GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XI • ŠTEVILKA 7 • 23. JUNIJ 1975 OB OBISKU PREDSEDNIKA MESTNE SKUPŠČINE >NG. TONETA KOVIČA NA VIČU POGOVORI O nadaljnjem razvoju mestne skupščine ing. Tone Kovič ter obč' cML.'van B'tenc sta dnevi obiskala našo o naU°ii polit'čnim aktivom občine sta se pogovarjala nadaljnem razvoju (osnovni poudarek je bil na nasled-dtm)-P?tlet.nem planu razvoja občine) in možnostih in-so Dr.jiZac'je območja Ljubljane. V tem razgovoru vanfct-181' Predvsem nekatere ugodne možnosti stano-indusf8''l^dnj® na Viču, kakor tudi načrtnejši razvoj 9rarlnil,kl^ cei? ,er °*3 tem nujno potrebno iz- 9nergeKkih?OVnih infrastrukturnih objekot (predvsem razMinir"*® t8h PfOb^mov pa bo vsekakor moralo ob dobrn „ .IVI^ ,sredstvih, realnih možnostih, skrbno in ,llernet£n,?rav*ien'h Programih potekati v okviru ehako-•Jakše iln enakovrednega razvoja mesta Ljubljane, severfa n k0mP!eksen in enoten razvoj našega mesta pa 'arih oh*8 Sx^e. 'n ne more dopuščati deficitarnosti neka-omočij in neupoštevanja interesov vseh, ki v Ljub- ljani živimo in ustvarjamo", je dejal ing. Tone Kovič. Pri tem pa imajo veliko vlogo in nosijo pomembne naloge prav skupščine in delegacije v okviru delegatskega sistema, ki mora postati še učinkovitejši odločujočo funkcijo pa morajo imeti vsi delovni ljudje in občani našega mesta. Ob tej priložnosti si je predsednik mestne skupščine ogledal še TOVIL. Zanimal se je za uspehe in poslovne rezultate tega 300-članskega delovnega kolektiva, ki se uvršča med vodilne jugoslovanske izdelovalce vijakov. Tovil je v zadnjih letih močno razširil obseg proizvodnje in tako letno izdela že okrog 2000 ton vijakov, ki jih izdeluje v več kot 2600 oblikah. Jože Setnikar — kmet iž Črnega vrha pa je v popoldanskih urah predstavil predsedniku Koviču svojo kmetijo, ki jo prav sedaj preureja za potrebe kmečkega turizma. SREČANJE borcev in aktivistov notranjske OSREDNJA PROSLAVA BO SEPTEMBRA V LOGATCU - Priprave na ^oboditva n ,° osredni° prireditev ob 30. ol r, Q,ranjske ,n° kater' se bodo srečali borci in akt /°siava 7 -H° 8 v PPinem teku. Čeprav bo o u^sti in',,J?t,8mbra v Logatcu, pa se bodo števi n?^0 Odkrili SaV8 vr5ile *e dober teden dni pre ** (na hi S0'0 v Rovtah po Franci motnjam Logatcu, dalje bodo odp stavo NOB od leta 1941—1945 ter razstavo razvoja po vojni vseh štirih občin, ki to srečanje pripravljajo. Se pravi Vrhnike, Logatca, Cerknice in Ljubljane Vič— Rudnik. Na predvečer osrednje proslave pa bo v Logatcu velika revija pevskih zborov in godb na pihala. Osrednja proslava bo v nedeljo dopoldan v centru Logatca na Poštnem vrtu. Odbor za proslavo pričakuje, da se bo te osrednje slovesnosti udeležila tudi delegacija 29. Hercegovske divizije na čelu z narodnim herojem Vladom Šegrtom, ki je 4. maja 1945 osvobodila Logatec. V celodnevno šolo radi hodimo CELODNEVNA ŠOLA - USPEŠNA Kakšne rezultate prinaša celodnevna šola, kaj bo potrebno še dopolniti, izboljšati in kaj spremeniti, da bo ta oblika pouka še popolnejša? O tem so se pogovarjali predstavniki kolektiva dobrovške šole. Zavoda za šolstvo z nekaterimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine pred nedavnim obiskom predsednika CK ZKS Franceta Popita na tej šoli. Celodnevna šola ne postaja samo primerna oblika pouka in razvijanja svobodnih aktivnosti šoloobvezne mladine, ampak nadvse koristna in vzpodbudna tudi za pedagoške delavce, okolje ali bolje povedano krajevno skupnost ter delovne organizacije v katerih bližini je takšna šola in seveda tudi za starše teh otrok. Prednosti, ki jih ta celodnevna šola prinaša se bogato obrestujejo in s tem tudi delo pedagoških delavcev. Njihova začetna prizadevanja in napore, ki so bili zahtevni, so odtehtali uspehi. In ne nazadnje tako organiziran pouk so šolarji kljub nekaterim novim obveznostim z zadovoljstvom sprejeli. Zato ni naključje, da je ob tem obisku Franceta Popita na Dobrovi stekla tudi beseda o akciji za uvajanje celodnevne šole na ostalih osemletkah v občini. Lahko rečemo, da je v naši občini ta akcija v okviru socialistične zveze že stekla. Realne prostorske možnosti, opremljanje s sodobnimi pripomočki, možnosti za razvijanje svobodnih dejavnosti in rekreacije so poleg prvega pogoja — dobre pripravljenosti, predvsem pedagoških strokovnih kadrov na šolah, tiste, ki narekujejo uvajanje celodnevne šole. Ob vsem tem pa bomo morali zagotavljati prehod na to obliko pouka na vseh tistih šolah, kjer bi ob relativno majhnih finančnih sredstvih lahko celodnevno šolo čimprej uvedli. Bržkone pa bo treba predvsem objektivne možnosti v prvih fazah uvajanja te vrste pouka ponekod iskati tudi v izven šolskih a že obstoječih oblikah dela (n. pr. v krajevni skupnosti sami) kot so kulturni in športni ter razni drugi društveni pogoji. Uvajanje celodnevne šole mora spremljati pojmovanje, da je izobraževanje tudi funkcija proizvodnega procesa. Ob tem je treba upravičeno pričakovati večje sodelovanje delovnih organizacij. Skratka, nujnost celodnevne šole je v sedanjem trenutku močno prisotna. Upravičeno. Mlad človek kot družbeno socialistično razvito bitje lahko vse vrednote za svoj razvoj dobi in razvija le v tako zasnovani obliki pouka kot je celodnevna šola. --------------------- Vsem borkam, borcem, nekdanjim aktivistom NOB iskreno čestitamo ob dnevu borca 4.juiiju OBČINSKI ODBOR ZZB NOV LJUBLJANA VIC - RUDNIK V___________________________________________/ 88 NOVIH ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV Občinski komite ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je maja pripravil slovesen sprejem za 88 mladih iz šol, gospodarskih organizacij in krajevnih skupnosti v vrste Zveze komunistov. Ob prisotnosti članov občinskega komiteja, aktiva prosvetnih delavcev in aktiva delavcev - komunistov, predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij, mestnega komiteja ZKS in občinskega izvršnega sveta, med katerimi je bil tudi član sveta republike Franc Krese — Čoban, je novosprejetim članom ZK spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK Darko Pe-rovšek. Poudaril je vlogo in lik komunista, ki jih mora spremljati pri vsakodnevnem življenju tako v delovnih organizacijah kot tudi na terenu in jim ob tej priložnosti zaželel veliko uspešnih prizadevanj in dobrih rezultatov. Gojenci Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje (sprejem je bil v osrednji dvorani tega zavoda) ter Glasbene šole Vič pa so pripravili prijeten kulturni program. OB DOSEDANJEM DELOVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA Dobro leto dni je minilo odkar smo sprejeli ustavo in prav toliko časa odkar smo konstituirali skupščine družbeno političnih skupnosti. V tem času smo ustanovili že vrsto samoupravnih interesnih skupnosti, na ustavnih osnovah so ustvarjeni formalno pravni pogoji za celovito oblikovanje delegatskega sistema in razmerij v družbenopolitičnih skupnostih in SIS, pri samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju družbenem ter v drugih oblikah odločanja o vseh skupnih oziroma splošnih družbenih vprašanjih. V delovanje tako zasnovanega delegatskega sistema je vključeno ogromno število občanov in delovnih ljudi, ki posredujejo zahteve, ocene in predloge z vseh področij delovanja, tako iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, občin in interesnih področij, ki jih zastopajo in predstavljajo. Skratka, delegatski sistem je dobil polno veljavo ter postal sestavni del samoupravne socialistične zavesti in praktičnega družbenopolitičnega ravnanja delovnih ljudi in občanov v naši družbi. Dosedanje uveljavljanje in uresničevanje delegatskih raz- merij in delegatskega sistema sta že ocenila predsedstvo CK ZKS in republiška konferenca SZDL. Oblikovana so že stališča, ki iz teh ocen izhajajo in ki jih bo potrebno v naslednjem obdobju dopolniti in ovrednotiti še s stališči, pripombami in predlogi, ki jih bodo ob svojih ocenah podale tudi občinske družbenopolitične organizacije in skupščine. Tako bodo člani občinske konference ZKS na svoji 11. seji, ko bodo razpravljali o akcijski usposobljenosti komunistov pri uresničevanju ustave in gospodarske stabilizacije, verjetno nadvse poz»rno in kritično opozorili tudi na številne pomanjkljivosti, ki se še pojavljajo. Predsedstvo OK SZDL pa prav v tem času zaključuje posvete, ki so jih prav v s tem v zvezi organizirali po vseh krajevnih skupnostih. Namen vseh teh ocen, analiz mora biti vzpostavitev vseh tistih akcij in prizadevanj, ki bodo pripomogla in navsezadnje tudi vzpodbujala k večji učinkovitosti dela delegacij in delegatov. Delo organov samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti