.lmo	K&tzg-odo.!
Komisija za notranjo delitev osebnih dohodkov v sestavu ing. Franc Gačnik, Vlado "Satira, ing. Drago Sever, S"ane Vhau in Mariin Zajšek
Jeseničani bniln izpolnili
letošnji plan
že letos so prevzeli nekatera dela za leto 1967
Čeprav zmanjšanje investicijske potrošnje nasploh precej hudo »stiska« celotno gradbeništvo, pa položaj vendarle ni povsod enak in zmanjšanje investicij občutijo eni huje, drugi pa manj boleče, Tudi v našem kolektivu položaj ni enak v vseh ekonomskih enotah. Že skoraj leto dni ugotavljamo, da je največja »kriza« y Ljubljani in Celju, medtem ko problemi na Jesenicah, v Mariboru, na Ravnah in v Kopru niso tako pereči.
Jeseniški kolektiv je zaradi izgradnje velike nove železarne zadnjih nekaj let skoraj stoodstotno zaposlil vse svoje kapacitete in vse do lani sploh ni bilo vprašanja, kje bodo dobili delo, marveč so se raje spraševali, kako bodo lahko svoje naloge izpolnili. Zdaj, ko je nova železarna vsaj v glavnem' dograjena (ne še sicer popolnoma), je tildi na Jesenicah položaj nekoliko drugačen, kot je bil v preteklosti. Kljub temu pa Jeseničani nikakor ne mislijo obupati; nasprotno, vsaj za leto 1967 ne kaže ravno slabo.
Na Jesenicah gradi »Gradišč tri stanovanjske stolpnice. Prva bo po vsej verjetnosti vseljiva že januarja 1967, druga pa prihodnje leto meseca maja. Tretjo stolpnico bodo začeli graditi spomladi 1967, tako da bi bila prod poletjem 1968 vseljiva. Vrh tega grade Jeseničani v Kranju razmeroma veliko skladišče (za 186 milijonov). Dela je še precej tudi na objektu aglomeracije in pri kanalizaciji na Hrenovici. Nasploh pa je na Hrenovici še precej gradbenih del. za mnoge sploh še niso bile niti razpisane licitacije.
Jeseničani so trdno prepričani, da bodo svoj plan (1,7 milijarde starih
dinarjev) letos izpolnili. Kako bo prihodnje leto, je sicer težko prerokovati, vendar pa ni dvoma, da bodo naši delavci na Jesenicah tudi v prihodnosti znali dobro izkoristiti svoje izkušnje, delovni elan ter svoje izkušnje. To pa je jamstvo, da bodo tudi v novih pogojih sposobni graditelji lahko dobili delo.
Stanko Vesenjak — državni prvak
O Stanku Vesenjaku smo v našem glasilu že pisali — toda postati državni prvak ni kar tako.
Pred 5000 gledalci je bilo v Brežicah veliko tekmovanje za državno prvenstvo v moto-crossu. Startalo je 32 vozačev, Z izredno taktiko in dobro vožnjo je naš Vesenjak končno potolkel vse tekmovalce in lanskoletnega prvaka, ter tako ib velikem aplavzu gledalcev postal državni prvak Jugoslavije.
Tovarišu Vesenjaku ob njegovem velikem uspehu naše čestitke. Čestitajo pa mu tudi njegovi ožji sodelavci s tovarišem Janekom Sa-dovskim, ki nam je poslal tudi ta (seveda večji) prispevek.
Delitev v podjetju je neposredno odvisna od organizacijskih oblik podjetja. Organizacijskim spremembam morajo nujno slediti spremembe v delitvi (včasih pa tudi obratno). Naše razmišljanje o delitvi se naslanja na sedanjo organizacijo. Seveda pa smo dolžni upoštevati tudi (manjše) organizacijske spremembe, ki jih predvidevamo v bližnji prihodnosti. V mislih imamo zlasti oblikovanje obračunskih enot, to je brigad po posameznih specializacijah — o čemer govori tudi sklep št. 4. konference šefov v letošnjem marcu. Tudi nekatere novejše organizacijske oblike samostojnih OE zunaj meja naše ožje domovine še nimajo ustreznih določil v naših samoupravnih aktih, vsaj glede delitve ne.
ODNOSI MED PODJETJEM IN PE
Naša organizacijska struktura ima tri nivoje: nivo podjetja, nivo poslovne enote in nivo obračunske enote. Samostojna OE ima sicer svoje posebnosti glede poslovanja — je bolj samostojna. Vendar se v delitvi ne razlikuje mnogo od OE, kajti praviloma, razen SPO, ne razpolaga samostojno z ustvarjenimi skladi.
Tokrat bo naš pravilnik o delitvi dohodka podrobneje opredeljeval poslovno ekonomske odnose med PE in podjetjem. Manj podrobno in bolj načelno pa bo opredeljeval odnose med OE in PE.
Za tak pristop glede vsebine pravilnika govori več stvari.
1.	Težko je opredeljevati in določati odnose do OE (tretji — drugi nivo), ko odnosi niso povsem razčiščeni na višjih nivojih. To so odnosi med PE in odnosi med PE in podjetjem. Primer: ura kvalificiranega delavca znaša v internem obračunavanju med PE različno: pri PE Lj-okolica 15,05 ND, pri SPO 14,50 ND, pri PE Ljubljana 13,76 ND — vse za stanje september 1966.
2.	Menimo, da zaenkrat lahko govorimo o formiranju skladov le na nivoju PE in seve podjetja, vtem ko OE formirajo sredstva le za OD in za rezervni sklad OD pri PE. Zategadelj bomo obravnavali OE podrobneje v tretjem delu tez — o nagrajevanju.
3.	Za dobro nagrajevanje po delu je treba podrobno in mesečno
zasledovati poslovne rezultate OE, to je sektorjev, gradbišč, delavnic. Taki obračuni so možni le pri določeni planski (lastni) ceni in pri stroškovnem knjigovodstvu, ki je prilagojeno tej ceni. Za plansko ceno še nimamo dovolj izdelanih normativov, priprava dela se še ni uveljavila v taki meri, kot želimo, in končno še niso dovolj ustaljene gospodarske razmere.
Urejevanje zadev v organiziranju, obračunavanju in delitvi v OE bo morala biti v prihodnje naša važnejša skrb. Zavzetost kolektivov OE za spodbudno nagrajevanje bo slej ko prej odločilno vplivala na urejeno delitev na »nivoju neposrednih proizvajalcev.«
FORMIRANJE DOHODKA PE
Ce danes PE in predvsem njeni vodilni predstavniki upravičeno zahtevajo čiste odnose med PE kakor tudi med PE in podjetjem, potem lahko jutri pričakujemo čistejše odnose med OE kakor tudi med OE in PE. Pri tem bo šlo zlasti za pravilno, da ne rečemo pravično nagrajevanje — po delu. Hkrati pa gre tudi za enoten način nagrajevanja v podjetju.
Sprejeli smo načelo, da formirajo PE celotni dohodek po tržnih cenah. Pri tem bi veljale naslednje izjeme:
— SPO formira celotni dohodek
po »objektiviranih« tržnih cenah ali po t. i. internih prodajnih cenah — razen za dela strojev pri tujih koristnikih;
— KO formira celotni dohodek po interni prodajni ceni za remontno dejavnost;
— OGP formira celotni dohodek po internih prodajnih cenah za tiste izdelke, kjer ima podjetje poseben interes za uveljavitev na tržišču;
— Biro za projektiranje formira celotni dohodek po interni prodajni ceni za dela za podjetje;
—	vse PE obračunavajo medsebojne usluge po internih prodajnih cenah — če se ne sporazumejo drugače;
—	v posameznih primerih prevzemajo dela gradbene PE po internih prodajnih cenah, Nekaj primerov: turistično naselje Poreč, železarna Ravne, toplarna Ljubljana, rafinerija B. Brod.
KAJ JE INTERNA PRODAJNA CENA?
To je kalkulativna cena brez ali z (običajno z manjšimi) vkalkuli-ranimi skladi. Praktično se ta cena formira z dogovorom med PE oziroma med PE in podjetjem — zatorej interna cena. Bistveno je torej, da se pri določanju cene ne srečamo s tržiščem, to je z drugimi ponudniki.
Seveda pa je interna prodajna cena lahko tudi nižja od lastne cene. Vendar mora take primere uravnavati vnaprej organ upravljanja podjetja oz. enote. Več o tem smo govorili v prvem delu tega razmišljanja.
Opisani način formiranja celotnega dohodka posameznih PE sestavlja osnovo. Od te odštejemo poslovne stroške. Med poslovne stroške štejemo tudi stroške režije podjetja, ki jih PE odvedejo po ključu ur. Ključ mora biti sprejet vedno vnaprej, podobno kot za investicijsko vzdrževanje, izobraževanje kadrov in ključ za odvod skupnih potreb. Skupne potrebe pokriva enota iz ostanka dohodka
Z dohodkom PE razpolaga enota samostojno. Pri tem mora upoštevati:
1.	akontacije na OD kakor tudi OD je treba obračunavati in izplačevati po sprejetih pravilnikih podjetja in enote;
2.	trošenje iz sklada skupne porabe in rezervnega sklada enote mora biti skladno z gospodarskim načrtom podjetja in enote: skladnost ugotavlja organ upravljanja podjetja:
3.	kadar enota trenutno ne potrebuje svojih sredstev, jih vroča v »interno banko«; kadar pa enoti za trenutne potrebe lastna sredstva ne zadoščajo, dobi dodatna sredstva od »interne banke« v obliki posojila.
VLOGA PODJETJA
Soglasje organa upravljanja podjetja ne pomeni omejevanja pristojnosti enot, pomeni pa pravico in dolžnost podjetja, da skrbi za načrtno in smotrno trošenje sredstev
Od kod podjetju ta pravica in dolžnost? Ne samo iz statuta (člen 70) — saj tega lahko sami spreminjamo, marveč tudi iz naše družbenoekonomske ureditve.
Podobno, kot daje družba podjetju sredstva v upravljanje in si zaradi racionalnega trošenja pridržuje določene prerogative, ima podjetje določene pristojnosti do enot. Zakaj? Uspehi enot so tudi plod enotnih sredstev podjetja in enotne organizacije (poslovanja). Koliko je prispeval naš »tudi« in koliko (samo) enota, je pri tržnih cenah težko razmejiti. Pa ne samo pri tržnih cenah. Splet dejavnikov, ki v končnem rezultatu pripomorejo k takemu ali drugačnemu dohodku, je preveč pester in zapleten ter ne dovoljuje niti računskega niti družbenega sklepanja: »To je samo moje!«
Ne sklicujem se na enotnost podjetja v težkih časih, toliko manj namigujem na nekakšno nepopularno centralizacijo, ampak se zavzemam za tak način formiranja in trošenja dohodka, ki bo
—	po eni strani demokratičen za vse (demokracija za en del je lahko nasproti pol demokracije za večino) — po drugi strani pa racionalen. Končno pa: ali ne pomeni načelen odpor družbeni kontroli skrivanja nečesa (nepravilnega) pred to družbo?
