želeli izpopolniti razumevanje in uporabo kvalitativnih metod v ekonomski geografiji ter drugih sorod-
nih vedah. V dopoldanskem delu so uveljavljeni predavatelji iz univerz z nemškega govornega območja
(Nemčija, Avstrija, Švica) predstavili uveljavljene in nove kvalitativne metode v družboslovnih znanostih.
Med enotedenskim usposabljanjem so udeleženci razvijali svoje metodološke spretnosti in teoretska
spoznanja ter gradili na povezovanju izsledkov iz terenskega dela ter analiz drugih obstoječih poda-
tkov. Cilj šole je bil krepiti uporabo teoretskih izhodišč pri snovanju metodološke podobe raziskovanja
v geografiji. Udeleženci so se seznanili in poglobili znanje o raznolikih kvalitativnih metodah v geo-
grafiji, kot so intervjuji, utemeljevalna teorija in fokusne skupine. Okrepili so tudi način argumentacije
za izbiro metod, izboljšali način pisanja znanstvenih besedil in se učili spretnosti vizualiziranja kom-
pleksnih kvalitativnih rezultatov raziskav. Dogodek je bil za raziskovalce na začetku raziskovalne poti
tudi izvrstna priložnost za sklepanje novih poznanstev in izmenjavo izkušenj.
Erik Logar
Mednarodni sestanek o superblokih
Barcelona, Španija, 22.–25. 3. 2023
Med 22. in 25. marcem 2023 je v Barceloni potekal mednarodni sestanek o superblokih. Dogodek
je gostila barcelonska mestna uprava, eden od soorganizatorjev pa je bil konzorcij mednarodnega razi-
skovalnega projekta Transforming urban quarters to human scale environments: applying superblock concepts
for different urban structures (TuneOurBlock). Projekt poteka pod okriljem skupne programske pobu-
de Urbana Evropa v sklopu razpisa ERA-NET Cofund »Dostopnost in povezljivost mest«, slovenski
del projekta pa financira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
(H6-8290, št. pogodbe 1000-23-0618). V projektu kot partner sodeluje Znanstvenoraziskovalni cen-
ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Geografski inštitut Antona Melika).
165
Geografski vestnik 95-1, 2023 Kronika
Slika 1: Med razpravo na sklepnem delu delavnice.
JERNEJ TIRAN
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 165

166
Kronika Geografski vestnik 95-1, 2023
Mednarodni dogodek je bolj kot na sestanek spominjal na festival, saj je obsegal različna predava-
nja, predstavitve praks vabljenih mest, okrogle mize, razprave, terenske oglede, delavnico in ulično zabavo.
Organizacija delavnice, ki je potekala 24. in 25. marca, je bila v domeni konzorcija projekta TuneOurBlock
(slika 1). Z okrog 40 udeleženci, razdeljenimi v tri skupine, smo iskali odgovore na teoretska in prak-
tična vprašanja o načrtovanju, vsebini, implementaciji, merjenju in širjenju superblokov v evropskih
mestih. Med udeleženci so prevladovali člani projektne delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov
mestnih uprav več evropskih mest (tudi Ljubljane), pridružilo pa se jim je tudi nekaj lokalnih raziskovalcev
in strokovnjakov.
Superblok (špansko superilla) je manj kot desetletje stara urbana inovacija, ki izhaja prav iz
Barcelone. Gre za orodje urbane preobrazbe, usmerjeno v spremembo prometnega režima in preno-
vo javnega prostora v smeri povečevanja površin za pešce in kolesarje. V teoretskem modelu superbloka,
ki ga je na primeru Barcelone zasnoval prof. Salvador Rueda, se območje superbloka sestoji iz devetih
zaprtih stavbnih blokov v pravokotni ulični mreži, kjer tranzitni promet ne poteka več med vsemi bloki,
temveč samo še na obodu, v notranjosti superbloka pa je prometni režim močno spremenjen: promet
je enosmeren in upočasnjen, v križiščih pa z osebnim avtomobilom ni mogoče več zaviti v vse smeri.
Novo pridobljene površine se pri tem prednostno namenijo aktivni mobilnosti in se preobražajo z misli-
jo na varen, kakovosten, ozelenjen in vključujoč javni prostor (slika 2). V ozadju tega koncepta so bile
težnje po izboljšanju javnega zdravja, prometne varnosti in večjega deleža hoje in kolesarjenja, v zad-
njem času pa se ji je pridružila tudi skrb za blaženje podnebne krize – tako z vidika prilagajanja kot
zmanjševanja emisij. V prvi fazi v obdobju 2016–2021 so v Barceloni uvedli šest superblokov, koncept
pa so v zadnjem času modificirali na podlagi pridobljenih izkušenj. Superbloki druge generacije nasta-
jajo na bolj participativen način in se namesto preobrazbi večjih območij posvečajo preobrazbi
posameznih ulic.
V projektu TuneOurBlock na primeru več pilotnih superblokov na Dunaju in v Berlinu v sodelo-
vanju s številnimi deležniki oblikujemo smernice in priporočila za njihovo načrtovanje, implementacijo
in vključevanje javnosti, koristna za prenos te obetavne urbane »intervencije« na območja, kjer super-
blokov še nimajo. Praksa bi morala zanimati tudi slovenska mesta, ki zlasti v starih mestnih jedrih vedno
bolj pogumno posegajo po tovrstnih rešitvah, a so kot celota še vedno zelo odvisna od motornega pro-
meta in še daleč od udejanjanja paradigme trajnostnega razvoja.
Jernej Tiran
Slika 2: Vsakodnevni prizor iz superbloka Poblenou v Barceloni. Umik motornega prometa iz mestnih
ulic je nanje privabil »mlado« in »staro«, ki kakovostno preživlja čas na prostem.
JERNEJ TIRAN
vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd  3.4.2024  10:54  Page 166