bo tako lažje potekalo in ob tem, če se bo to izkazalo. DEJAVNOST CENTRA ZA SOCIALNO DELO OBČINE LJUBLJANA VIČ RUDNIK 18. junija 1975 je bila 3. seja skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Vič-Rudnik. Med drugimi so na tej seji delegati obravnavali tudi program dela centra za socialno delo za leto 1975. - Dejavnfist socialnega skrbstva je bila doslej v celoti odgovornost in skrb občine, ki je to dejavnost tudi v celoti pokrivala. V letošnjem letu pa je ta odgovornost prenešena na skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Vič—Rudnik. Socialno skrbstvo ima kot eno od področij socialne politike posebno nalogo, da zagotavlja nacionalno varnost tistim posameznikom, družinam ali skupinam občanov, ki jim socialna varnost zaradi različnih vzrokov ni zagotovljena. Naj omenimo najprej, da bo center za socialno delo v letošnjem letu analitično obdelal problematiko mladoletnega prestopništva v občini Ljubljana Vič—Rudnik. Izdelavo te analize zahteva predvsem dejstvo, da se doslej o pravilni izrabi prostega časa mladoletnih prestopnikov nihče ni sistematično ukvarjal. Zato je namen te analize podrobno in sistematično opredeliti okupacijo mladoletnikov ter na podlagi ugotovitev stanja predlagati družbeni skupnosti vse možne alternative na tem področju družbenega življenja in udejstvovanja. V letošnjem letu bo Center za socialno delo analitično obdelal tudi problematiko zdomcev, ki so se po začasni emigraciji v tu-» --------------------------- Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rud-nik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: ing. Janez Cemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič, (odgovorna urednica), ing. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in ’ uprava Ljubljana Trg MDB 7/1, tel. 23-381 int, 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. \___________________________) jino vrnili v domovino ter mnogi izmed njih naleteli na težke socialne, sociološke in ekonomske težave. Tudi letos bo center za socialno delo z nezmanjšano skrbjo reševal problematiko varstva orrok in družine. V to področje socialnega skrbstva štejemo predvsem mladoletne osebe pod skrbništvom, rejništvo, nezakonska rojstva, družbeno neprilagojeno mladino, materialno in socialno ogrožene otroke, otroke motene v telesnem in duševnem razvoju in podobno. Tudi na področju socialnega skrbstva, odraslih in ostarelih oseb, bo center z vso skrbjo reševal problematiko teh oseb in jim bo po strokovni presoji nudil najrazličnejše primerne oblike družbene pomoči. Semkaj sodi zavodsko varstvo odraslih in ostarelih oseb, oskrba v drugi družini in na domu, družbena denarna pomoč in podobno. Problematika družbeno neprilagojenih oseb (alkoholiki, narkomani, obsojene osebe itd.) je zelo težka in je moč doseči njihovo resocializacijo s skrajnimi napori, predvsem pa s sodelovanjem z drugimi pristojnimi službami in organi. Ko je skupščina obravnavala letošnji program dela centra za socialno delo v naši občini, je pozitivno ocenila tudi njegovo opravljeno delo v minulem letu. Še posebej je skupščina pozitivno ocenila sodelovanje centra za socialno delo s krajevnimi skupnostmi, šolami, z zdravstveno službo, z vzgojnovarstveni-mi zavodi, s socialno zdravstvenimi komisijami pri krajevnih skupnostih ter z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, predvsem z rdečim križem. Mimo tega delajo socialni delavci (navzlic pomanjkljivi zasedbi) na vsakih 14 dni po en dan na krajevnih uradih, kjer opravljajo polivalentno socialno delo. S takim načinom dela je zagotovljen tudi teritorialni princip dela, kar bistveno pripomore k uspešnejšemu reševanju socialnih problemov v občini. Skupščina je izrazila prepričanje, da bo center za socialno delo v prihodnjem še bolj razvijal takšno sodelovanje in odnose, saj prav od tega v mno-gočem zavisi še bolj uspešno delo socialne dejavnosti. Takšno se je prikazalo že v minulem letu, ki ga je center za socialno delo uspešno zaključil, tako na področju strokovnega dela kot tudi finančnega poslovanja navzlic še določenim pomanjkljivostim in težavam objektivnega značaja. SLAVO KOBE BRALCI, SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI V NAŠI KOMUNI! tudi v nekaterih primerih prilagodilo in racionalnejše organiziralo. Prvi in glavni pogoj za uresničevanje vpliva delavcev in občanov na spreminjanje temeljnih družbenoekonomskih odnosov v celotni družbi in reprodukciji, pa je razvitost notranje samoupravne demokracije v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Se posebej si je potrebno prizadevati za hitrejši proces samoupravnega preoblikovanja odnosov povsod tam, kjer so sedanje spremembe marsikje ostajale na ravni zgolj formalnega prilagajanja določbam ustave. Družbenopolitične organizacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih se morajo odločno postaviti po robu težnjam, da bi oblikovali stališča in odločitve v skupščinah, mimo zborov delovnih ljudi in da bi se odgovornost zanje zožila zgolj na delegacije. Premalo ali skoraj nič ni bilo storjenega na področju usposabljanja delegatov in bo v ta namen potrebno v najkrajšem času organizirati učinkovit in posebno pripravljen program izobraževanja. Informiranost ali bolje povedano kompleksen sistem obveščanja mora postati učinkovitejši. Gradiva morajo biti razumljiva, kratka, jasna in po svoji vsebini problemsko obarvana. Sam pretok informacij mora biti kompleksnejši, zastavljen nevsiljivo preko vsakodnevnih delovnih stikov med delavci in delegati v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in kra- jevni skupnosti. Ob tem pa je za uspešno delovanje in zato, da bodo usposobljeno za svoje ustavno vlogo v delegatskem sistemu treba pospešiti tudi proces preoblikovanja družbenopolitičnih organizacij, zlasti socialistične zveze in sindikatov. Vse te ocene in analize, ki bodo oziroma so že v ta namen izdelane pa ne smejo biti prve in zadnje, torej dokončne. Krajevne organizacije SZDL morajo spremljati in občasno ocenjevati ter predlagati rešitve za probleme, ki bodo izstopali v delovanju in razvoju delegi skega sistema. Prav tako mora; in so dolžne tudi družben politične organizacije razčiS vati posamezna odprta v|X sanja in preseganje dilem terfl stranjevati nekatere politične1 idejne ovire ter nasprotovanj1 ki se pojvaljajo pri poglabljam in razvijanju delegatskih $ merij. Utrip življenja in dela vsa nas, delavcev in občanov rn je dol te njihovo propagande z obema rokam« ^ prijel del zahodnega reakcionarnega tiska. Knjiga Po sledovih črne roke je odsev resnice, m ^ obtožba proti organizatorjem bratomorilske vojn«' jo njena vrednost šo večjo, pomen razsežnejši. 0jif* Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah ali pa <'or pri založbi Borec, Ljubljana, Miklošičeva 28/L Zavzemati se za rezširitev industrijskih zmogljivosti Do leta 1980 naj bi zgradili 3.000 stanovanjskih enot OSNUTEK SREDNJEROČNEGA PLANA V JAVNI RAZPRAVI Razvoj industrije, komunalnega gospodarstva in stanovanjske izgradnje v ospredju f' Na junijski seji občinske skupščine bodo delegati vseh treh zborov razprav-'jali o osnutku družbenega plana razvoja občine Ljubljana Vič—Rudnik za obdobje 1976—1980. Ta osnutek bo nato dan v javno razpravo, kjer ga bodo občani in delovni ljudje s svojimi mnenji in predlogi 'er ocenami dopolnjevali. Ob tej priložnosti smo naprosili predsednika izvršnega sveta Franceta Martinca in načelnika za flospodarstvo Janka Šolmajerja, da nam v Drobih obrisih predstavita osnovne in po-Olavitne usmeritve tega petletnega plana. Za boljši vpogled smo pripravili tudi prikaz obstoječega stanja in v nekaj števil-kah pravzaprav predstavili sliko občine. Na področju negospodarstva ne razpolagamo v tem trenutku s konkretnimi podatki, posebno kar se tiče vzgojnovarstvenih zavodov in šol, vendar bo treba upoštevati realne možnosti za prehod na celodnevni pouk. V tem planu mora biti bolj prisotna potreba oziroma možnosti za gradnjo vrtcev in ena izmed rešitev mora biti vsekakor tudi vzporedna gradnja tovrstnih objektov ob izgradnjah stanovanjskih sosesk. Še nekaj o stanovanjski gradnji. Plan predvideva izgradnjo 3.000 stanovanjskih enot Seveda bo med prioritetnimi nalogami na področju stanovanjskega gospodarstva dokončna izgradnja že začetih gradenj sosesk kot so Murgle, VS 4 in VS 6. Vsekakor pa bo treba pristopiti tudi k izdelavi zazidalnih načrtov oziroma gradnji stanovanjskih enot na izvenmestnem področju (Horjul, Dobrova, Polhov Gradec...). S tem se bomo, vsaj upamo, skušali zoperstaviti ..poplavi" črnih gradenj." FRANCE MARTINEC: „Ko razpravljamo o osnutku tega srednjeročnega