Bodimo jasni! V našem razmišljanju o skladih, o ostanku dohodka PE niti ne gre toliko za kontrolo. ker si načrt trošenja lastnih sredstev z letnim načrtom enota itak sama predpiše. Gre torej za skladnost razvoja enot s perspektivnim programom razvoja pod-jetia. Gre za našo skupno prihodnost. ki jo moramo načrtovati — kot že rečeno: demokratično in razumno. Naša sredstva — enot in podjetja, s katerimi nrosto razpolagamo, so tako ma.ihna, da bi bilo njihovo nenačrtno trošenje domala hudodelstvo do članov kolektiva, ki niso imeli te »sreče«, da bi sodelovali pri ta M h odločitvah.
Da ne bo nesporazuma. Niso člani organov upravljanja enot nespametni, člani centralnih organov pa pametni. Večkrat — žal
—	je lahko narobe. O temu pričajo poslovne odločitve, ki nas še danes vznemirjajo. »Hvaležni« smo banki, da nam ni leta 1963 in 1964 odobrila večjih sredstev za nakup osnovnih sredstev, ki smo jih nameravali kupiti po sklepu centralnega organa upravljanja
Ko nadaljujemo z mislimi o delitvi, moramo odločiti tudi o načinu trošenja denarnih sredstev poslovnega sklada in am,>*‘*7- '>i.ie
in o drugih sredstvih, za katera menimo, da bi bilo razumno centralno formiranje in trošenje. Takih sredstev je v primerjavi z onimi, o katerih smo se ravnokar široko razpisali, precej več. Da, sposobni smo se razgreti do vrelišča. ko pretakamo kapljice (ostanek dohodka). Kolektivi vseh enot živo sodelujejo in argumentirajo »svoj prav«. Ko pa odločamo o poslovnem skladu, o amortizaciji, prepuščamo odločitve ožjemu krogu samoupravljavcev in njihovi »najboljši volji« za razumno trošenje!
Menim, da moramo pri soodločanju zavestno razširiti krog članov kolektiva. Ne le zato, ker več ljudi več ve, torej ne le zaradi nekakšne demokracije, marveč zlasti zato, da bo odločitve sprejelo zavestno čimveč članov kolektiva, ki bodo zato moralno in materialno tudi odgovorni, in zato tudi zavestno pripravljeni sprejeti morebitne posledice. Ker zavesti ne moreš prijeti v roko in jo postaviti na pravo mesto, bi jo morali negovati in spodbujati. Ena od poti, ki vodi do tega, je izobraževanje. No, pustimo to temo za druge priložnosti.
KAKO RAZŠIRITI KROG SAMOUPRAVLJAVCEV?
Tako, da vključimo v gospodarski načrt tudi trošenje teh sredstev. Posebna komisija DSP naj bi imela bolj strokovni in izvršilni značaj pa manj odločilnega. Odločilni značaj ima DSP — bo rekel kdo. 2e res, toda DSP ni širok krog samoupravljavcev.
Kakšna naj bi bila delitev v samostojnih OE, ki so enkratne, organizirane za izgradnjo določenega dela (Eos. Brod, Skopje) ali za gradnjo zunaj naših meja (Zah Nemčija)? Take enote bržčas ne bi formirale skladov. Ti bi se stekali v sklade podjetja. Zlasti bi veljalo to za samostojne OE v tujini, ker bi z ustvarjenimi sred-
stvi v tujih valutah nakupili reprodukcijski material in rezervne dele — za potrebe podjetja.
Kaj pa v primerih, ko sestavljajo tako enoto pretežno delavci ene PE? Denimo, da so to najboljši delavci določene PE. Ali ne utrpijo preostali člani kolektiva take PE materialne škode? Taki PE ostanejo fiksni stroški skoraj nespremenjeni, precej pa se J1 lahko zmanjša obseg del. Tedaj postane pereče tole vprašanje: ali je nadaljnje poslovanje take P® sploh še ekonomično?
Vprašanja niso iz trte izvita. Postajajo že realna, postala bodo nujna.
Prevzeti želimo, denimo, večjo delo v drugi republiki, državi. Recimo, da je delo za podjetje precej bolj interesantno kot dela na razkropljenih sektorčkih nekaterih PE. Ali smo torej toliko mobilni ali imamo toliko organizacijske gibčnosti in poslovne sposobnosti za prevzem takih del in ali bomo znali podeliti rezultate, rekli smo — takega evčjega dela?
To so vprašanja, na katera moramo odgovoriti vsi, vsaj vsi mi» ki smo — takega večjega dela? kot pridobitna patrona za mesečno polnjenje kuvert. To so vprašanja, ki pritrjujejo spoznani zakonitosti, da namreč organizacijo in delitve ni moč obravnavati ločeno.
Naše teze na takd zahtevna vprašanja prav gotovo niso sposobne odgovoriti. Te vrstice s0 slej ko prej delo ozkega krog3 ljudi. Zato bi bila vsaka nakazana rešitev preblizu subjektivnemu mnenju. Hoteli smo le problem® prikazati — morda hote malce sočno. Naš namen bo popolnem3 dosežen, če se bo širši krog čl3' nov kolektiva zamislil, razpravlja in predlagal konkretne rešitve na gornja razmišljanja.
(Se nadaljuje)
S v.
Dopisujte
v naše g asilo!
Realizacija se je v primerjavi s prejšnjim mesecem izboljšala, saj so planski pokazovalei podjetja pozitivni (razen obrtniških del), medtem ko v septembru skupna dela še niso dosegla plana (— 0,6 %>).
A. USPEH PODJETJA
V oktobru je podjetje kot celota izvršilo kumulativni mesečni plan s 100,3 Vo. Gradbena dela so bila izvršena s 101,8 %>, kar je za 0,7 % boljše kot prejšnji mesec, medtem ko z obrtniškimi deli še vedno zaostajamo (92,8 Vo), čeprav se je tndi ta pokazatelj iz-prav se je tudi ta pokazovalec izboljšal za 1,6Ve.
B. USPEH GRADBENIH PE
Tudi gradbišča kot celota so presegla mesečni kumulativni plan z 1,7 Vo. Medtem ko so z gradbenimi deli plan presegli za 4,1 Vo, pa so z obrtniškimi deli v zaostanku za 5,9 Ve. Tndi del letnega plana je v 10 mesecih presežen za 1,3 Vo, od tega pride na gradbena dela + 3,3 Vo, na obrtniška dela pa — 4,9 Vo.
Od gradbenih poslovnih enot sta pod skupnim planom samo Maribor (—5,2 Vo) in Ujubljana okolica (— 5 Vo). Pri gradbenih delih pa sta pod planom Ujub-ljana (— 0,5 Vo) in Maribor (— 2,2 Vo). Pri realizaciji obrtniških del pa je slika bistveno različna, saj so štiri PE pod planom.
C. USPEH OBRATOV
Uspeh obratov je slabši kot uspeh gradbenih PE. ker se je pri obeh skupinah dvignila realizacija v primerjavi s prejšnjim >. mesecem za 0,9 Vo in je tako j	ostalo razmerje nespremenjeno,
j Pod planom so SPO. OGP in Pro-
|	"ektivni biro (ni do«e<">i --
Planski barometer za oktober 1966
A. Gradbišča
Planski pokazatelji			Giadcene -Gradis- pe skup.	Ljublj.	Marib.	Celje	Jes	Ravne	Lj. okol. Koper	
Realizacija za	Skupna dela		100.5	101,7	101,7	94,8	105,8	110,0	101,9	95,0	122,2
za jan.-okt.	gradbeno dela		101,8	104,1	99,5	97,8	106,5	102,6	105,7	115,0	126,5
1966	obrtniška dela		92.8	94,1	107,4	C1,4	97,5	154,5	97,2	67,7	102,2
Letni plan	plan v »/o		81.5	82,1	79,0	84,0	77,0	82,6	79,6	86,1	83,8
a) skupna dela	realizacija v	Vo	81,7	85,4	80,5	79,7	79.9	90,9	81,1	81,7	102,4
	d ali —		+ 0,2	+ 1.5	+ 1.5	- 4,5	4 2.9	+ 8,5	+ 1,5	— 4,4	+ 18,6
b) gradbena dela plan v Vo			81,2	81.9	79,9	84.0	75,8	84.1	80.6	81,8	83,8
	realizacija v	Vo	82.7	85,2	79,5	82,1	80,6	86,4	83,6	94.0	105,9
	+ ali -		-t 1,5	4- 5,5	— 0.4	- 1,9	+ 4,8	+ 2,5	+ 3,0	+ 12,2	4- 22,1
c) obrtniška dela	plan v %		82,6	82,5	77,5	84,0	80.0	78,0	77,3	92,7	.83,8
	realizacija		76.7	77,6	85.2	68,4	78,(1	104.9	75,1	62,7	85,6
	-* nli -		— 5.9	— 4.9	+ 5.7	— 15,6	— 2.0	4- 26,9	-2.2	— 30,0	+ 1,8
1 roduklivnost jan.-oktober	plan		16.78	14.26	14.94	14,50	11.95	15,65	13,52	14,57	13,38
	realizacija		19,45	17,48	17,20	20,56	12,87	15,86	14.86	19,24	21.81
	Vn		115 9	122.6	1 15.1	142.4	107.7	116.2	109,9	132.1	118.7
Efektivne ure	plan v Vo		82.1	82,7	80.0	84,0	82.4	84,5	82,9	79,8	83,8
jan.-oktober	realizacija v	Vo	72.1	70.2	69,1	57,7	81,5	74.7	78,2	69,5	89,3
	4- ali —		— 10,0 — 12,5	— 10,9	— 26,5	— 1,1	- 9,8	-4,7	— 10,3	+ 5,5
zaradi zmanjšanja obsega del — zunanji sodelavci).
C. PRODUKTIVNOST IN EFEKTIVNE URE
Pri efektivnih urah so presegle plan tri PE (Koper, SPO in LO Škofja Loka), medtem ko so vse ostale poslovile enote opravile manj, kot je bilo predvideno. Najmanjši odstotek efektivnih ur izkazuje PE Maribor, ki je z 68,7 Vo efektivnih ur dosegla 97,8 odstotka plana gradbenih del. Vse ostale PE imajo čez 80 Vo opravljenih efektivnih lir.
Tudi pokazovalec produktivnosti se je temu primerno dvignil pri PE Maribor (+ 42.4 Vo). sledijo še Lj. okolica ( f 32.1 Vo), Projektivni biro (+ 30,6 Vo), Koper (4- 18,7 Vo) itd Pod planirano produktivnostjo, ki jo računamo iz razmerja gradbenih del na efektivno uro, je samo SPO. ki je dosegel 87,5 Vo planirane produktivnosti.
B Obrati
Planski o-»krtZ^teljj		l! s*
Realizacija za jan.-okt. 1966	Skupna dela gradbena dela obrtniška dela	97.2 97,9 41,7
Letni plan	plan v Vo realizacija v Vo + ali —	80.2 77,9 -2,3
Produktivnost jan.-oktober	realizm i topi n n Vo	24.11 24.52 101,7
Efektivne ure jan.-oktober	plan v Vo realizacija v Vo + ali —	80.7 77.7 -3,0
	c §	I	ro o		I
SPO	O? y -	o I	O ^ 3 "	OGP	ti
89,3	100,1	101,5	112.4	93,6	89.6
89,3	100,1	101,5	115,8	93,6	117,3
—		—	63,9	—	51.3
85,0	74,8	75,0	81,3	79,8	88,5
75.9	74,0	76,1	91,4	74,7	79.3
-9,1		4 1,1	+ 10,1	— 5.1	— 9.2
30.80	22.55	22,19	19,83	25.60	19 09
26.94	23.96	22,84	21.26	26.60	25.05
87,5	106.3	102.9	107,2	112.7	120.6
85.2	79,5	76.0	81,8	S 1.4	80.5
85.0	74.7	75.0	86,8	67.6	78.2
+ 1.8	— 4.6	— 1.0	+ 5.0	- 13,8	- 2,3
R. M.
ratska CSS
nas je prisrčne sprejela
Čeprav še malo utrujeni od dolge vožnje, smo se zjutraj dobre volje zbrali v veliki avli delavskega hotela. Tu nas je zopet sprejel naš dobri znanec ing. Mi-loslav Cvrtiček. Zunaj nas je čakalo turobno jutro. Rahlo je rosilo, zato smo se hitro spravili v avtomobile in odpeljali na direkcijo »Pozemny stavby« v Brnu.
Tu so nas že pričakovali direktor podjetja Josef Garda, ing. Jaroslav Hausner s svojimi ožjimi sodelavci.
Pogovor je potekal v prisrčnem vzdušju in tolmača skoraj nismo več potrebovali. Ano, Ano, to so bile
Gradnja indnsfrijs':egn objekta v Gothvaldovu
besede, ki si jih vsak takoj zapomni. (Ano pomeni po nase »da« ali »tako je«.)
Zanimali so nas dosežki na področju montažne gradnje, sindikalno delo in tudi organizacija podjetja ^eveda je ta opis, ki ga v odlomkih objavljamo le cezen pregled organizacije podjetja.
Gradbeno podjetje >>Pozernny stavby« v Brnu zaposluje 7800 delavcev. Deli se v dva dela. Gradbišče v Brnu in gradbišče v Gottvvaldovu. Podjetje za obe-venki gradbišči vodi direktor s centralno upravo, ki je y Brnu. Zanimivo je, da so združili tudi vso opekarsko industrijo in napravili poseben center, ki je seveda sklopu podjetja. Ker gradijo vse po montažnem sistemu, uporabljajo zelo malo klasične opeke.
Delitev področij dela je nekoliko drugačna kot pi as. Odbori ali oddelki na naj višjem sektorju so: teh nična uprava, odbor uprave s sekretariatom ib prav “im oddelkom, ekonomsko tehnična in finančna kon trola (OTK), civilna zaščita in zaščita podjetja.
Zelo pomembno vlogo ima nabavno prodajni od e ek, kamor spadajo tudi ves transport, stanovanje samski domovi, evidenca, časopis podjetja, propagan aa, telekomunikacije itd.
Kadrovske in komercialne službe v bistvu ne po najo ah y«„, '«i™ ne kot pri nas Tj posl; so raz
lično razporejeni po vseh oddelkih' in nivojih. Obstaja sicer poseben oddelek za personalne zadeve, ki se izključno ukvarja s sklepanjem in odpovedovanjem delovnih razmerij. Vsi uslužbenci se nameščajo centralno in vsak mora iti tja, kamor ie dodeljen. Pri vseh podjetjih pa je zelo veliko pomanjkanje delavcev, zato je po gradbiščih, predvsem pa po delavnicah, zaposlenih sorazmerno veliko žensk. Centralne 'službe so med seboj in med upravo povezane po principu funkcio-
Gottwaldcvo iz ptičje perspektive
nalne povezave. Organizacija dela in poslovanje zelo dobro funkcionirata.
V podjetju je odlično organizirana razvojno tehnološka služba, ki je zelo modernizirana, ter knjigovodska mehanizacija, ki je na najvišji stopnji. Vse knjigovodstvo se vodi centralno in strojno.
Zelo pomembno vlogo ima oddelek za organizacijo poslovanja, ki se ukvarja izključno z razvijanjem internega poslovanja, uvajanjem mehanizacije v upravno poslovanje, izdelovanjem obrazcev itd.
Kadrujejo v glavnem preko šol. V gradbene poklice začnejo usmerjati že v osnovni šoli. Strokovnjaki podjetja (personalnega oddelka) obiskujejo osnovne šole, prirejajo predavanja o podjetju ter predvajajo posebne filme iz dela in življenja gradbenih delavcev. Tako zainteresirajo mladino za gradbene poklice. Učna doba vajencev traja 3 leta. Razlika je le v tem, da vajenci teden dni obiskujejo šolo, teden dni pa so na praktičnem delu. Tehnični in delovodski kader pa v glavnem kadrujejo ;z vrst najboljših učencev in najboljših delavcev.
Podjetje ima svojo šolo. V svetu šole so strokovnjaki podjetja, strokovnjaki višjih šol, v Ostravi pa celo dekan fakultete. Tako je povezava med podjetjem in drugimi šolami (s tehnično fakulteto) boljša in uspešnejša. Vse izobraževanje se v glavnem začne v podjetju.
Generalna direkcija, pa tudi posamezna podjetja, imajo izdelane zelo točne sociološke-socialne analize, kot tudi natančno izdelan plan delovne sile.
Prav tako imajo izdelane točne opise delovnih mest. Pri ocenjevanju delovnih mest upoštevajo v glavnem naslednje elemente: izobrazba, predizobrazba, leta praktičnega dela, oziroma strokovna usposobljenost, prizadevnost, delovni staž itd.
Opisi delovnih mest so enotni za vse podjetje. Vrednost delovnega mesta je označena v razponih. Poleg osnovnih postavk, dobijo tudi presežek akordnega c.e.a.^ Poleg tega je nagrajevanje odvisno od procenta doseženega proizvodnega plana.
-	™ si“r nepreverjenih podatkih se poprečni za
sluzki gibljejo okrog 1400 KČ. Dober kvalificira: delavec zasluzi od 1600 do 2200 KČ, vodje manjših aru &1800 do 2000 KČ. inženirji in tehniki pa od 2700 d 3300 KČ. Če podjetje (kot tudi enota) izpolni letni plar dob! nagrado, ki se ob zaključku razdeli po nosebner pravilni,cu. Del tega zneska se nameni za kulturno de javnost, šport in rekreacijo.
(Se nadaljuje) LC
življenjske jubileje praznujemo Ponavadi od 50. leta dalje. To so si-cer zelo nezaželeni dnevi, saj svojo
Francu Štaicu
starost rad vsak sam skrije, peseb no še, če je tak mladenič kot na; jubilant.
Franc Stale je bil rojen 27. XII 1906 v Sadji pri Medvodah. Izučil se je za mehanika, kasneje pa je položil tudi mojstrski izpit' iz avtomehanične stroke. V podjetju je zaposlen od leta 1945 — torej je med prvimi gradisovci. Je priznan specialist v svoji stroki in je izučil že vrsto odličnih mehanikov.
Sedaj je zaposlen na delovnem "”«stu mojstra mehanične delavnice, kjer kljub težkočam zaradi pomanjkanja tega ali onega vedno ze-
lo uspešno rešuje vse pi obema mehanične delavnice. Njegovo poznavanje problematike je visoko cenjeno v celotnem podjetju Svojim sodelavcem je deber svetovalec, zla-sti pa mlajšim kadrom, zato ima naš jubilant tudi zelo širok krog prija-tel jev.
Ob visokem jubileju tovarišu Stalcu iskreno čestitamo, posebno pa se kolektiv kovinskih obratov ■u.lubpjana z željo, da bi še nadalje ta*o uspešno vršil svoje delo.
Tov. Štalc še na mnoga leta!
C.
•Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska Tiskarna -Toneta Tomšiča, v Ljubljani. - Izhaia mesečno
R9HBSGSHB
Vsak je dolžan izpilili pogodbe
Občinsko sodišče II v Ljubljani je pod predsedstvom sodnika Jožeta Podboja ob sodelovanju sodnikov porotnikov Grča Zvoneta in Milana Fugina v pravdni stvari tožeče stranke Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis« Ljubljana, Korytkova 2 zoper tožečo stranko Janovljak Ivana, Ponikve 78, p. Dobrepolje, zakadi plačila 8.446,32 N din, na podlagi sporne obravnave dne 14. 10. 1966 zaključene,
razsodilo:
Toženec Janovljak Ivan je dolžan tožeči stranki plačati znesek 8.446',32 N din ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 303,40 N din vse to v 15 dneh pod izvršbo.
Vsaka učna pogodba kot dvostranski pravni posel določa pravice in obveznosti vsake izmed pogodbenih strank. Tako se je center za izobraževanje z učno pogodbo zavezal izplačati delavcu v času obiskovanja enoletne šole za strojnike štipendijo v višini osebnih dohodkov polkvalificiranega delavca ter kriti vse stroške enoletne šole. Delavec pa je glasom pogodbe prevzel obveznost uspešno dokončati šolo ter po končanem šolanju ostati v delovnem razmerju s podjetjem najmanj 3 leta. Kolikor pa bi prenehal z delom pri podjetju pred potekom dobe 3 let, pa se je zavezal povrniti vse stroške enoletne šole s prejeto štipendijo.
Po končanem šolanju in pridobljeni kvalifikaciji je tovariš Janovljak samovoljno nehal delati pri podjetju. Zaradi tega je podjetje vložilo zoper delavca tožbo, s katero je zahtevalo od delavca plačilo vseh stroškov enoletne šole za strojnike s predvideno štipendijo. Delavec se je tožbenemu zahtevku na povračilo stroškov šolanja upiral in v pravdnem postopku navajal, da je bil prisiljen samovoljno prenehati z delom pri podjetju, ker je imel po končanem šolanju z ozirom na pridobljeno kvalifikacijo premajhen osebni dohodek, s katerim se ni mogel preživljati. Do samovoljnega prenehanja dela in do kršitve učne pogodbe naj bi prišlo zgolj po krivdi podjetja, ker to ni nudilo delavcu primernega osebnega dohodka.