plana moramo vsekakor upoštevati. France Martinec jANKO ŠOLMAJER: ..Izdelava tega plana temelji na Pr®cihodnih tovrstnih planih in pa na razvojnih planih ®)evnih skupnosti, organizacij združenega dela ter sa-j9 uPravnih interesnih skupnostih. Osnutek tega plana us S® okrnjen, ker v tem obdobju še nismo tBP? ' d°biti vseh potrebnih podatkov od vseh tistih, ka-osn prc>9rarn* se neposredno vključujejo v ta plan. Ta Oamt8k' ki *e prv'’ oziroma ta izhodišča smo napisali z deloenPrr1 'n o1'**')0" da bo v široki javni razpravi ter v šel 'l''*1. s*cuPnostih doživel številne spremembe, da bo delu °Zi ^idajavalne postopke, tako v gospodarskem nen, *e s® lahko tako izrazim kot tudi v družbe-šako Srednjeročni plan naj bi vseboval konkretne naloge °pr* Področja gospodarstva kot z negospodarstva, te Qos ® itv® Pa morajo biti kvantificirane. Na področju dela arstva naj bi obstoječe organizacije združenega °lni sektor. V tem obdobju naj bi prav raj5iri?riJtoP'|i k ureditvi industrijskih con (na Brdu), mUna|' lr,dustrijsko cono na Viču ter ob tem uredili ko-njiac..n° z®mljišče, kjer bodo posamezne delovne orga-dalnc 9ractile nov® kapacitete. Prav na področju komu-rhed k 9P*p°darstva bo plan zajemal številne naloge n^^mi bo ena izmed poglavitnih, ustanovitev sa-kakorraVn8 inWresn® skupnosti za to področje. Vse-9radni M *° prirnarne naloge tudi tiste, ki zadevajo iz-v na. Viču. Občina si prizadeva, da bi z najmanjšimi °brel’^ C nitvami stavbno zemljišče, kjer bo stala Kemofarm3®'1 j. razbremenila visokih stroškov na začetku gradnje. |{ 25 LET METALURŠKEGA va : Oi Pl ii di INŠTITUTA ilU'’ 15. maja je bila v tem osrednjem inštitutu za gijo v Sloveniji svečanost ob 25-letnici njegovega^ stoja. Inštitut že vri valnem področju in je kot tak tudi visoko stoja. Inštitut že vrsto let uspešno deluje na raz1* ., 1 1 pr'zna a evropskem merilu. Še posebno v zadnjih letih P3 ''j| odrepilo sodelovanje ne samo z industrijo (železar®3 ^ pač pa tudi z visokošolskimi zavodi. Ob tej Pri,oinlJ<) so predali namenu novo napravo za pretaljevanj« ™ žlindro. Delegacija Bavarske zadružne zveze je med obiskom v Sloveniji obiskala tudi Notranje gorice. Zanimali so se za razvoj in možnosti kmetijstva pri nas. Na sliki: Ogledali so si tudi kmetijo Janka Kušarja. OBISKALI SMO KRAJEVNI SKUPNOSTI ČRNI VRH IN POLHOV GRADEC pogovora s predstavniki obeh krajevnih skupnosti so se v Polhovem Gradcu poleg naše sodelavke Andreje Berlan in glavne ter odgovorne urednice Janje Domitrovič udeležili tudi (z leve proti Oesni), Vlado Sotler — predsednik KK SZDL Polhov Gradec, Franc Nagode — sekretar OO ZKS Polhov Gradec, Jernej Nartnik — direktor TOZD Pohištvo Polhov Gradec, Marija Rus — tajnik Polhov Gradec, Jože Setnikar - predsednik KK SZDL Črni vrh, Milan Košir - predsednik *oora delegatov Črni vrh, Alojz Perhaj — predsednik zbora delegatov Polhov Gradec, Pavle oetničar - tajnik obeh krajevnih skupnosti in Janez Odar - predsednik sveta krajevne skupnosti Polhov Gradec. rflgj ' c*ve dolomitski krajevni skupnosti, ki sta tudi nojf- ' 'mata niz skupnih ali pa vsaj podobnih značil-pro/j ,arei° ju pa tudi nekateri skupni in podobni v**- Zanimivo je, da si pri vsakodnevnem razreSe-Pomagata in zato je njuno sodelovanje tudi usPeŠno in plodna opuščanje kmetij, toinunaine težave va|^E SETNIKAR - KS Črni vrh ima 547 prebi-I Ozir ' obsega 2059 ha, v 106 hišah je 118 gospodinjstev I Dfpuinia 03 volivcev. Pred 40 leti se je odselilo 223 j }jv. IValcev. Danes se večina ukvarja s kmetijstvom — p |r,0r*jo, zaposleni so tudi v delovnih organizacijah, i ,a2ao kot obrtniki. V KS je podružnična šola za 4 dosedai 50 se vozi,i sarno šolarji, zdaj pa so 1 redno avtobusno progo tudi krajani. t>h>btN,E2 0DAR “ KS. Polhov Gradec ima 1761 razbita Cev' °kse9B 16 naselij na skupno 4860 ha Velika stanovSt- konf'9uracije terena, problem elektrifikacije, tJelavc^l|ska stiska so glavne značilnosti. Uslužbencev in ti®lovneV ** V uCencev iB manj, imamo eno San|i; a,. or®an'zacii°-Hojo. Tu se. postavi jata dve vpra-katero d na* 50 razširila sedanja Hoja ali pa bi našli še Bradvj. ru9° dejavnost, v kateri bi se lahko zaposlovale ia Po J11 *en*ke. Še precej je kmečkega prebivalstva, ki Stanja k ni. ostarBlo» zato se pojavlja problem zapu-^arjetri in pa problem, kako te ljudi zadržati, turizp, Bna °d možnosti razvijanje kmečkega Vanj8 k' s,rokovno usmerjanje in vodnje ter pospeše-Dres|rrfa^n.et98,va- Poiav|ia se še vedno tudi vprašanje l|udi( |r| ,udi. Imamo dve trgovini za vso to množico S^^voza 56 doSBljujejo od vsepovsod. Pojavlja se problem *iv|j6nja .ln ureditve poti. Tudi vprašanje kulturnega Problem 'n r®kreacije ni še dokončno urejeno. Precejšen '•sta, id Pa z mladino, ki ni dovolj povezana, zlasti 'Udi pro^? nahaja na obrobnih predelih. Prisotna pa je vbrašanio 8rT1atit0° |etapaciTBtB bitro izkoriščene in tudi premajhne. *a80tov,j8° nai bi prešli tudi na celodnevni pouk. ^druj^.no 'mamo tudi varstvo in to tudi v vseh 0 šolah. V jeseni pa bomo morali razmišljati •tb Oddelku za varstvo. J inskega parka, problem gradu — Iščemo . p1®' ^ ^ 9a uredil. Na tem kompleksu pa imajo hleVe' °d Ljubljanskih mlekarn zapuščene ®0ri ^ serja- 8 138 ,ud' Ptoblem sadovanjakov na Babni I Pa je vprašanje, kako se bo vse to uredilo? avtoh^^,R ~ ».Veliko smo storili za vzpostavi ^ttani zm USne 'n končno smo uspeli. To pa r ^ V*io n,,0 velilco» Mj bo omogočil avtobus vsestran I^tOrp, . VBZanost obeh KS in tudi povezavo s san ^ star'1110 P3 Problem elektrike, saj imamo že j!1180 * te novod' Ki ga bo potrebno obnoviti, vz c*?10 ctv;,^ 138 18 Pofavlja vprašanje telefona, saj ime b °,ne va*Lnar°l"nilca' potrBbno bo tudi asfaltir« lak^ni č 6 ces,e- Giad* krajinskega parka pa nas vikendov in se sprašujemo, kdo bc ',r|*'hon1^pTAlla lahko pričakujete, da bomo pomagali pri vsestranskem urejanju KS. Naš TOZD je tudi izdelal razvojni program do leta 1978. Po realizaciji le-tega naj bi zaposloval 240 delavcev in ustvarjal produkt v vrednosti 8 milijard starih dinarjev". Več krajanov se mora vključiti v delovanje KS ALOJZ PERHAJ — „Delo zbora delegatov sloni še na svetu KS, od koder se stvari izvajajo naprej. Imeli pa smo tri seje v enem letu". VLADO SOTLER r- „Aktivirati bi morali čim več subjektivnih sil v kraju samem, tako, da ne bi samo eni in isti delovali, hkrati p>a bomo morali tudi px>skrbeti, da bodo ti resnično dobro delovali. Zaostriti je potrebno odgovornost tistih, ki nosijo določene funkcije v delegatskem sistemu. Zdi se mi, da bi bilo potrebno nadaljnje ustanavljanje vaških skupnosti". PAVLE SETNIČAR — „Pri naši 7-članski delegaciji se pojavlja problem sklepčnosti in vedno znova se pojavlja vprašanje, ali bomo sploh lahko določili delegata za skupščino. Delegati so po večini kmetje, tu pa so še tehnične ovire in razdrobljenost terena Zaostriti bo potrebno odgovornost. Delno pa je temu vzrok, da problematika v samem materialu toliko ne zadeva nas samih. Zato bi morali večkrat in bolj koordinirati glede problematike, ki se pojavlja na celotnem področju naše občine. — Informiranje iz centra v bazo pa naj bi bilo kratko in jedrnato ter predvsem jasna" VLADO SOTLER — „Lahko povemo nekaj tudi o našem KUD, ki izredno aktivno deluje. Tako je tudi letos sodeloval pri vseh proslavah, prireja razne igre in tudi precej gostuje. Aktiven je tudi RK — precej krvodajalcev in podpornih članov imama Tudi strelska družina je pravkar zaživela. Polhov Gradec, Dvor in Zalog pa imajo skupno gasilsko društvo, ki je uspešno." FRANC NAGODE - „lmamo tudi turistično društvo, ki pa je trenutno v težavah (vključuje Črni vrh). Organizira pa vsakoletno akcijo ocenjevanja urejenosti okolja, čistoče ipd. Pri očiščevanju okolja nismo tako uspešni kot drugod, toda zavest je že prišla med ljudi. Vse prepočasi pa urejujemo naš krajinski park, isto pa je tudi z zaščitenimi kmetijami. Načrti za gradnjo vikendov na dovoljenih in za to primernih krajih so določeni, samo jih žal ne upoštevajo. 