Sodišče je tožbenemu zahtevku podjetja na plačilo vseh stroškov enoletne šole v celoti ugodilo, ker je delavec sam kriv, da mu je prenehalo delovno razmerje. Delavcu je bila dana možnost, da bi si z delom pridobil primeren osebni dohodek. Učna pogodba je delavca vezala na to. da ne sme zapustiti dela pri podjetju, dokler ne poteče v pogodbi določen čas, ko mora ostati v delovnem i azmerju pri podjetju. Ker je delavec učno pogodbo prekršil po svoji krivdi, je dolžan plačati podjetju vse stroške šolanja s prejem |S*'1*',enc''^0’ katero je delavec v času obiskovanja šole pre-
Kot je razvidno iz razlogov sodbe, se Janovljaku ni posrečil poskus, da bi prevalil krivdo za samovoljno zapustitev dela na podjetje.
Zato naj bo sodba sodišča opozorilo vsem tistim, ki kršijo določila sklenjenih pogodb.
Seveda pa bomo vsak primer samovoljne prekinitve delovnega razmerja predeli re'’«°mu sedišču.
X
►SLSBBBSČSSei
Ha cesti
nisi sam!
Avtomobili br::ijc, z njimi pa hitimo mi po svojih vsakdanjih opravkih. Zamišljeni in z:-.tt;p!jeni v skrbi ali pa ko tsf.-ni ir; samozavestni ped vplivom alkohola pozabljamo na sopotnike. Pri tem pa ne pomislimo, da nas lahko vsak na a n korak stane življem e, Včasih -e imamo čas, da popravimo svojo napako, če je voznik priseben in pazljiv. v večini primerov pa se za veta e. ko je že prepozno!
.Nepopoln mesec in pripetile so se kar tri hujše prometne nesreče našim delavcem na Ravnah, ki so bili žrtve nesreč na cesti. Po večdnevni globoki nezavesti so se zbudili v slo-ven j graški bolnišnici, V vseh primerih so bili prem.«’-, previdni.
Nesreče s« f.:>o«ti’e:
Alija Mulaiič — nesreča 1. X. I9C6.
S kolesom se je peljal domov, pri tem pa ni upošteval znaka prednosti. Ne da bi zaustavil, se je pehal čez cesto in v naslednjem trenutku ga je podrl motorist Jože Vončina, Silovito ga je vrglo po cesti in oble :al je nezavesten. Po večdnevni globoki nezavesti, ko je že kazalo najhuje, je v ljubljanski bolnišnici le prišel k sebi. Sedaj je zunaj življenjske nevarnosti. Posledice so pa osta’e.
Nedeljko Stankovič — nesreča 17. X. 1966.
Pozno ponoči ga je njegov tovariš Anton Bilič peljal na kolesu po cesti v smeri, ki je zaprta za promet. Iz nasprotne strani je pripeljal vinjeni voznik osebnega avtomobila Kranjc in nesreča je bila neizogibna. Iz globoke nezavesti se je tov, Stankovič zbudil šele peti dan v bolnišnici, Zaradi pretresa možganov se ne. spomin ja, kaj se je dogajalo pred nesrečo.
Miroslav Arizanovič — nesreča 3 X. 1966.
Po cesti je hodil s sodelavci v skupini. Šele na signal voznika se je zavedel, da stoji predaleč na cesti. Naglo je odskočil pri tem pa se je zapletel in padel na glavo. Udaril se je na sence in je obležal nezavesten. Od vseh treh jo je najbolj poceni odnesel. Kmalu za tem se je prebudil iz nezavesti v bolnišnici.
Na srečo se je vse dokaj dobro izteklo. Ostale so polomljene kosti in nebite glave. Po nepotrebnem so bile velike bolečine in pa stroški zdravljenja na račun skupnosti.
Zato skrbite za svojo varnost in ne spravljajte v nevarnost drugih!
L. L.
Ivan Herman petdesetletnik
Pol stoletja težkega in trdega življenja je preteklo tudi našemu t sarju Ivanu Hermanu. Rodil se 21. X. 1916 v Dravogradu. V osno' no šolo je hodil v Dravogradu : Št. Janžu. Socialne razmere doma ■ bile slabe, zato je moral kot nr starejši otrok že s šestimi leti i doma.
Služil je pri raznih kmetih tal da je že zelo zgodaj okusil, kaj . trdo delo. Prvič se je redno zapor' pri privatnem gradbenem mojst leta 1936 v Dravogradu. Tu se priučeval tesarskemu delu. Po kočani vojaščini se je zaposlil k kamnosek. Med okupacijo je del pri gradnji dravske hidrocentrale -Dravogradu pri firmi Siemens. B: Union. V jeseni leta 1943 je od: v partizane, kjer je ostal do mese oktobra 1945. Nato se je zopet z posili na hidrocentrali pri podjet »OGRAD« v Dravogradu, ki se kasneje pripojilo Gradisu. Nato bil premeščen na hidrocentralo Vuzenico. To gradbišče se je le 1954 odcepilo od podjetja in je pr šlo pod upravo GP »Tehnogradnj Vuzenica. Kmalu za tem se je zop vrnil k PE na Ravnah, kjer je danes. Najbolj ga muči prevoz i delo, ker je že bolj rahlega zdra ja. Ker še ni uspel zbrati dovolj d lovnih let, mu do pokojnine preost: nejo še tri leta.
Tovariš Ivan. kolektiv na Ravn vam ob jubileju želi vse najbolj?
L. L.
Kolikšna je nova stanarina
Iz dela uprave stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so last podjetja
V decembru 1965 je DSP ustanovil upravo stanovanjskih hiš in stanovanj podjetja »Gradis«, ki je bila februarja 1968 pri gospodarskem sodišču tudi registrirana. Na novo izvoljeni hišni sveti so na svoji so na svoji skupščini izvolili tri člane, ki naj bi zastopali stanovalce v svetu te enote. Tako so bili izvoljeni Silva Šlambergar, Albin Bačer in Jože Pukšič. DSP je sprejel pravilnik stanovanjske uprave avgusta t. 1. in imenoval za zastopnike podjetja Osvina Novaka, Staneta Simeonova ter Janeza Plemlja.
Zastopniki stanovalcev, predstav- 10 stanovanj pa se prepušča določi-............ ’ "	tev plače snažilkam upravi.
4.	Nosilci stanovanjske pravice, ki imajo v stanovanju sostanovalce v podnajemniškem razmerju, bodo morali plačevati za vsakega podnajemnika 10 °/o višjo stanarino in je treba do- prihodnje seje predložiti svetu spisek teh podstanovalcev in ustrezen predlog.
5.	Stanovalcem, ki doslej niso plačevali stanarine upravi in tega ne storili v roku 3 mesecev, se bo odpovedalo stanovanje.
6.	V hišah, kjer so stanovalci. nadelo uprave, ki je morala organi- ^ani' le na uporabo električnega
tirali evidenco stanovanjskih hiš-in tc*a’-s? ^koj uredi instalacija
__:	za dvotarifne števce. Instalacijo m
preklopno uro bo nabavila uprava,
niki podjetja in uslužbenci uprave sestavljajo samoupravni organ — svet enote uprave stanovanjskih hiš in stanovanj, ki šteje skupaj devet članov. Naloga Sveta je urejevati in usmerjati delo ter poslovanje uprave.
Svet enote se je dne 28. 10 t. -1. prvič sestal in izvolil za predsednika Albina Bačerja 'iz centrale; za njegovega namestnika pa Jožeta Pukšiča iz Maribora. Po poorčiiu upravnika enote o organiziranju in opravljenem delu do 1. zasedanja jvpta enote je,ta odobril in potrdil
stanovanj, zbrati in deloma izvršiti dokumentacijo o točkovanju stanovanj, sestaviti seznam stanovanj in stanovalcev, zbrati nove odločbe, pregledati stanovanja in sestaviti njihov inventar, izvršiti kartotečno evidenco stanovanj, navezati stik ?. drugimi stanovanjskimi podjetji ter družbeno-političnimi organizacijami, sodelovati pri organizaciji' novih hišnih svetov, ker je delovanje prejšnjih z 31. 12. 1365 prenehalo.
Nemalo težav je povzročilo plačevanje in pobiranje stanarin in usmerjanje lotoka sredstev na upravo. Tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov, ki so se nahajali v precej slabem stanju, se je bilo treba takoj lotiti, zlasti streh stanovanjskih objektov, kleparskih in mizarskih izdelkov na njih, naprav za centralno kurjenje, vodovodnih in električnih instalacij ter jih zamenjati. To so bili najnujnejši problemi. Vsa ta dela je svet enote potrdil in sklenil, da se do konca t. 1. nadaljuje z vzdrževalnimi deli na način, kakor se je pričelo.
Na svoji seji je svet sprejel naslednje sklepe:
1.	Stanarina določena z novimi odločbami, se naj plačuje z dnevom vročitve odločbe. Ker pa so datumi nekoliko različni, se je določil srednji datum, tj. 1. 4. 1966, od kadar se plačuje nova stanarina v Ljubljani, na Jesenicah, v Kopru, Škofji Loki, Celju in na Ravnah po novih odločbah. V Mariboru pa od 1. 5. 1966 dalje zaradi zapoznelega dostavljanja odločb.
2.	Dohodek uprave, ki ga v glavnem tvori stanarina, se razdeli takole:
50 °/o za amortizacijski sklad,
15 °/» za tekoče vzdrževanje in upravljanje,
25 °/o za investicijsko vzdrževanje,
10 »/o za upravo.
3.	Določi se plača za snažilke, in sicer: novih dinarjev 5.00 neto za stanovanja, in sicer za čiščenje hiš od 10 stanovanj navzgor. Za hiše pod
Delo je solidno
Kaj pišejo drugi o nas —
RTF Kleče se širi
V zadnji številki »Elektrogospodarstva« — glasila delovnih kolektivov elektrogospodarskih podjetij Slovenije, smo v članku »RTF Kleče se širi« med drugim črtali tudi naslednje. »Dela, ki jih opravlja GIF »Gradis« na objektu nove naprave »RTF Ljubljana Kleče«, se bližajo konctr, saj so postavljene že vse železne in betonske konstrukcije za zbiralnice 110 in 220 kV ter za transformatorsko polje za obe dalj-novodni polji. V gradnji so tudi kabelski kanali v dolžini nad 1000 metrov, ki bodo končani še pred koncem leta.
Izvajalec večine gradbenih del je GIF »Gradis« gradbeno vodstvo Ljubljana. S sodobno mehanizacijo in tudi zelo solidnim delom je to podjetje dokazalo, da je sposobno hitro in kvalitetno opravljati tudi naloge na takšnih elektroenergetskih objektih, kot je ta postaja. Ta gradnja predstavlja za gradbeno vodstvo pravzaprav nekaj novega, a je z njo kljub temu uspelo v zadovoljstvo investitorja. S posebnim žerjavom s 35 m dolgo ročico (Loren) so tudi solidno postavili vse železne konstrukcije.«
Prav gotovo je tak članek v ponos graditeljem enote, oziroma celotnemu kolektivu podjetja.
vod do stanovanja in dvotarifni števec . na si bo moral nabaviti vsak stanovalec na lastne stroške.
Druge hiše pa bodo prišle z ureditvijo tega vnrešanja postopoma in pod istimi pogoji na vrsto .
7.	Za nujna popravila se izda za področje Maribora tov. Pukšiču z žigom uprave opremljen blok naročilnic.
8.	Svet enote je sklenil, da se bo glede dotrajanih delov in opreme v stanovanjih posluževal normativov, določenih z odlokom mestnega sveta Ljubljane.
9.	Glede določevanja značaja popravil (vzdrževalna ali investicijsko vzdrževalna dela) in za dela, ki jih financira stanovalec, se naj uprava ravna po odločbi mestnega sveta Ljubljana od 19. 10. 1966. Ustrezne predpise bodo poslali hišnim svetom.
Po sprejetju teh navedenih sklepov je svet razpravljal še o, raznih problemih tehničnega značaja, dal za bodoče delo upravi določene smernice. Razpravljal je tudi o možnostih za povečanje stanovanjskega sklada, o potrebi združevanja, sredstev, o možnostih najemanja kreditov za povečanje stanovanjskega sklada itd.
Vse to predstavlja delo, ki se ga bo moral v bližnji bodočnosti lotiti samoupravni organ z vso resnostjo. Odslej bomo redno poročali o delu stanovanjske uorave, o delu iri sklepih . sveta enote ter tako obveščali čiane našega kolektiva, zlasti pa nosilce stanovanjskih pravic o vsem, kar jih bo zanimalo in kar bodo morali vedeti o stanovanjskih vprašanjih;
R. S.
Kdor je bil na dopustu na morju, jih pozna
Fiiiktoacija v lil. tromesečiu
V tretjem trimesečju 1963 (julij - tivno je letos v daveči mesecih cd-september) je odšlo 362 de’a v cev iz šlo 963 delavcev, naše delovne organizacije. Kumula- Vzroki edhoda so Lili naslednji:
III trimesečje Kumulativno
1.	Po volji delavca:	j9f>6	(jan -sept)
delavcev	delavcev
a)	samovoljne prekinitve....................8d	293
b)	neznan vzrok.............................67	154
c)	osebni dohodek...........................37	126
č) slabi pogoji dela....................... 30	59
d)	družinske razmere —	stanovanje ...	20	36
e)	prekinitev v poskusni	dobi...............17	52
f)	delo v inozemstvu . ,.................. 14	25
g)	po sporazumu......................... . H	39
h)	slabi odnosi..............................5	_8
287	792
III trimesečje Kumulativno
2.	Po volji delovne organizacije:	1900	(jan -sept.)
del-« v,-e v	delavcev
a)	po preteku časa, za katerega je	bil sprejet .	17	17
b)	kršitev delovne dolžnosti .....................5	12
c)	nedoseganje poprečnega uspeha	dela ....	—	4
č) trajnejše zmanjšanje obsega del	......	1	4
d)	ukinitev delovnega mesta.......................1	8
e)	v poskusni dobi................................1	18
25	63
3.	Višja sila:
delavcev	delavcev
a)	v JA .... 1............................. 27	66
b)	upokojitev...............................18	3-?
c)	ostalo..................................  5	 5
59	1C8
V istem obdobju, to je v tretjemcih pa ii74, oziroma 211 delavcev trimesečju, smo sprejeli 270 delav-smo več sprejeli kot jih je odšlo, cev, kumulativno v devetih mese- Vzrbki za sprejem so bili tile:
1. Objektivno pogojen sprejem:
a)	zaradi povečanega obsega del .	. .
b)	zaradi nadomeščauia cdišlih delavcev . 2
2. Ostaii vzroki sprejema:
a)	vrnitev iz JA
b)	iz šole .	. .
delavcev
.	53
.	189
242
delavcev
. . 20
. . 8
delavcev
V9
532
1071
de-;»vcev 38 63 103
Počilnjški dom podjetja »Pozemui s(avby« iz Ostrave
v
Vezi nud nami in Češkoslovaško se vedno bolj utrjujejo.
Ko so nedavno naš glavni direktor, pa tudi predstavniki republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije obiskali ČSSR, so se dogovorili za strokovno izmenjavo in tudi za medsebojno izmenjavo članov kolektiva v rekreacijskih centrih — počitniških domovih pri nas in na Češkoslovaškem.
Podjetje ; Bytostav < iz Ostrave kot tudi gradbeno podjetje »Pozemni stavbv« v Ostravi imajo svoje rekreacijske centre v Beskidih. Njihovi počitniški domovi so oddaljeni od 51),do 60 km od Ostrave. Okolica je lepa in podobna našemu Pohorju, seveda malenkost nižja (800 m nadmorske višine). Počitniški domovi imajo vzorno urejene prostore, spalnice, športne objekte, predvsem pa ogromno svežega zraka, ki neprestano veje iz bližnjih smrekovih gozdov.
In kako bomo letovali? Na Češkem lahko preživi svoj redni dopust vsak član našega kolektiva z ožjimi družinskimi člani.
Dnevni penzion se bo obračunaval v dinarjih, in sicer v isti višini kot bo ceno dnevnega penziona v počitniških domovih Gradisa.
Ob ugodnem uradnem kuisu krona—dinar je življenje na Češkem približno enako kot tu. Obstajajo pa tudi druge za naše razmere zelo ugodne možnosti.
Stroške prevoza in potnega lista nosi vsak član kolektiva sam.
Taka medsebojna izmenjava bo za naše delavce veliko doživetje, posebno pa še za češke delavce, ki še niso videli morja oziroma lepot našega si n i ega Jadrana.
TUDI VAJENCI V ČSSR
Poleg vsega tega bomo prihodnje leto (verjetno že marca) poslali skupino naših najboljših vajencev v Ostravo oziroma v kraje, kjer imajo prej navedena podjetja svoja delovišča. Vajenci bodo ostali na Češkoslovaškem približno mesec dni, nato bo potovala druga skupina, seveda pa bomo hkrati tudi mi sprejeli isto število čeških vajencev. Vajenci bodo imeli na Češkem iste pogoje, kot jih bodo imeli češki vajenci pri nas, V tujino pa bodo lahko odpotovali le naši najboljši vajenci.
L C,
Številčni prikaz je naslednji:
	Odšli		Prišli	
	111.	trim.	III.	trom
	kumulativno		kumulativno	
Grupe strokovnosti:	196ti	(jan - sept)	1966	(ian - sept)
— nekvalificiran		. . 197	477	175	738
— polkvalificiran . . . . .		160	31	156
— kvalificiran			266	52	247
— visoko kvalificiran .	. .		27	3	13
— nižje strokovni delavci	. . 2	4	—	1
— srednje strokovni delavci .	. . 6	>24	8	15
— višje strokovni delavci . .		2	1	2
— visoko strokovni delavci .	. .	3	3	—	2
				
Starost v letih:	362	963	271	1174
do 25			368	133	672
25- 35			. . 160	419	66	386
35-45 		. . 21	93	12	78
45 -55 			41	3	26
nad 55 ...... .		42	6	12
				
	362	963	279	1174
Narodnost				
— Slovenci		. .	97	327	56	245
— Hrvati 		. . 111	290	68	321
— Srbi 		, . .	71	179	51	267
—	i>ijeni . • .	, . .	69	131	85	275
- Šinlarji		, . . H	34	3	6'
— muslimani ...	—	2	2	2
				
	282	933	27 J	1171
GilAD1:/
Priporočila za betoniranje v mrazu
Ta priporočila so namenjena betoniranju 7 zimski dobi, to se pravi za betoniranje konstrukcij, kadar pade temperatura pod v ?°C, in se nanašajo na betoniranje obilnih a rmi rano-betonskih konstrukcij ter Pri predpostavki, da upoštevamo vsa pravila Za pripravo visokovrednega betona pri normalnih temera turah.
Ta priporočila vsebujejo v glavnem vse Probleme, ki se nanašajo na betoniranje po-Zlraj. Imajo splošni značaj in so koristno na-y°dilo, (|a bomo lahko izdelali podroben na-Crt zimskega betoniranja v različnih pogojih.
T OSNOVNA NAČELA ZA BETONIRANJE POZIMI
Osnovna načela za zimsko betoniranje so navedena v naslednjih poglavjih. Vsebujejo 'Pliv nizkih temperatur in metode, ki se Janko uporabijo za določitev teh vplivov, ali
Pa da se izognemo vplivom nizkih temperatur.
1.1. Vpliv nizkih temperatur
Hladna doba lahko vpliva na betoniranje na več načinov:
.1,2. Nizke temperature zadržujejo strjevanje betona.
Ko temperatura pade na + 5° C ali nižje, se eton počasi strjuje kot pri normalnih temperaturah. Čas potrebnega strjevanja betona 0 takrat, ko dobi potrebno trdnost za raz-epaženje konstrukcije, se poveča in izkušenj ‘11 betoniranju pri normalnih temperaturah e moremo uporabiti neposredno tudi pri nizkih temperaturah.
Posebno moramo paziti na to, da beton za-varujemo pred mrazom in upoštevati niora-da je za njegovo strjevanje potreben taUši čas. Pri tem se ravna tudi čas razkuževanja.	,
1j12. Zmrznjenje še svežega betona
Pri nižjih temperaturah, ko obstaja nevar-n°s, da bi voda zmrznila, zgubi beton pri amrznjenju velik del odpornosti pa tudi nevere druge njegove lastnosti se mu po-labsajo: tako se mu na primer poveča vodo-Pnopustnost in zmanjša trajnost konstrukcije.
takoj po zmešanju sestavin betona ima ta ejo majhno odpornost. Voda je prisotna v eJ mešanici tako kot v vlažnih tleh iz kohe-entnega materiala npr. iz ilovice. Voda, ki betonu zmrzne, zmrzuje podobno kot v ovici-; tvorijo se namreč ledene leče. Po-(v,1'Sl. *n Praksa so pokazali, da se take leče , 0riJ0 pri počasnem zmrzovanju betona. Pri mrejšem zmrzovanju se tvori led v notranjosti svežega betona v obliki ledenih iglic, t e '{-'lice se tvorijo v kapilarah in v kon-aktnih ploskvah mineralnih delcev.
t3°. f°rej voda v betonu zmrzuje, ta po-. cilje svojo prostornino, zato popusti spre-/Dljivost cementne malte med posameznimi Iaeralnimi zrni; beton razpade.
, udi beton, ki se je že nekoliko strdil in ■van^ Zasičen z v°do, ni odporen proti zmrzo-•U H1 Pr.eProsto zal°, ker se voda pri zmrzo-cem U Š‘ri in Prekinja vez, ki jo tvori in; .h . nralta med posameznimi mineralni-ma„e . *; Hri naših običajnih betonih nam po-cine3 lzll,aPevanje in vpijanje odvečne koli-v0(]„ Vo.. v opaž tako, da je v betonu manj p : s .čimer dobimo tudi odpornejši beton. liaf1 Zlmsk?m. betoniranju smemo uporab-po* samo jisti mineralni agregat, ki je od-z a Proti mrazu. Nobeden dodatek proti Vp]j °T.anju namreč ne more pomembno zmr atl n.a orlpomost mineralnih zrn proti sn..,i'0vanju. Med take mineralne agregate P2da n? primer dolomit.