00 ZK ima 12 članov in se zelo trudi, da bi družbeno politično življenje v celotnem kraju pa tudi v podjetju čimbolj zaživelo, še posebno pa sedaj, vendar pa le delno uspevamo. V zadnjem času se stvari le spreminjajo. Tako smo dobili 5 novih članov, 2 pa smo ponovno aktivirali. Isto velja za svet ZK. Ta je bolj aktiven kot pa celotna osnovna organizacija. V zadnjem času sta se obe začeli zanimati za probleme v KS in tako ni ta organizacija več sama sebi namen. V bodoče pa moramo aktivirati ljudi v Hoji in šoli". MARIJA RUS - „Članov ZZB iz obeh KS je 92 skupaj z vojniiriin družinskimi invalidi, od tega je 19 aktivnih članov, 8 osebnih in 23 družinskih invalidov. Imamo probleme pri dodelitvi posojil za adaptacijo stanovanj borcev — predvsem zaradi zapletenih uradniških predpisov. Nadalje rešujemo prošnje za priznanje delovne dobe, kar pa se tudi zelo vleče. Koristimo razna zdravilišča in toplice. Mogoče bi bilo dobro ustanoviti klub borcev ali upokojencev. Udejstvujemo se pri proslavah in sodelujemo s šolami". FRANC NAGODE — Še to: TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne bi zaradi svojih potreb in koriščenja prostora na našem območju moralo imeti več posluha za ta stvari in tudi več kontakta s samo KS — npr. pri hlevih in na Babni gori. MILAN KOŠIR — Vse kulturno rekreacijsko življenje na Črnem vrhu se je odvijalo v OŠ, sadaj pa nimamo niti tega, vendar pa imamo glede tega področja v načrtu nekaj stvari. Zapisala ANDREJA BERLAN Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine France Martinec je pred dnevi slovesno odprl novo avtobusno progo, ki bo povezovala krajane Črnega vrha s polhograjsko dolino in Ljubljano. Osrednjo prireditev ob 30-letnici osvoboditve so v KS Polhov Gradec združili tudi s praznovanjem krajevnega praznika —12. maja. Na ta dan so namreč pred 33 leti ustrelili 14 pripadnikov vaške zaščite. Slavnostne seje krajevnih družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevne skupnosti, ki so jo popestrili s kulturnim programom, so se poleg številnih prebivalcev tega območja udeležili tudi Franc Malovrh, predsednik OK SZDL, France Martinec, predsednik občinskega IS in Janez Vrhovec, podpredsednik IS občine Ljubljana Vič-Rudnik. S posebnim navdušenjem pa so udeleženci slavnosti pozdravili šestčlansko delegacijo krajevne skupnosti Gradac iz Bele krajine, ki so ob tej priložnosti podpisali listino o pobratenju s to dolomitsko krajevno skupnostjo. Polhograjčani so se za pobratenje z Gradacem odločili zato, ker obe krajevni skupnosti delujeta v podobnih okoliščinah in imata vrsto sorodnih problemov, o katerih bosta lahko izmenjavali izkušnje. Hkrati je treba omeniti tudi razstavo gradiva in dokumentov iz NOB, ki so ga zbrali in uredili člani zgodovinarskega krožka iz osnovne šole Polhov Gradec. Bogata razstava je dokaz, da bo treba z začetim delom nadaljevati ob podpori krajevne komisije za zbiranje zgodovinskega in etnografskega gradiva, ki je bila sicer že ustanovljena, vendar še ni začela delati. J.O. ■man STRAN 8 NAŠA KOMUNA Xt/7 • NAŠA KOMUNA XI/7 STRAN 9 SPLET PRAZNOVA SVEČANOSTI 1 i m;' L Letos praznujemo 30-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom, še več, slavimo tudi 30-letnico naše nove družbe, ki temelji na socialističnem humanizmu in samoupravnem dograjevanju našega sistema, kar v veliki meri vpliva na rušenje neenakopravnih odnosov med ljudmi in to ne samo v naši bližnji okolici, marveč tudi po celem svetu. Prav zato smo tudi nenehna žrtev imperialističnega in totalnega apetita različnih držav in center napadov sovražne propagande, poizkusov in izigravanj ter neupravičenih obtožb in podobnega. Toda vsem našim sovražnikom sproti dokazujemo, da se nikogar ne bojimo in da smo danes še toliko bolj pripravljeni ščititi dosežke naše revolucije, ki so bili poplačani s težkimi žtvami. Številne proslave in svečanosti, ki se še vedno vrstijo v znamenju te obletnice, odražajo občuten premik v krepitvi narodne zavesti ljudi in splošnem družbenopolitičnem prepričanju, kar se je in se še kaže v dobri organiziranosti in zelo številčni udeležbi na proslavah pa tudi sami volji do dela in pravočasni izpolnitvi konkretnih zadolžitev za posamezne akcije. " '*( / ! VLV> . «■1 Otvoritev spomenika revoluciji in proslava obletnice osvoboditve je bila osrednja manifestsd . '*8°slovamka, slovenska in partijska zastave so vihrale na čelu povorke, ki se je od Tobačne ulice z. voki m spre nuji bo ostala v nepozabnem spominu vsem Ljubljančanom, saj so s svojo udeležbo in vsemi svečan® do Trga revolucije vila po cestah. Blizu 20.000 občanov in delovnih ljudi, ter mladincev naše slovesnemu vzdušju, ki so se v tem času zvrstile, ponovno in odločno poudarili vrednote svobode in ogorčenj* ’ se je udeležilo te osrednje slovenske manifestacije, zatiranjem nekaterih narodov. . .... r Zvoki in spremljava godbe iz Logatca pa so v teh slavnostnih trenutkih ..pripomogli” k resnično Istega dne so na Dobrovi ob praznovanju krajevnega praznika 7. maja — odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Ivanu Bizjaku, kije leta 1941 padel na Šujici. 11. maja so se v Podsmreki zbrali občani te krajevne skupnosti na proslavi ,|rgan ^,ev'*ne proslave so bile ob 30-letnici osvoboditve tudi po mnogih šolah in delovnih V krajevri skupnosti „Milan Česnik” pa osvoboditve in krajevnega praznika. Zbranim je spregovoril predsednik OK SZDL Franc MaloVrn nar0(j~?£'iah Posnetek je iz kemijskega inštituta Boris Kidrič, kjer je na svečani proslavi spregovoril tudi več priznanj zaslužnim občanom. V ^he roj Stane Bobnar. so na osrednji slovesnosti, ki je bila 17. maja, podelili V kulturnem programu so se občanom med drugimi predstavili tudi gojenci Zavoda za slepo in slabovidno mladino. V počastitev krajevnega praznika na Igu so tamkajšnji krajani pripravili zares enkratno slovesnost. Blizu tisoč krajanov pa se je udeležilo te svečanosti. Predsednik občinskega odbora ZZB Stane Vrhovec je ob tej priložnosti izročil tudi priznanja borcem NOV, ki že več kot 15 let aktivno delujejo v organizacijah ZB in drugih družbenopolitičnih organizacijah. 30 let osvoboditve. Radost prepletena s številnimi spomini na težke dni naše revolu®^^ j* Ma v Preserju proslava ob krajevnem prazniku. Tu so se v kulturnem programu iskrila v očeh preživelih borcev Krimskega odreda. Za spomin so se na Igu fotografiral w ^ C1 združenega pevskega zbora iz Podpeči, predsednikom ZZB NOV Slovenije Jankom Rudolfom. Prav tako so jubilejno obletnico osvoboditve ob svojem krajevnem prazniku proslavili krajani Krim-Rudnika. Po slavnostni seji zbora delegatov KS Krim-Rudnik in družbenopolitičnih organizacij je bil bogat kulturni program. A .■jjp KAJ JE, KAJ PREDSTAVLJA IN KAJ NAJ POMENI KOMUNALNO GOSPODARSTVO V dveh nadaljevanjih vam bomo, dragi bralci, skušali na zgoraj navedena vprašanja odgovoriti Oba sestavka sta sicer vsebinsko bolj splošno orientirana, vendar menimo, da bosta kot takšna lahko tudi koristna za boljše poznavanje razmer in problematike na tem področju. V_____________________________________/ Komunalno gospodarstvo je posebno področje gospodarstva, ki s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe tako imenovane komunalne potrošnje. V komunalno potrošnjo spadajo tiste storitve in proizvodi, ki ustvarjajo osnovne pogoje življenja in dela v urbanem naselju. Porast potrošnje pa ni odvisen samo od števila prebivalcev v naselju, temveč je tudi posledica višjega osebnega in družbenega standarda ter razvoja gospodarstva na območju mesta. Komunalno gospodarstvo v Ljubljani zaostaja za potrebami. Zaostajanje za splošnim razvojem je problem vseh jugoslovanskih mest in mestnih naselij. Zato se vse bolj Povdarja potreba, da se komunalno gospodarstvo v pogojih poslovanja izenači z ostalimi panogami gospodarstva. Splošno zaostajanje komunalnega gospodarstva je posledica nezadostnih vlaganj na tem področju v preteklem obdobju, kar kažejo podatki po vloženih sredstvih, kakor tudi nezadostne kapacitete, iztrošenost in nesodobnost komunalnih naprav, zastareli tehnološki postopki ter nerešeni problemi organizacijske, pravne in ekonomske narave. Izgradnja infrastrukture v preteklih letih je potekala dokaj stihijsko ter je sledila sunkoviti izgradnji stanovanjskih sosesk na področjih, ki še niso bila komunalno vnaprej opremljena. Stihijskemu opremljanju zemljišča s komunalnim omrežjem je botroval tudi neobdelan sistem financiranja ter nezadovoljiva materialna osnova komunalnih delovnih organizacij kot nosilcev komunalne izgradnje. To ugotavlja tudi resolucija skupščine SR Slovenije o okvirih ekonomske politike in politiki zbiranja ter uporabe sredstev splošne potrošnje v letu 1970. Resolucija ugotavlja, da se na področju komunalnega gospodarstva ekonomski odnosi, sprejeti z republiškimi zakonskimi določili, prepočasi uveljavljajo, kar ima za posledico znatno zaostajanje in dezinvestiranje komunalnih fondov. Zato naj politika na tem področju omogoči postopno uveljavljanje ekonomskih odnosov Urejanje cest in poti je ena izmed pomembnejših dejavnosti komunalnega gospodarstva. ter s tem zagotovio materialno osnovo. Za realizacijo tega pa so nujno potrebni večji napori pri usmerjanju in usklajevanju celotnega komunalnega gospodarstva, kar je mogoče uspešno doseči le s kvalitetnim programiranjem. Komunalne naprave, ki služijo za izvrševanje komunalnih storitev, ne opravljajo svoje dejavnosti že samo s tem, da obstajajo. Z njimi se mora upravljati, jih vzdrževati in skrbeti za njihovo reprodukcijo. Zato so komunalne naprave predmet ustrezne družbene dejavnosti, katere rezultat so komunalne storitve. Ker so potrebe po komunalnih storitvah vsakodnevne in neprekinjene, mora biti opravljanje komunalnih dejavnosti reden, praviloma kontinuiran delovni proces. Vsak zastoj v preskrbi mesta z električno energijo, vodo ali zastoj v mestnem potniškem prometu neposredno vpliva na življenje in delo v mestu. Komunalna dejavnost je torej dejavnost javnega interesa in pomena. Sestav, obseg in organizacija komunalnih dejavnosti, pogoji njihovega poslovanja, kakor tudi ustvarjanje ekonomskih pogojev komunalnega gospodarstva s cenami komunalnih storitev in z zagotavljanjem drugih virov finančnih sredstev, je predmet komunalne politike, ožje ali širše družbene skupnosti. Pojem vrste komunalnih dejavnosti pa ni opredeljen samo z njihovo nomenklaturo, temveč se mora dopolniti z definicijo pojma komunalnih dejavnosti na individualne storitve in kolektivne komunalne storitve. Individualne komunalne storitve so tiste, pri katerih je potrošnik znan in je količina potrošnje merljiva. Potrošnik je lahko posamezni državljan, gospodinjstvo, ustanova ali delovna organizacija. Pomembne individualne komunalne storitve so: preskrba z vodo, odvajanje odpadnih vod, preskrba s plinom, električno energijo, toplotno energijo, prevoz potnikov v mestnem potniškem prometu, odvoz smeti in odpadkov ter pogrebna služba. V kolektivni komunalni potrošnji se obseg potrošnje posameznega potrošnika ne da določiti, ker je individualni potrošnik neznan. Zato ima ta dejavnost še poseben značaj javne službe. Med kolektivno komunalno potrošnjo se šteje: javna razsvetljava, javne zelene površine, snega javnih površin, odvod atmosferskih voda ter ulično omrežje. Za izvrševanje posameznih vrst komunalnih storitev so ustanovljene komunalne delovne organizacije, ki imajo ustrezno organizacijsko obliko, s katero urejajo odnose s potrošnikom, ter z družbeno skupnostjo. V pogojih poslovanja komunalnih delovnih organizacij obstajajo znatne razlike med komunalnimi podjetji, ki opravljajo v pretežni meri koliktivne komunalne storitve. Pri prvih je dohodek stabilen podjetja imajo stabilno ekonomsko osnovo. V znatno slabšem ekonomskem položaju so komunalne delovne organizacije, ki v celoti ali pretežno vršijo kolektivne komunalne storitve. Plačnik teh sredstev so v glavnem občine. Vsakoletni obseg teh uslug je nestabilen, ker jih občine ne naročajo v skladu z dejanskimi potrebami, temveč po svojih proračunskih možnostih. Komunalne delovne organizacije oziroma komunalna podjetja imajo vse ttste pravice in dolžnosti, ki jih določa temeljni zakon o OZD s tem, da za te organizacije veljajo tista določila, ki se nanašajo na organizacije posebnega družbenega pomena. Za določene zadeve, ki so javnega interesa in so določene z zakonom in statutom, mora družbena skupnost dati soglasje k sklepom organov delavskega samoupravljanja v teh organizacijah. Odnosi med komunalnimi organizacijami kot izvrševalci komunalnih storitev ter potrošnikom se urejajo preko celotnega sistema družbenega samoupravljanja ter preko normativnih aktov, ki jih sprejemajo organi občinske skupščine oziroma mestne skupščine. Zadeve s področja komunalnega gospodarstva rešuje občina preko samoupravnega sistema, (zbori volivcev, krajevne skupnosti, pristojni sveti občinske skupščine) in preko svoje upravne službe ter zastopa svoje interese in koristi v okviru mesta kot celote. V kateri meri občine rešujejo zadeve s področja komunalnega gospodarstva v okviru mesta je stvar zakonskih predpisov, statuta ter smotrnosti konkretne komunalne politike v okviru mesta. Urejanje normalnih ekonomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva ni samo cilj ampak tudi nujnost komunalne politike in pogoj za normalen in hitrejši razvoj na tem področju. Za razvoj v tej smeri mora skrbeti tako družbenopolitična skupnost, ki je odgovorna za pravilen in skladen razvoj komunalnega gospodarstva na svojem območju, kakor tudi sama komunalna podjetja, ki so odgovorna za redno izvrševanje in kvaliteto komunalnih storitev ter skrbno gospodarjenje s sredstvi na tem področju. V sklopu položaja komunalnega gospodarstva se pojavlja vrsta zapletenih odnosov, ki se odražajo v politiki cen komunalnih storitev, v programiranju in planiranju komunalne opremljenosti, v financiranju kolektivnih komunalnih storitev, v politiki formiranja in uporabe sredstev amortizacije in sredstev za investicijsko vzdrževanje, v politiki financiranja in kreditiranja enostavne in razširjene reprodukcije ter v politiki družbenih dajatev komunalnih podjetij. DOLENJKA NI ŠIRŠA, TEMVEČ LEPŠA Okoli prometne ureditve Dolenjske ceste je po prenovitvi le te veliko hude krvi in razburjenja. Novi asfaltni trak in nove črte so prinesle nekatere novosti, ki se zdijo prebivalcem KS Krim—Rudnik nemogoče in nesprejemljive. Prebivalci menijo, da so sedaj ogroženi, ker naj ne bi bilo več pločnikov, ker so avtobusna postajališča na cestišču, ker ni mogoče zavijati iz vseh ulic na levo itn. itn. Zaradi tega so sklicali že več sestankov, na katerih so se hudo jezili, posebej še, ker jih menda nihče ni nič vprašal pred preurejanjem. O tem smo tudi že pisali v Naši komuni. Očitno pa prebivalci nimajo povsem prav, kjer pa imajo, pa so krivi njihovi sosedje, da zadeve niso urejene kot bi morale biti. Kaj se je dogajalo ob rekonstrukciji Dolenjske ceste? O tem smo se razgovarjali s predstavnikom izvajalca del Cestnega podjetja Ljubljana, direktorjem Jernejem Ravnikarjem. ..Prebivalci nam očitajo, da smo cesto razširili. To ni resi Cesta ni širša niti za milimeter. Morda vizualno tako učinkuje, ker je sedaj enotna površina in ni več razdeljena na kocke in asfalt. Vse to smo počeli v okviru rednih vzdrževalnih del. Res smo pobrali ven robnike pločnikov, vendar jih nismo nikamor premaknili, temveč le dvignili, ker smo nanesli na cestišče debelo plast asfalta in bi robniki izginili, če jih ne bi dvignili. Črte so na cesti resnično novost, vendar to urejeno cestišče zahteva. Črte, kot so zarisane sedaj, je potrdil urad za promet in tudi predstavnik občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik se je s tem strinjal. Prej pa so tudi prebivalci in še posebej vozniki zahtevali, da se cestna signalizacija uredi, saj ni bilo jasno ali je cesta dvopasovna ali enopasovna, široka pa je bila za dva pasu. Z avtobusnimi postajališči je resnično nerodno, ker so na cestišču. Toda druge rešitve ni bilo. Rešitev, da bi bila avtobusna postajališča izven cestišča so onemogočili posamezni prebivalci KS Krim—Rudnik. Lastniki zemljišč so odklonili odkup zemljišč, kjer bi lahko izven cestišča uredili avtobusna postajališča. Vsi so bili pozvani, pa so vsi odklonili. To je nesolidarno in sedaj to vsi trpijo. Občini smo predlagali razlastitev zemljišč, vendar tega niso izvedli. Tako so morala postajališča obstati na cestišču. Rešitve ni bilo, saj koliko časa trajajo razlastitveni in postopki, je splošno znano. Zaradi razlaščanja, dovoljenj in odkupov tudi ne moremo še naprej obnoviti ceste oziroma jo od avtobusnega obračališča resnično razširiti, kar bi bilo nujno in je le še vprašanje časa. Za avtobusna postajališča izven cestišča je dala soglasje krajevna skupnost in tudi sicer so bili seznanjeni z vsemi našimi vzdrževalnimi deli," poudarja direktor Cestnega podjetja Ljubljana Jernej Ravnikar. Ob vprašanju vzdrževanja Dolenjske ceste so se sedaj odprli nekateri problemi, ki se pojavljajo večkrat. Tu gre očitno za težave pri solidarnosti, saj nihče ni prosil, da naj kateri lastnikov podari zemljo, temveč gre za odkup, pa tega niso bili pripravljeni storiti za skupnost, v kateri živijo. Obenem pa se isti ljudje jezijo nad postajališči na cestišču! Jasno je, da zahteva sodobna prometna ureditev tudi nekatere „žrtve", med drugim tudi to, da ni mogoče iz vsakega dvorišča zavijati na levo prek štiripasovne ceste, temveč da je treba voziti do najbližjega izvoza ali križišča. V začetku so bile zaradi tega težave tudi na Celovški cesti, vendar se drugače ne da sodobno rešiti prometa. Na to se bodo morali prebivalci ob Dolenjski cesti navaditi, saj je jasno, da bo le ta v bodočnosti štiripasovnica. Res je tudi, da je sedaj obnovljena cesta mnogo boljša tudi glede hrupa, ker sedaj težki vlačilci ne stresejo vsake hiše, ker je sedaj cestišče boljše. Resnica pa je tudi, da na sodobno štiripasovnico ni urejenih izvozov