Hogi?raj 0P’san|m neprijetnostim se lahko pj„®,erno le tako, da onemogočimo zmrzova-n0stj e*ona= preden ta ne dobi zadostne trd-
5> 13. Ponavljajoče se zmrzovanje betona
Kada
Posiaivmi0ramo računa,i s "tem. da se bod Čain! ale nJego''e končne kvalitete. Pri
Zfrrnrllvnlv Izv	...1.	• u
k6 beton izpostavljen večkratnem niPm VanJu 111 odmrzovanju med strjev;
•»	m n »>o »v-.   X__j •	i	i	,
°bčnjr .z£ra<H>ah je beton suh in torej stavi ip1V za m.raz-v.Ce Pa je zgradba izp ^edu inDa meujajočim se vplivom vlage tnra»„ 1 ce, mora biti ta beton odporen pro PgradhJ10 em !° labko dosežemo le tako, t nahai3° V °bjekt beton, v katerem : toel,.,a-Jv. enakomerno porazdeljeni zrač: PravimCKl' , on ? zračnimi mehurčki si pr mo z dodatki, imenovanimi aeratorji.
L 14. Napetosti zaradi tmpern turnih diferenc
ne^°kro nam je znano, da velike temperatur-p0vraz'ike med notranjostjo betona in med skoclp^0 betona povzročijo za konstrukcijo lik Jlve razP°ke. Takih temperaturnih raz-kra, e, moramo zelo bati v hladnem času ta-Šgit ’ ko odstranju jemo opaž in toplotno zankat' razopažanjem je zato najbolje po-Dotr- 1 .l°l*ko časa, da se temperature med Heriav'108*'*0	in mcd okoljem čimbolj
1,2. Način betoniranja v mrazu
je^3jn’ranJe pozimi zahteva ukrepe in več-teDl aclzoi'stvo kot betoniranje pri normalnih Peraturah. Če naredimo vse, kar je po-
Temperalura betona Tm v časa maSanja
I
I
i
I
I
sc
oo
so
10
■10
o
Tcmparolora Cemcnfa 5* C							
X		£					
	X						
	X,		k	X			
X	X		X		aurtr		Kum
			Il29ltT	^Hrrvr-			dur
O 10	30	i O	kO 50 eo 70 -S? °C
Temperatura vode
tiebno za betoniranje v mrazu, ne bo beton nič slabši. Zaščita betona proti zmrzovanju in upoštevanju posebnih pogojev zavarovanja betona nam omogočita, da doseže beton zadostno trdnost do takrat, ko konstrukcijo razopažimo.
Ledišče vode lahko znižamo tudi na —10° C z dodatkom velikih količin kloridov. Ta me-foda je uporabljivva samo v posebnih primerih, kjer betoniramo velike količine in kjer ni armature.
l,2l. Sprememba sestave betona
Trdnost betona in večjo hidratacijsko toploto, to je toploto, ki se razvija pri strjevanju cementa, lahko dosežemo tako, da mešanici dodamo večjo količino cementa ali pa da uporabimo cement večje aktivnosti. Ta način se uporablja takrat, ko temperature ne padejo pod 0»C.
L22. G e t j e sestavin betona
Pri tej metodi segrevamo sestavino betona, s čimer dobimo temperaturo, ki se približa hid ro: a ;i j skih temperaturi betona. Izgubo toplo.e itioramo preprečiti z ustrezno zaščito, ki mora biti tolikšna, da beton obdrži toliko toplote, da se lahko strdi in da ga po potrebi lahko tudi brez škode razopažimo.
Uspeh te metode je odvisen od debeline konstrukcije, oziroma od razmerja med prostornino in površino betona. Po tem načinu lahko betoniramo pri zmernem mrazu in pri krajši dobi zmrzovanja.
1,2-3. Metode naknadnega ogrevanja betona
Po tej metodi zabetonirano konstrukcijo ogrevamo s toplim zrakom, ali s paro, ki kroži okrog betonske konstrukcije. Beton tako ne. izgublja hidrotacijske toplote in se lahko normalno strjuje.
Isti učinek dosežemo tudi tako, da ogrevamo beton z elektriko. Ta način ogrevanja betona je posebno uporaben pri zelo nizkih temperaturah, pri dolgotrajnem mrazu in pri drobnih prerezih betonske konstrukcije.
Se nadaljuje
Ing. M. Š.
Strehe
iz cinkeve pločevine, poškodbe in popravila
Pri raznih popravilih streh dostikrat naletimo na take, pri katerih so pločevinasti deli že močno poškodovani. Tu so mišljene cele strehe ali njeni deli, ali pa razne obrobe na strehi iz cinkove ali iz pocinkane pločevine.
Borba proti koroziji pločevinastih streh je zelo važna, kajti ozračje v mestih in v industrijskih krajih vsebuje mnogo plinov, ki včasih z neverjetno hitrostjo uničijo vse dele strehe, ki so prekriti s cinkovo ali s pocinkano pločevino.
Obnova take strehe je kar velik finančni problem, zato je prav, da poznamo enostavne učinkovite in cenene načine, s katerimi zaščitimo take strehe pred korozijo.
Preden preidemo na samo zaščito, še poglejmo, kako se pojavlja korozija.
Kot drugod po svetu, tako se tudi pri nas širi poraba mazuta kot goriva za industrijske in stanovanjske namene. Uporaba mazuta poveča količino žveplenega anhidrita v zraku. Če kurjava na mazut ni dobro naravnana, se tvorijo tleči izgorki, ki vsebujejo žveplov dioksid (SOs) in ki padajo okrog dimnika. Žveplov dioksid se pri kontaktu z zrakom in drugimi Katalizatorji pretvori v žvepleno kislino (H2SO4). Količina nastajajoče žveplene kisline' je pogosto velika, posebno na listih mestih, kjer se ogorki mazuta prilepijo na pločevino. Korozija pločevine nastaja predvsem zaradi ogorkov, kar se je ugotovilo tudi s poskusi. Če namreč cinkovo pločevino izpostavimo vplivu zraka, ki vsebuje žveplov dioksid, pločevina le malo oksidira. Nasprotno pa na pločevini nabrane saje mazuta ali pa prah, ki se nabere od žveplovega dioksida, močno nagrizejo pločevino.
Oksidacija cinkove pločevine lahko preneha, če ne nastopi elektrokemična korozija, ker ta oksidirana plast cinka ščiti kovino pred nadaljnjo oksidacijo. Toda močnejša korozija, ki nastaja na posameznih mestih zaradi žveplene kisline, povzroča različne
potencialne napetosti med posameznimi točkami pločevine, ki se začne obnašati kot prava električna baterija.
Cink je že po naravi nagnjen k temu, da sc pretvori v sulfate. Ta nagnjenost pa se še poveča s prisotnostjo žveplene kisline, ki je pravi vzrok za razpadanje kovine, tako kemično kot elektrolitsko.
Katera pa so sedaj sredstva, ki zaščitijo pločevino pred razpadanjem?
Predvsem je koristno pregledati, če so go-rilci v pečeh pravilno naravnani, da s lem odstranimo nepopolno izgorevanje goriva.
Prvo enostavno zaščitno sredstvo, ki se pa včasih smatra za drago, je namestitev lovilca saj na dimniku, ki mora biti seveda prilagojen za vsak dimnik posebej.
Druga zaščitna sredstva pa so različni premazi v eni ali v več plasteh.
Da bi zmanjšali stroške, je treba razdeliti streho v cone. ki so odvisne od stopnje korozije. Tako lahko prepleskamo samo napadeno zono ali da streho zaščitimo z enim premazom, napadene dele pa z več premazi. Tisti del strehe, ki ga nameravamo prepleskati, moramo najprej skrbno očistiti prahu in nato okrtačiti, po potrebi pa tudi ostrgati z nožem Priporoča se tudi kemično čiščenje pločevine s triklorctilcnom ali- pa čiščenje pločevino s smirkovim papirjem, krtačo in Spi ritom.
Ko je pločevina očiščena, lahko uporabimo različne premaze, ki bodo ščitili pločevino pred nadaljnjo korozijo.
Dobro zaščito tvorijo snovi, sestavljene iz smole in abeminija. Prisotnost kovine v smoli občutno zmanjša uničujoči vpliv ultravio-letnih žarkov. Pri tem pa je treba vedeti, da so tovrstni premazi temni, kar močno poveča segrevanje streh poleti.
Pred sončno vročino dobro zaščitijo aluminijevi opleski, ki odbijajo sončne žarke. Dodajanje mastnih lakov lahko še izboljša oplesk in s tem tudi zaščito, vendar pod pogojem. da streha ni nova, ker se taki opleski le slabo primejo kovine.
Učinkovita toda draga rešitev je oplesk iz izomeriziranega kavčuka z dodatkom ali pa brez dodatka cinka. Proizvodi te vrste se zelo dobro primejo na cinkovo pločevino, ostanejo nevtralni in, ker vsebujejo kovino, obdržijo izgled kritine, izdelane iz cinkove pločevine.
Opleski iz kloriranega kavčuka lahko zaradi cinka, ki ga vsebujejo, povzročijo nekatere kemične reakcije in jih je zato treba uporabljati previdno.
Končno bi bilo treba omeniti še to, da oljnate opleske lahko uporabljamo šele potem, ko je streha že nekaj .pasa v uporabi.
Literatura: Revija »Annales des institut technirje du battiment et des traveaux pu-blics.
Ing. M. Š.
Sajasti madeži v stanovanjih
Večkrat se dogodi, da tudi pri novejših stavbah opazimo na zidu, v katerem so dimnične tuljave, rjavkaste madeže. Čestokrat se z madeži pojavi tudi neprijeten duh.
Prvo. kar stori najemnik stanovanju v tem primeru je, da zvali krivdo na podjetje, ki je to stavbo gradilo ali pa na sodoben način gradnje hiš. No, največkrat pa je resnični vzrok sajastih madežev nepravilna uporaba kurilnih naprav.
Kaj so pravzaprav saje? To so nezgorljivi ostanki, ki nastanejo pri zgorevanju snovi in ki jih nosi vodna para skozi dimnik. Del pare se konservira v dimniku skupno s sajami, ki obvise na stenah dimnika. Medlem ko najtežje sestavine saj ostanejo prilepljene v notranjosti dimnika, pa ostanek zapusti dimnik, na zraku oksidira in se v njem porazgubi.