oziroma vzporednih pomožnih cest do križišč. Cesta sicer obstaja, vendar je makadamska in za promet neprimerna. To bi morala občina Ljubljana Vič—Rudnik asfaltirati, vendar za to ni denarja, saj je infrastruktura hud problem v tej občini. Vzporedne ceste pa je nujno urediti, če hočemo sodoben in nemoten promet. Na križišču z Orlovo bi bilo treba urediti signalizacijo na cesti, tako da se črte ne bi nenadoma končale sredi cestišča, temveč bi jih kazalo zarisati dalje do Karlovškega mostu in tako omogočiti vsaj povsem zakonito zavijanje in torej nacfeljevanje vožnje po štirih pasovih. Ker so bili z obnovitvenimi deli seznanjeni tudi predstavniki KS Krim-Rudnik, prebivalci pa se očitno niso zanimali za zadevo, dokler ni prišlo do sedanjega stanja, ki jim ni povšeči, kaže tudi na to, da se premalo zmenimo za zadeve dokler so še na papirjih, ko pa jih občutimo na koži, se jezimo. Tedaj pa je običajno že prepozno. Zato je nujna večja zainteresiranost občanov pri takih delih, pa tudi boljša informiranost občanov. MILOVAN DIMITRIČ VARNOST OTROK IN MLADINE V PROMETU Kot ostali sveti in komisije za preventivo in vzgojo v cestnem' prometu v SR Sloveniji se tudi naš svet vključuje v letošnjo osrednjo prometno preventivno in vzgojno akcijo „Varnost otrok in mladine v prometu". Osnovni smoter te prometno vzgojne akcije je zmanjšati število žrtev med otroki in mladino v cestnem prometu. : Za ta namen je potrebno predvsem: — v vseh predšolskih in šolskih zavodih na območju ( občine posvetiti še večjo skrb redni prometni vzgoji in izobraževanju. — zaradi varnejšega ravnanja otrok in mladine v cestnem prometu je treba v vzgojno-varstvenih zavodih in šolah organizirati še dodatne oblike prometne vzgoje (izvenšolske aktivnosti), — pospešiti organiziranje družin pionirjev promet- 1 nikov in pionirske prometne službe v osnovnih šolah, kjer pa te že obstajajo, jih organizacijsko utrditi, — čimbolj aktivno vključiti v zunajšolske prometno-vzgojne aktivnosti tudi druge dejavnike, še posebej starše otrok in mladine, — takoj z novim šolskim letom pričeti z manifesta- j cijo otrok in mladine „Kaj veš o prometu", — nenehno opozarjati voznike motornih vozil na večjo previdnost, posebno do otrok in mladine * J prometu. Da bi bilo delo sveta pri izvedbi akcije čimbolj učinkovito, bo treba največ pozornosti posvetiti sledečim vprašanjem oziroma nalogam: — vseskozi proučevati lokalno cestno problematiko, j ki se tiče varnosti udeležencev v cestnem prometu ter! | svojimi predlogi prispevati k večji varnosti, — že pri vpisu otrok v šolo je treba tudi starše | poučiti o pravilnem ravnanju njihovih otrok na pOtiv šolo in domov, — avto moto društva, ŽSAM in voznike motornih vozil v delovnih organizacijah opozarjati na previdne vožnjo v bližini šol in vzgojno-varstvenih zavodov, — organizirati pionirsko prometno službo, ki bo 5 pomočjo delavcev milice skrbela za varno prečkanje j prometnejših cest. Dejavnost delavcev milice je posebno dobrodošla ob pričetku šole in v prvih tednih pouka, — organizirati in izvesti vsakoletno manifestacij® otrok in mladine „Kaj veš o prometu" v vseh kolih o® šolskega do republiškega, — skupno z Zvezo prijateljev mladine organizirati m | izvesti občinsko in republiško „srečanje pionirjev pr®- ! metnikov", — in končno izvajati vse akcije, ki jih načrtuje Sye' za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenija Uspešnost vseh akcij in nalog bo zagotovljena 1 aktivnim sodelovanjem vseh dejavnikov v občini, kraje'J' \ nih skupnostih, organizacijah združenega dela, v56® udeležencev v cestnem prometu in drugih, ki lahko svojimi močmi prispevajo, da bo naš cestni vsakdan lep® in manj „krvav", skratka z manj udeleženci cestno-pf®' metnih nesreč. VIKTOR LANSKO LETO JE BILO ZA VIŠKE MILIČNIKE ZELO USPEŠNO VEČ ZLIKOVCEV IN HITREJE ZA ZAPAHI Prometna varnost seje začela izboljševati v letošnjem letu — Poudarek družbeni samozaščiti — Bloki idealni prostori za krajo, ker ni hišnikov. Uspešnost dela delavcev postaje milice v občini Ljubljana Vič—Rudnik se je očitno izboljšala v lanskem letu, če primerjamo z letom poprej. Če bi to ocenjevali v odstotkih bi lahko rekli, da je boljše kar za 10 odstotkov. Vzroke za to pozitivno gibanje je treba poiskati v načrtnejšem in bolj organiziranem delu, ter boljši strokovni usposobljenosti vodij varnostnih okolišev. Lani so priredili tudi varnostne okoliše tako, da se pokrivajo z mejami krajevnih skupnosti. Delavci milice so se lani izredno izkazali in uspehi tudi niso izostali, saj so odkrili skoraj tri četrtine storilcev kaznivih dejanj, oddelek milice v Velikih Laščah pa ni do konca leta odkril le enega storilca in je imel tako skoraj stoodstotno uspešnost delovanja. Statistika sicer kaže, da kriminaliteta v lanskem letu upada v primerjavi z letom 1973, vendar je to le navidezno. Leta 1973 so miličniki odkrili skupino storilcev, ki je oškodovala Igo za 180 tisočakov in storila 150 kaznivih dejanj, kar je povzročilo ogromen skok. Take skupine lani ni bilo in je zato številčno kriminaliteta padla, čeprav je dejansko rasla, saj je bila skupina v Igu izjemen primer. V lanskem letu so imeli miličniki opravka s 1301 kaznivim dejanjem, v prvih štirih mesecih pa s 410. Letos je to število v prvih štirih mesecih poraslo na 421. Število prometnih prekrškov je bilo v tem obdobju lani 266, letos pa 238, torej upada. Znatno zvišanje opažajo delavci milice pri kršitvah javnega reda in miru. Lani jih je bilo do maja 144, letos pa že 185. Porast tega pa ne pomeni le, da očitno nekateri več razgrajajo, temveč, da so miličniki postali še budnejši in bolj samoiniciativni in večkrat zasledijo prekrške, ki jih brez iznajdljivosti ne bi našli, ker ne bi bilo prijav zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov. Pri uspešnosti dela miličnikov je treba še posebej poudariti, da so v lanskem letu zabeležili boljše rezultate pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj na škodo družbenega premoženja. Kje najbolj raste število kaznivih dejanj? Porast je izrazitejši na mestnem območju, saj se veča predvsem število navadnih tatvin, vlomov in odvzemov motornih vozil (beri kraja vozil le za vožnjo). Lani je bilo na območju občine največ navadnih tatvin (273) in velikih tatvin (242). Ostalih kaznivih dejanj je bila cela vrsta, med njimi pa celo dva uboja, pet posilstev in 44 drugih krvnih deliktov, 23 primerov gospodarskega kriminala itn. Vse to je storilo 607 zlikovcev, ki so s temi svojimi dejanji povzročili za preko 3,1 milijona škode na zasebnem in družbenem premoženju. Kaj menijo o kriminalu v občini na postaji milice? Komandir postaje milice občine Vič—Rudnik ANTON SOVDAT: ..Kazniva dejanja so v celoti Ljubljani v naraščanju. V štirih letih so se te številke dvignile skoraj za polovico. Med vzroke za to moramo na vsak način prišteti pomanjkljivo hišniško službo v večjih stanovanjskih blokih. Tam se dogaja največ tatvin. Ker ni hišnikov, lahko pride v takšne bloke kdorkoli hoče. Potepuhi prespijo v kleteh ali prostorih za centralno kurjavo in potem nemoteno vlamljajo. Tu bi morali stanovalci skupaj s podjetjem Dom organizirati ustrezno samozaščito. Problem pa so tudi nočni čuvaji, ki so večkrat starejši ali pa se vozijo od tako daleč, da za delo niso sposobni kot bi morali biti. Problem pa so tudi javne telefonske govorilnice, saj nam občani kaznivih dejanj niti ne morejo ustrezno hitro prijaviti, ker morajo včasih po več kilometrov peš, da pridejo do postaje milice. Povečanju števila prekrškov zoper javni red in mir botruje predvsem alkohol. Huda nadloga je to, da je tudi vedno več kršiteljev prepovedi o točenju alkoholnih pijač mladoletnikom. Lani smo prijavili zaradi tega kar precej gostincev," pravi Anton Sovdat. Miličniki so znatno okrepili tudi preventivno službo, kar se je že pozitivno odrazilo. Miličnike pa večkrat kličejo na pomoč prebivalci tudi v primerih, ko so za reševanje pristojni drugi organi ali strokovne službe v občini. To kaže, da se občani radi zatekajo po pom0^ miličnikom in da jim zaupajo, kar pa je eden bistve® -I___________ 4aI:_____________ r-lnin./rts-vc«- rrsiliČ bljapj elementov, če želimo, da bo dejavnost mili^®1 uspešna . Je občina Vič—Rudnik kaka posebnost v *-luC"Ljk po kaznivih dejanjih? Komandir milice Vič—Ru ^ Anton Sovdat: ..Posebnost smo zaradi velikosti. 'Jjj občina je tudi najbolj raznolika in to pogojuj®^ nekatere prekrške, ki jih drugje ni. Kaznivih dejanj lesa v gozdovih v občini Center prav gotovo m» - f imeli, kot tudi ne krivolova itn. To je pogoje® ^ terenom. Če pa gre za slična področja, torej mest predmestje, ni Vič nobena posebnost v Ljubljani. V pogledu med posameznimi postajami milice ni raz Res pa je, da smo že nekaj let po številu kaznivih na drugem mestu v Ljubljani, torej takoj za ^ Center. Edina razlika med posameznimi postajal®^ mogoče še v tem, da imajo mestne postaje več Pr,l?eg \<\ vlomov kot zunanje. To pa je tudi povsem razumli|V° pogojeno s samim terenom. ^ Poudariti pa je treba, da se storilcem kljub temu<.||, je kaznivih dejanj več, godi mnogo slabše. Odkriva®®®'p vedno hitreje in zelo uspešno. Odstotek odkriti® vedno višji," poudarja komandir Anton Sovdat. _ j Izredno pomembno vlogo pa mora imeti druž®*,, samozaščita. V tem postaja milice zelo tesno 50 jLv tako kot celota, kot tudi vsak posamezni miličnik tak | krajevni skupnosti kier dela. kot v krajevni skup®''’« krajevni skupnosti kjer dela, kot v krajevni sku|-"-iti0 kjer stanuje. 2 družbeno samozaščito je jasno, d® "J jr dosegli ne le hitrejše odkrivanje vseh storil®8*^, kaznivih dejanj ali nevarnosti, temveč jih je m®fl znatno število preprečiti, kar pa je še mnogo bolje-In kako je s prometno varnostjo v viški občini? j« Komandir Anton Sovdat: ..Prometna varnost tnliSnln rtrPrh/cnm w lotrsČniom lotu I oni ni HilO ® :h izboljšala predvsem v letošnjem letu. Lani ni bil® j|i ................... prorpet,- bolje kot leta 1973, saj so bile posledice Pro'.""j)j|S nesreč številčno v jiorastu, le število mrtvih >e -gt manjše. Letos pa so rezultati že boljši. Prometna vaf jj se je izboljšala. Vzgoja voznikov je boljša, k čem® ^ nedvomno bistveno doprinesel v naši občini preventivo in vzgojo v prometu, kot tudi časopisi-pa se seveda tudi novi zakon o prometu." ^ j« Višina materialne škode v prometnih nesrečah ™p porasla v lanskem letu na 5,2 milijona dinarje”' |,j prometne nesreče so marsikdaj krive tudi slabe ce*f 'pj botrujejo marsikateri nesreči. Na postaji mil1®® pjl menijo, da bi bilo treba narediti še več predvsem preventivni vzgoji pešcev. ^ Ob vseh teh uspehih, ki jih niza postaja mili®* v in znova, na hi s« kazalo snnmniti tuHi na rflZrt1®'^ dan znova, pa bi se kazalo spomniti tudi na rezrnBgpt1'. katerih miličniki delujejo. Prostori so povsem ®"r^ in MILOVAN DIMlTp merni, ker so premajhni. To bi bilo treba urediti, saj ustrezni prostori pogojujejo tudi K®8 / j Tn' dela in predvsem hitrost. Kazniva dejanja naraščajo ...! pravi Anton < dat. TRETJA SEJA OK ZSMS ČAKA NAS AKCIJSKO DELO Pred dnevi so se na svoji 3. redni seji sestali delegati občinske konference ZSMS. Na tej seji, ki so se je begati polnoštevilno udeležili, je podal poročilo njen Predsednik Stojan Gomezelj. Poudaril je, da je bilo delo v Preteklih treh mesecih izrazito manifestativno in organizacijsko, kar sicer tudi sovpada s 30. obletnico osvoboditve. Posamezne specializirane konference so se y tem času organizacijsko okrepile in tako skoraj v celoti Spolnile zastavljene naloge. V tem času so člani Predsedstva obiskali precej osnovnih organizacij. Število Povo ustanovljenih osnovnih organizacij se je povečalo ža 20 (6 v krajevnih skupnostih in 14 v delovnih 0r98nizacijah). Ob dobro izpeljani akciji je bilo sprejetih v ZSMS več kot 600 novih članov. Uspešna je bila enotedenska politična šola, ki jo je v ečetku marca organizirala občinska konferenca, prav ko pa tudi dva celodnevna posveta za vodstva osnov-^organizacij ter seminar na Rakitni. Ustanovljen je bil °”^'nski center marksističnih krožkov. Mladinci so bili UsPešni na delovnih akcijah na Pijavi gorici, na Brkinih Mbit ar'‘ Udeležba mladih na tradicionalnem pohodu WPP Ljubo Šercer in občinski proslavi je bila zelo Zadovoljiva. Mladi so na predvečer občinskega praznika praznika osvoboditve skoraj v vseh krajevnih skup-o»hh prižgali kresove in se prav tako množično oaležili osrednjih proslav ob 30. obletnici zmage. Botavljamo, da smo mladi organizirano in zavestno delovali na teh proslavah in na vseh akcijah, ki so z luni sovpadale in bili ob pomoči družbenopolitičnih 0rganizacij uspešni. Kljub tolikim pohvalam nas čaka še kup nerešenih °g. Konferenca mladih še vedno predstavlja nekoordi-,i®n° dPlo med družbenim delom. Mladi še ne nosimo ® vloge, ki nam pripada. Konferenca mladih v KS ima Dre °kf'e te*ave» marsikdaj je odgovornost SZDL in ZK smir3*1103- Prob|erni glede financiranja in prostora ne bi mepl1 biti več aktualni. ^ 0 podelitvi priznanj je imel referat z naslovom: ^ dnarodni položaj Jugoslavije in naloge mladih pri Pitvi družbene samozaščite, sekretar za družbeno btu8^'10 in oclPor Pr' mestni konferenci »alo brisal je strateški položaj Jugoslavije in g® mladih pri ohranitvi neodvisnosti in enotnosti. Predli. i*k! P^gram *a drugo polovico leta temelji Zato Sem na res°luc'i' 'n akcijskem programu kongresa, ment ST!0 56 pr' sestavi posluževali osnovnih doku-k0nf°V ■ *e dejal tovariš Gomezelj v naslednji točki irr>eli ^ako ie izobraževanje na prvem mestu, •okalne 1,10 ^t'r’ enotetJenske politične šole. Sledijo potrebo' repub,'ške in zvezne delovne akcije. Sprejeti bo nadalje 0|.<*0*w>n*no družbeni program o štipendiranju, anaijz- , ^0rno z akcijo Aleja spominov in tovarištva, zacij if1'. borno morali odgovornost osnovnih organi-v®č tako kak?r nas 4aka do jeseni veliko, dela, ki ne bo K , H^Hifastativno temveč že bolj akcijsko. n0DO,,.r8nco 50 pozdravili tudi predstavniki družbe-Vjj 't,čni.h organizacij in skupščine občine Ljubljana ^ ."“udnik. Ob tej priložnosti so izrazili zadovoljstvo, se J* Nadine tako organizirana in pripravljena aktivno ^sek U*8Vati V re5evanie družbenih in svojih problemov. kakor pa bo potrebno odpraviti še nekatere po-!( I^kljivosti oziroma „Vpliv mladine bo tako močan, „ lkOr močan bo vpliv mladine v posameznih družbe-Političnih in družbenih organizacijah". MINKA SKUBIC 2SM$ dneh maja je občinska konferenca spreu PnPravila slovesen sprejem za vse novo-Š°lo Y, ZSMS. Zbrali so se pred osnovno tudj kJi °vc.i' kjer so ob tej priložnosti priredili “zmmi program in srečanje mladih. Strjena seja “MINSKEGA ODBORA RK Gibalne Akcije uspešne p to4nei® tb. maja je bila razširjena seja 'ali Pr^j^0*1^0™ Vič—Rudnik. Na njej so razprav-.^aftil. w m ° zbiralnih akcijah papirja in rabljenih JlfiO kn PfV' ?kc'P> k' je bila v mesecu marcu, so zbrali » 'a Pa 3e?>ir'a' v dru9' akciji, ki pa je bila meseca h^eijuje^6^*1^ k°' 'e"1 *® občinski odbor RK jPziifn ,8r V*anni ^oovnim šolam In krajevnim skup-in akt'vistom RK za njihovo veliko pripravlje- Ir, V ,®to!l1rn®V8ni#- dn,ic®r od to1 ,etU 118 h0*1 *• tri akoii® zbiranja papirja ^3. h.-. , do julija, 17. — 28. oktobra in od 17. V zbj mbra- ^keili rabljenih oblačil so zbrali 12 ton, 001,0 tri občine: Kočevje, Vrhniko in Laško, katerim odpade 8 ton, 2 toni bodo dali v skladišče, ostali dve toni pa bodo porabili za svoje potrebe. Na tej akciji je sodelovalo 274 odraslih oseb, 512 mladincev in mladih članov RK ter 87 avtomobilov. Tudi tokrat so zelo požrtvovalno pomagale d-užbenopo-litične organizacije, KS, mladina, osnovne šole jn drugi. 18. aprila je bilo tekmovanje prve pomoči, ki ga je organiziral svet za narodno obrambo in občinski odbor RK, pokrovitelj pa so bile Ljubljanske opekarne. Tekmovalo je 19 ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa Tobačne tovarne Ljubljana, drugo mesto občinski odbor RK (gimnazija Vič), tretje mesto pa je zasedla KS Velike Lašče (civilna zaščita). Občinski odbor RK je sodeloval tudi na pohodu 10. maja in to s 56 bolničarji, od tega 31 mladih in 25 odraslih. 