Saje se tvorijo pri vseh kurilnih napravah, njih količina pa je različna in je odvisna od uporabljenega goriva. So pa posamezni primeri, kjer je pojav saj zelo močan. To se zgodi, kadar uporabljamo peči s počasnim izgorevanjem, ki so priključene na dimnik normalnega prereza. Količina pri gorenj u nastalega plina je premajhna, plini ne iz-hujajo dovolj hitro iz dimnika, se ohladijo in kondenzirajo že pred izstopom iz cevi.
„ Teči za kurjavo z lesom in ostanki lesa so čestokrat vzrok za nastanek sajastih madežev. Ko gori les pri temperaturi 400° C se med gorenjem ne tvori dovolj vodika, da bi zgoreli še ostali produkti gorenja, kot je to na primer katran. Ta tudi ne more zgoreti, ce vsebuje les več kot 35% vlage.
Nastanek sajastih madežev najlažje preprečimo, če uporabljamo dobro kurilno napravo. Pri izbiri raznih peči se je treba posvetovati s strokovnjakom, ki bo izbral tisto, ki bo ustrezala določenemu dimniku, sicer bomo lahko kasneje razočarani. Seveda je razumljivo, da se lahko kurilna naprava, ki je delana za neko določeno gorivo, kuri samo s tem gorivom.
Sajasti madeži se le težko odpravijo brez večjih stroškov, kajti treba je odstraniti ves material, ki je prepojen s sajami, sicer popravilo ne bo učinkovito. To je zelo velik strošek, zato včasih popravijo tako, da odstranijo le omet. Zid nato prepleskajo z vodo nepropustnimi opleski, ki so izdelani na osnovi umetnih mas ali pa ga oblože s tenko pločevino in nato zopet omečejo. Ta dva načina popravila pa nista najbolj priporočljiva zato, ker še vedno ostane neprijeten duh in ker se saje lahko zopet pojavijo na robu opleska ali pločevine.
Ing. M. Š.
Pa pravijo, da v Kopru ni blata
Nekaiojeklenili cevnih
stolicah (kozah)
Cev/ze jekieno s/očce
Vsk/adiTčert/e
Cevne jek/ene •stoOee ea oare

7	~
100 l ISO mo a) rso (ecematj

Snemct teveube oc/ro seevnmv jek/eneni s/okčom
Ko obiskujem naša gradbišča, še vse preveč opažam, da pri zidanju ali podobnih delih uporabljajo lesene stolice, oziroma koze. Na drugih gradbiščih pa sestavljajo toke odre tudi iz jeklenih fasadnih cevi in tako nadomeščajo lesene koze. 'laki odri so pogosto sestavljeni nepopolno in nestrokovno. Kaže, da mnogi naši sodelavci ne vedo, da ima centralno skladišče na zalogi dovol j elementov, ki so izdelani iz cevi in ki se dajo hitro postaviti, varno uporabiti, ker imajo nekajkrat večjo nosilnost kot lesene stolice in se dajo sila preprosto uskladiščiti.
Morda bi bilo sicer koristno, če bi centralno skladišče razpolagalo tudi s kako drugo dimenzijo, npr. 0,70 do 0,80 m. taka bi morda bila primernejša za ometavan je. Prepričan pa sem, da bodo izdelali tudi take, če bo povpraševanje po teh, ki so visoke 1,3 m večje.
Našim tehničnim vodjem predlagam, da si ob obisku v Ljubljani ogledajo te koze v centralnem skladišču in si jih po potrebi n a roče. Videli bodo, da je njihova uporaba sila enostavna, najemni pogoji pa v višini 3(0 din za eno kozo na mesec nepomembni.
Poglejte že sedaj skice in prepričali se boste, da je vse, kar sem povedal, resnično. Dajte pa tudi sami centralnemu skladišču pobudo, da bi imelo na zalogi tudi druge elemente, ki jih v vsakodnevni praksi potrebujemo. To naj bi bil naš prvi prispevek k delitvi dela!
J 4
v
Švedske izkušnje
Ob koncu oktobra sem se vinil s strokovne prakse na Švedskem. Še vedno poln najrazličnejših vtisov, zapažanj in spominov sem na prošnjo urednika sklenil, da nekaj teh tudi zapišem v glasilu našega podjetja. Svoj prvi članek sem namenil nekaterim zanimivostim iz švedskega gradbeništva. Naj mi izobraženi del bralcev ne zameri, če način obravnave posameznih primerov ne bo najbolj strokoven. Pri pisanju me je namreč vodila misel, da je večina bralcev le iz srednje in nižje izobraženih slojev.
Vsako leto sodelujejo študentje iz mnogih držav v izmenjalnih strokovnih praksah, ki jih organizira mednarodno združenje za izmenjavo študentov za tehnično prakso, IAESTE (International Association for the Exchange of Students for Tehnical Experience). Izpolnjujoč pogoje razpisa, sem bil sprejet v skupino treh študentov gradbenega oddelka fakultete za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo, ki je sodelovala letos na teh praksah. V skladu z mojo željo že od samega začetka sem dobil mesto opravljanja prakse na Švedskem. Tako sem dobra dva meseca preživel na praksi v bližini Stockholma, glavnega mesta Švedske, to je dežele, katere dognana in izredna izpopolnjena gradbena dejavnost že več let vzbuja naše zanimanje. Prakso sem 'opravljal pri' podjetju N.va Asfalt Aktietiolaget, ki mi je' nudilo s tem, čla me' je ‘sprejelo Via prakso 'in‘ kaM^je z ugtidtiostimi, ki hVi jih' je nttdilo 'med prakso-, odlično priložnost spoznati švedsko^ gradbeno dejavnost. Ker dolgujem torej prav 'temu podjetju največ' ‘zahvale za uspešno realizacijo te prakse,’ najprej nekaj podatkov o njem.
Splošno gradbeno podjetje Nya Asfalt AB je privatno podjetje, katerega glavne delnice so v rokah treh lastnikov. Spada v skupino podjetij, ki so na švedskem klasificirane z AKTIEBOLAGET oziroma v Ameriki z LIMITED, kar je pogojeno s tem, da lahko vsaka civilno pravna oseba kupi njihove delnice, da imajo točno določen program dejavnosti in da za njihov pravni obstanek jamčijo vsaj tri pravne osebe. Letna realizacija je bila v letu 1964 v iznosu 250 mili j. švedskih kron ali 62,5 milijarde S din, dočim se bo konec tega leta sukalo okrog 80 milijard S din. 2e ta številka pove o njihovi vsestransko močno razviti dejavnosti, saj grade industrijske, upravne in stanovanjske zgradbe, trgovske objekte, bolnišnice, športne objekte vseh vrst, ceste, letališča, mostove, vodne rezervoarje, kanalizacijske objekte, pristaniške doke in objekte, predore, globoka temeljenja — pilotiranja, posebna dela in dela v kamnolomih pri separacijah. Pri tem zaposluje le 3000 do 4000 delavcev.
Gradbišče, na katero sem bil dodeljen, je gradbišče industrijske montaže hale za veliko tovarno težkih avtomobilov, avtobusov, ladijskih motorjev itd. SCANIA VABIŠ, ki ima enega od svojih po več kontinentih razmeščenih obratov v SODERTALJU (30 kilometrov od Stockholma). Gradnja te industrijske hale predstavlja na Švedskem že običajen način gradnje takih objektov, ki obstoji v popolnoma montažnem načinu gradnje armiranobetonskih prostoležečih grednih konstrukcij. Osnovni montažni deli so stebri, nrimirni nosilci, sekundarni no-
silci in stiešne krovne plošče. Temelji in objekti v zemlji so seveda narejeni na mestu z izkopom, opaženjem in betoniranjem na kraju samem.
Kot je znano, posega Švedska s svojo sestavo tal v najstarejše geološke formacije, saj jo sestavljata v glavnem granit in gnajs. Iz tega sledi, da švedski gradbeniki običajno nimajo velikih problemov s temeljenjem. Vendar ti problemi le nastopijo, če so te hribine v večji globini in prekrite s plastjo morskih naplavin. V tem primeru se poslužijo pilotiranja z armiranobetonskimi piloti, ki jih zabijejo do nosilnih tal.
Tako je bilo tudi na omenjenem gradbišču, kjer so temeljne pete, ki nato tvorijo temeljne čaše za montažo stebrov, nad mrežo glav prej zabitih kolov — pilotov. V ‘ temeljne čaše s točno fiksiranim jeklenim čepom v dnu so nato montirali armiranobetonske stebre (prereza 70 X 70 cm v steblu), ki z drugim vgrajenim jeklenim čepom na spodnji strani sedejo v temeljno čašo. Raster stebrov je kvadraten 24 X 24 m, kar kaže na velike razpone nosilne konstrukcije.
Takoj za montažno skupino centrirata delavca s pomočjo praktičnega geodetskega instrumenta stebre v osno lego (raster). Centriranje, ki sestoji iz pomikov- in '"odklonov, opravijo kot pri nas, z zabijanjem oz. izbijanjem • lesnih zagozd Temu sledi - zalitje stranskih, ,in talnih reg med stebrom Vh, terpeljno čašo s tekočim betp-nom, sledi . montaža primarnih nosilcev, katerih veljk razpon 23.,56 metra narekuje ; veliko dimenzijo teh. Vendar grade švedski gradbeniki te razponske konstrukcije izredno elegantne,, zasnovno čiste in lahke. To dosegajo z uporabo prednapetih betonskih montažnih elementov.
V našem primeru so primarni in sekundarni nosilci v prednapeti izvedbi. V ta namen so uporabili strunski beton, kjer uvajajo predhapetost v beton z več posameznimi tankimi kabli — strunami 0 2 mm preko sprijemnosti med napeto struno in betonom. Razen tega so primarni nosilci še ponapeti z dodatnimi komprima-cijami — z napetjem v ceveh vloženega kabla. Tega sestavlja 32 jeklenih žic v snopu, ki so po montaži na mestu samem napete s silo 99 ton kot limitno silo, torej brez upoštevanja izgub. Sistem napenjanja teh kablov je švicarski BBRV sistem. Ta se loči od pri nas večkrat uporabljenega Freyssinett-sistema po tem, da napenjamo z izvlečenjem končne kotve, na kateri se z glavicami končujejo posamezni kabli in na katero navijamo navoj no glavo, ki prepreči možnost povratka.
Napenjanje je v primeri s sistemom Freyssinett enostavnejše in onemogočen je zamik, ki je pri Freyssinettovih konusnih glavah sorazmerno velik. Tako so končno primarni nosilci prednapeti s stališča komprimatorja (strune) in še prekomprimirani s stališča betona, ki je naknadno še kompri-miran pred koristno obtežbo.
Seveda je pri vsem tem še nujno uporabljena obilna klasična armatura, zlasti v detajlih ob si-dernih glavah, ki je pa dosledno rebrasta in visoke kvalitete. Primarni nosilec je v prečnem rezu armiranobetonski I profil višine 220 cm, debeline 10 cm stojni in 60 cm v zgornjem in spodnjem širšem delu, dolžine 2356 cm in teže ca. 401. Stojina je ojačena v
razstoju 600 cm z vertikalnimi rebri, ki tvorijo tudi konzolo za naleganje sekundarnih nosilcev. Ti so ravno tako v prerezu I profili z vertikalnimi ojačalnimi rebri. Po dolžini spteminjajo višino tako, da s strehastim zaključkom tvorijo že naklon bodoči strešini. So prednapeti (strunski beton) in montirani na konzolna ležišča v poljih primarnih nosilcev, oz. prvi direktno na steber. Njih višina se spreminja od 160 cm v slemenu, do 90 cm ob podpori. Teža ca. 14 t.
Osni razstoj teh je 600 cm in omogoča polaganje montažnih strešnih plošč neposredno na nosilce. Krovne plošče so proizvod danske tovarne lahkih betonov LEČA BETON A/S v kraju MIDT-JYDSK. Danci jih za pogodbeno ceno dovažajo iz srede Danske do Stockholma (okrog 900 km) ter na mestu samem montirajo. Zanimivo je pri tem. da ima svetovno znana švedska tovarna proizvodov iz lahkega betona SIPOREX (od ,t°d tudi ime nAše tovarne v Puli) svoj obrat le 2 km od kraja gradnje objekta. To je menda klasični primer ostre konkurence v zahodnih deželah. • * •
Plošče so iz troplastnega lahkega betona. Zgornja in spodnja
nosilna plast iz težjega maltnega betona — izbran fin agregat, sta dokaj tanki, saj merita le 2 cm vrhnja in 3 do 4 cm spodnja V zgornji plasti sta vloženi dve palici rebrastega jekla in v spodnji plasti, 3 palice 0 8 mm. Med tema nosilnima plastema je polnilna plast iz zelo lahkega betona, katerega agregat tvorijo žgani used-ki z morskega dna. Debelina te plasti je 14 cm, širina plošč 50 cm. Plošče, položene na nosilce druga zraven druge, tvorijo v vzdolžnih stikih rego do polovične debeline plošče globoko. Nad podporo po-lože v to rego armaturno palico, da dosežejo povezavo in kontinuiteto, rege pa nato zalijejo s cementno malto. Končna obdelava strešine obstoji iz premaza teh plošč s katranom, da ne vpijajo vlage in iz z vročim asfaltom lepljenega enega sloja lepenke. Seveda, če naj imenujem, z lepenko njihov proizvod za pokrivanje strešin, potem naš proizvod ni strešna lepenka, temveč nadome-
O montaži in organizaciji del na Š vedskem t)i se-.dajo veliko napisati. Vedno, kad^r imamo v mislih njihovo izredno montažo, mislimo, da je to nekaj posebnega.
Pa ni, vse skupaj je ob pogledu enostavno, le zahteva potiebno osnovo. Stebre iri primarne nosil ce (40 t) montirajo z dvema težji ma žerjavoma na pnevmatikah znamke DEM A G s premično roči co v vertikalni smeri. Vcnd.it imajo ti žerjavi dva pogonska mehanizma, dve kabini za dva strojnika, eno za transport — pre mike m diugo za upravljanje z dvigalno ročico v vertikalni smeri in zasuki okrog osi. Ce jih pri merjanio z našim LORAINOM, moramo reči, da so mnogo okret nejši in potujeio s tovorom, ako ta ni toliko težak, da se zahteva uporaba dodatnih izpustnih opor. Montažno skupino sestavljajo omenjeni strojniki, dva delavca na koti montaže, dva delavca na tleh in inženir, ki vodi montažo. Ta skupina in skupina, ki montira strešne plošče (5 ljudi s strojnikom in vodjo), vršita vso njonhažo na gradbišču.
Montažni deli. t. j. stebri, primarni in sekund-atni nosilci, niso izdelani na gradbišču. Ekonomija vodi izvajalca del k temu, da je dal rzdeiati vse ^armirano betonske -montažne *»dele specializiranemu podjetju za prefabricirane elemente. Ta jih tudi dobavlja na
gradbišče in montiia. Tako lahko
0	njih izdelavi rečem le to. da so izvedeni neverjetno površinsko gladko in točno, kai kaže na upo-
1	a bo posebnih opažev in posebnih pbstopkov zgoščevanja betona (vaku umiranje). Povezava med stebrom in primarnimi nosilci ter primarnimi nosilci m sekundarnimi je izvedena z vijaki. To ie pravzaprav steblo soinika, ki Jina na obeh koncih navoj. To steblo se uvije v ubetonirarie bombii ane ležiščr.e jeklene plošče, poteka nato skozi nosilec, ki ga povezujemo in se konča z v beton nosilca poglobljeno matico s pod-ložko.
Zelo preprosto, a zahteva veliko točnost pri montaži mreže slebrov in pri izdelavi montažnih elementov, da kasneje pride zares »luknja na luknjo«, kot pravimo temu pri nas Ljudje, ki delajo na montaži, so temu vešči in delajo stalno na tem delu. Zato j*01 nobena posebna navodila niso potrebna, razen tega pa je stalno navzoč inženir za montažo, seveda od podjetja, ki montažo izvaja* Le-ta vodi tudi ustrezno dokumentacijo o montaži.
(Se nadaljuje) Franc Perc
Nova šola na Ravnah
Ob dnevu' republike bo naša čno-ta na Ravnah na' Koroškem predala 1 • v uporabo lepo in moderno šolo ' *
-	Osemletka- ima 12 'razredov, ‘ več • delavnic -in" - laboratorijev, sprejete
pa bo okoli • 500' tičerlčev. Z dograditvijo te šole bodo- na Ravnah v glavnem rešili perečo Stisko 'šolskih ' prostorov. ..... - •
Z gradnjo osemletke so-'prideIi 'v jeseni 1964. Že sama lok -.-ija šole' nam je ob pričetku dela zadala precejšnje težave. Izredno močvirnat teren in mastna ilovica' sta • otežko-čala normalno delo. Pa tudi glavni projekt je bil pomanjkljiv, predvsem'' zaradi pomanjkljivo izdehmih detajlov, nekaj detajlov pa je bilo izdelanih med samo gradnjo. Toda po zaslugi dobrih strokovnjakov podjetja in investitorja, ti mali zastoji niso toliko vplivali na sam potek grad ni e, da šola ne bi bila gotova do roka. Moramo še poudariti ugotovitev investitorja:	kvaliteta tako
gradbenih kot obrtniških del je zelo na zadovoljivi ravni.	l.
V zasluženi seboj
. V tak° .razgibanem življenju, kot je današnje, naše enote komaj lahko zabeležijo jubileje ljudi, ki po več letih dela odhajajo v zasluženi pokoj.
Tako nas je Martin Pižent, vodja kadrovske službe obrata gradbenih pohzdeikov, obvesti!, da so nedavno odšli v pokoj: Franc Mežnar, beto-”erj klJe Prebil v podjetju polnih iz tet. Bil je invalidsko upokojen.
, ri'ane Planinc, vodja našega bivšega obrata v Brežicah.
Vinko Štampahar, kvalificiran zidar, aktivni borec NOV in oficir pr/ Podjetju je prebil polnih 18 lej- v Pokoj odhaja zaradi slabega zdravja.
Marjan Pregel, ki je bil prvi de-lovodja v obratu gradbenih poliz-1 l°iV V Rubijam, to se pravi, da je .ako rekoč rastel z obratom
IvanSačer, ki je bil zaradi okva-ie hrbtenice invalidsko upokojen.
v obratu gradbenih polizdelkov so se nedavno »srečali z Abraha-mom, tudi trije »mladi« in dobri so-d-.avci, Martin Pižent, Vinko Siam-panar in Jože Herman. Visoko obletnico so verjetno na skrivaj obhajali, prav pa j-e, da zve za take obletnice celotni kolektiv.
-	...—------------------------
l mmF*''
Nova šola na uru’--'i|
KDAJ GREMO NA IZLET?
Z izleta na Mrzlico nad Trbovljami
Kdaj gremo na izlet? Kaj si bomo spet ogledali? Kam, kdaj, kako, kaj, to so vprašanja, ki se od časa do časa vsujejo kot ploha na člane izvršnega odbora družine P. Z. »Gradis«. Vsakdo, ki vprašanja postavlja, pa ima že tudi pripravljen svoj predlog, In kdo postavlja vprašanja?
To so »ferjalci« — mladinci -Gradisa--.
Struktura članstva je zelo pestra, saj jo sestavljajo vajenci, navadni delavci, uslužbenci. Omeniti velja še to, da so ti ljudje, kot je pri -Gradisu« navada, doma iz različnih krajev Zato je popolnoma razumljivo, da ima 83 članov tudi veliko različnih želja. Mnenja se kosajo med sabo, ene zanima Štajerska. druge Gorenjska itd. Treba je torej gledati, da ustrežemo čim - eč-jemu številu. Vsi se trudimo, da bi čimbolj uspeli, in mislim, da nismo popolnoma brez uspeha.
Pred kratkim smo organizirali izlet — piknik na Bizeljskem Vabljivost tega izleta je bila predvsem v tem, da smo si hrano pripravi 'aV sami. Priznati je treba, da so vsi složno prijeli za delo.
V	soboto in nedeljo 12. in 13. nov. smo se odločili oditi na Mrzlico na 1 Trbovljami. Pri planinskem društvu Trbovlje smo si rezervirali dnevni penzion v -Koči na Mrzlici«.
V	upanju, da se bo vreme izbo!j šalo. smo veselo krenili na pot. Res se nismo prevarali. Vreme nam ga jo sicer zagodlo. Dan prej je na Mr-
zlici zapadel sneg in tako smo morali na nekaterih krajih kar pošteno gaziti. Pot dolga 6 km se nam je včasih zazdela brezkončna, vendar je dobra volja, ki je je bilo na pretek, premagala tudi to nevšečnost. Pošteno izmučeni, mokri in lačni smo končno le zagledali težko pričakovani cilj — »Kočo na Mrzlici«. Toplota v sobah nam je prav kmalu povrnila živahnost, in kmalu se je oglasil živ-žav. Posebno prijetno presenečenje pa je bila velika in topla krušna peč, ki pa je bila žal premajhna za vse.
Kljub pričakovanju se nikomur, čeprav je bil še tako utrujen, ni mudilo spal. Plošče, gramofon in magnetofon, vse je delalo s polno paro. Najbolj pa so bili zaposleni navdušeni plesalci.
In v nedeljo? Po zajtrku smo si ogledali okoliške hribe, po kos-ki oa se začeli pripravljati na odhod, Pni v dolino je bila znatno lažja in tudi krajša se nam jc zdela.
Zvečer, ko smo bili snet v L.jub-1 jan i, smo si imeli kljub temu. da smo bili dva dni skupaj, še veliko oovedati. Obljubili smo si nekaj: še. .-večkrat organizirat1 tak izlet.
-	»1
i	f/
-•v.