8. maja je mestni odbor RK priredil razstavo v klubu poslancev, na njej pa so sodelovali tudi predstavniki našega odbora RK. Rudi Likar pa je prejel odličje RK v svetovnem merilu. V okviru 9. maja so imeli svoj kulturni program na Bokalcah in sicer v sklopu mestnega odbora RK. Vsi oskrbovanci pa so bili obdarovani. Kot vedno bo občinski odbor RK tudi letos poslal na letovanje 28 socialno ogroženih otrok. Ob tej priliki lahko ponovno omenimo krvodajalske akcije, na katere so se najbolj odzvale delovne organizacije, katerim gre vsa pohvala, medtem ko precej slabo pri tem sodelujejo šole in pa manjša podjetja predvsem obrtniki. Na koncu ponovno pozivamo na okrepitev podporno članstvo, kajti za tovrstne humanitarne akcije je prav tako potreben denar, konec koncev pa gre za dobro nas vseh- ANDREJA BERLAN KUD F. PREŠEREN IZ TRNOVEGA NAS JE OBISKALO V soboto, 19. aprila ob 10. uri so nas v kinodvorani pri Dolgem mostu obiskali mladi amaterji iz KUD ..France Prešeren" — Trnovo. Zaigrali so nam dve igrici. Enodejanko ..Pravljica o repi" i* h okoli 200 knjigami in slikanicami. Seveda pa to ni v**: Pacug bo letos bogatejši še za dve mizi za igranja a*; miznega tenisa, opremo za košarko, otrokom b00^ I razpolago najrazličnejša plezala, igralni elementi, i9ra0j I in razni drugi pripomočki za razvijanje interesnih "j ’ javnosti. Ob izvajanju dejavnosti, predvidenih v °^VJ ) nem programu vzgojnega dela z otroci med letovanj’J/ ( i. a i treba posebej opozoriti, da otroke vzgajamo s te m, J ^ jim bogatimo čustva, vcepljamo ljubezen do nar0 ljudi in do živali, da v njih budimo ljubezen do vine, nkrati pa jih vzgajamo k zavestni disciplini, n'6"' bojnim človeškim odnosom, oblikujemo v njih ku'tu\f; navade, navajamo jih na lepo vedenje ter jih usmefi80!] J k vrednotenju dela, dojemanja in doživljanja življenj* J lepot, ne nazadnje pa s temi oblikami pospešujemo hovo vključevanje v otroško samouprava Torej letovanja poleg krepitve otrokovega organizma in ja, razvoja njegovih telesnih spretnosti in smisla za h i kreacijo, z širjenjem in bogatenjem njegovega obZ’ ot tudi izjemen vzgojni pomen, saj je moč tudi nrv— . vanji s skrbno pripravljenim vzgojnim programom v ■ S sičem vplivati na oblikovanje otrokove osebnosti- (i* p A PODELITEV NAGRAD ZB UČENCEM VIŠKIH OSNOVNIH ŠOl Občinski odbor ZZB NOV Ljubija Ljubljana Vič—Rud*1 |j ! razpisal natečaj za učence 7. in 8. razredov vse*1 . osnovnih šol na našem področju za pisanje šolskih h j in sicer na tri teme: ' jj — O čem razmišljam ob 30-letnici osvoboditva I slavijo? — Kaj vse bi napravil, če bi sovražnik zased® domači kraj? j^i — Katere partizanske vrednote bi bile tudi za da° čas? PRISPEVKI VIŠKIH ŠOLARJEV • PRISPEVKI VIŠKIH ŠOLARJEV • PRISPEVK1 SPOMINI NA VOJNE DNI Spomini na vojno Al pr K Jem ' \ /Trn & pf / Kako žalost naj preženemo, se sprašujejo ljudje, ki sred vojnih viher za svobodo se bore. Rekla jim bi: „Pojte, ljudje, žalost iz srca preženitel" A kako naj pojo, ko otroci lačni jokajo? Kako naj pojo, ko oče mrtev v jami leži? Kako naj pojo, ko mati v jetništvu hira? Poslednjič dvigne glavo proti nebu a strel iz puške zadoni in mati se s prestreljenim srcem zgrudi. Kako storiti ste mogli to, brezsrčni fašisti, gestapovci? Ustrelili ste mater šestih otrok! Kdo hranil jih bo, kdo jim nauke delil? Mar vi, ubijalci mater, otrok, očetov in drugih ljudi, vi črni vojaki nimate vesti? IRENA PEČAN, 5. a, OŠ OSKAR KOVAČIČ £ ?//. /S C-J S tovarišem Okijem na pohodu Okoli devete ure smo se ustavili v vasi Go . k? Igom, obliti s srebrnim pajčolanom megle, sk°Z' N* tero so prodirali prvi žarki pomladnega sonC^j(tj* lističih košatih dreves so se iskrile kapljice p rose, ptice pa so ščebetaje pozdravljale sončno ' ^nij* Pod vodstvom bivšega borca Hinka Bratuža " smo odkorakali proti hiši, kjer je bila 14. 1943 ustanovljena X. SNOUB ljubljanska brigad* jf variš Oki nam je povedal nekaj zanimivosti, 5 pff devale ta zgodovinski dogodek, potem pa oas i vabil v osnovno šolo na Golem. ^ Šola — lepo negovano, rumeno popleskah^jl slopje. Nekaj časa smo stali pred njo, potem P8 ^ premagala radovednost. Navdušene pristaše t8(^ vzgoje je zanesla pot najprej v lepo opremlj8n° .|ifh vadnico, nato pa po hodniku, okrašenem z v0 ^ |* risbami in ročnimi izdelki do razreda. V učilniC^iit štirinajst učencev kot Lotova žena spremenilo ^ ^ stebre. Z zanimanjem smo prisluhnili besedam *0 ^ Okija, ko nam je predstavil mladega učitelja, k' dan in v vsakem vremenu vozi iz Ljubljane oa pff kjer pripravlja mlade ukaželjne učence za življ*0)9’^ srčno smo se poslovili ter nadaljevali pot P*0*1 kjer živi v samoti mlada gozdarjeva družina. Komisija za povezave s šolami pri občinskem odboru ZZB NOV je določila žirijo v sestavi Milan Vrtačnik, Drago Vončina in Niko Barle, ki je izbrala 13 najboljših aalog. Svečana podelitev nagrad in priznanj učencem viških osnovnih šol pa je bila 10. majav TVD Partizanu saj je prvo nagrado prejela učenka OŠ Vič. To prireditev je otvoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Vrhovec z uvodnim govorom, v katerem je predvsem poudaril pomembnost in nujnost takšnih natečajev in podobnega na osnovnih šolah, ker se ie že sedaj pokazalo, da so dosegli svoj namen, to je razgibati in razširiti obujanje revolucionarnih tradicij naše domovine že od OŠ dalje. Potem je sledila svečana Podelitev knjižnih nagrad s partizansko tematiko: nagrada Alenka Benčina — OŠ Vič, Z- nagrada Andreja Adamlje — OŠ Škofljica, 3- nagrada Azra Ruch — OŠ Bičevje, .Knjižne nagrade pa so prejeli še: Bernard Bradeško — DS Polhov Gradec, Darinka Furlan — OŠ Lado Miklavc Vrhovci, Meta Purkart — OŠ Primož Trubar Vel. Lašče, onika Dolenec — OŠ Horjul, Šuklje—Vadnov — OŠ rnovo, Ana Velkavrh — OŠ Brezovica, Sabina Kazič — o Oskar Kovačič, Bojan Nagode — OŠ Podpeč—Pre-!erie, Ana Plestenjak — OŠ Dobrova Skromnejše knjižne nagrade prav tako s partizansko ntatiko pa so prejeli tudi ostali učenci, katerih spise je °b4inski odbor ZZB NOV prejel v oceno — po dva u erica iz vseh 13 osnovnih šol. Po končani podelitvi nagrad in priznanj pa je sledil kulturno športni del prireditve, ki gaje pripravila | Vič, katere učenka 8. razreda je dobila tudi prvo : Ogrado. Kot je znano se ta šola odlikuje po izredni in vse-Lr®n,K' aktivnosti učencev, zato smo si tudi lahko ogle-I J1 pester, izredno dobro pripravljen in nadvse pri-j program. Nastopili so člani folklorne, baletne in ’’1|čne skupine, za še večjo popestritev programa so ; ^beli recitatorji in pevci, na koncu prireditve pa so obiskujoče prijetno presenetili tudi člani telovad-"•9® krožka s težkimi in drznimi poizkusi. ANDREJA BERLAN UČENCI OSNOVNE ŠOLE VIČ OBISKALI KOROŠKO Prejšnji mesec, točneje 24. maja so učenci osnovne Prosi/iskali Koroško in to v organizaciji Slovenske orna etne. zveze v Celovcu in Zveze prosveto kulturnih l0ven'2acii Slovenije. Najprej so obiskali rojstno vas Mik-^ Zale Svatne, kjer so si ogledali tudi Miklovo do-Pflj'*®’ Zatem so se napotili proti Celovcu, kjer jih je And -81 ta'nik Slovenske prosvetne zveze in pesnik stolrei *okot- Gostje so si ogledali tudi vojvodski pre-osnovn Gosposve«kem polju. Nato pa so se učenci Celovc* 4016 ^ sr8*a,i z d'iaki slovenske gimnazije v s0 Svo- na *kupni prireditvi v Domu glasbe. Naši učenci gram ^ gostiteljem pripravili pester in prijeten pro-'sttiu' jredv*ern Pa so jih navdušili folkloristi. Kljub sreča/,• *? 56 *' otroci prvič videli, je bilo njihovo tarori16 .ne^ai aokratnega in nepozabnega. Svojim so-Qsan,i")ak0rT1 0nstran naše meje so dokazali, da niso iih Iv/ 01 'n 50 z niimi navezali tudi prijateljske stike, ki tjg “Odo lahko vedno spominjali na to, da so Slovenci in “na to lahko ponosni! a bi vam bralcem lahko slikoviteje prikazali ob-'ke tega srečanja smo se odločili, da vam v celoti r *r*dujemo sestavek, ki ga je napisala učenka 7. b raz-®- potem ko se je vrnila domov in spominsko foto-a 'ios tega izleta. tl viških šolarjev ^arne400 SrT10 do kraja, kjer se odlično vidijo Srno zan|StrrT?e Kozlove pečine, v daljavi, na Krimu, pa ,rideset9|etia,i rdee° streho osamljene kmetije. Tu že *Vet®, ži ^ posebno pozimi popolnoma odrezana od boko o V' ' av*eli Micka. Zgodba samotarke nas je glo-Vojn0 resunila. saj smo izvedeli, da je okupator med 8|atn nienimi očrni pomoril domače. Sroba r»^ 0Cl dei'a razmočena pot nas je pripeljala do *i»nje ž ad®9a partizana, ki je petnajstleten dal živ-Vočnimj ^0rrK>',ina V visoki travi, med mračnimi, mo-tgooaj debli, kipi proti nebu lesen križ, gomilo pre-božje ^fodlega junaka in borca za svobodo pa krasi -j " lil po I\ia*i BQv®dal e\ce\ Tovariš Oki, ki je kurirja poznal, nam je *'i'Jbljann 8 *e fant ~ doma iz Maribora — pribežal v Kmalu n Pr8Cl ^emc'' ki®r i® nadaljeval ilegalno delo. Še dr.?,° *e 581 v Partizane, tu pa je tudi padel. ta|j - B® POt©m Smo rsrvH w*icz^m O Ir i io« MK PUŠKA 8. in 7. maja 1975 je bilo tekmovanje z MK 6^^° na strelišču SZS, kjer so nastopile kompletne o^j* °8SZ mesta Ljubljane kot reprezentance svoje torej vsako ekipo je nastopilo po 18 tekmovalcev Vja^ s^uPai 90 tekmovalcev s področja mesta Ljubljane. Vsake |*kipa i® b',a sestavljena s po tremi tekmovalci iz rno^i ^tegorije. Pri tem je nastopilo skupaj 45 tek-*6r\SLC6V moškega spola in prav toliko tekmovalk *Ke9a spola. Pi •'^i so streljali trostav 3x10+15 strelov, !• in pionirke pa 30 + 10 strelov leže. s®ieni ekipni rezultati so bili: SinrnH82 Vič—Rudnik 3683 krogov, Center 3514, Be-« ad 299^ §j5ka 2642 Moste 2582 Prejel 0Svoieno 1. mesto je ekipa ObSZ Vič—Rudnik a Pokal organizacijskega odbora. 1 V°JAŠKA PUŠKA ^ilo^ek’ ma*a 08 dan ržsvoboditve mesta Ljubljane je Za vsat>n° tekmovanie občinskih ekip z vojaško puško. skUfw. ko ekipo je nastopilo po 9 tekmovalcev, torej 4 . * tekmovalcev, od tega je bila ekipa sestavljena s hilat^krrlovalci — člani, dvema članicama ter tremi r«Zri„i?Cl' tekmovalci so streljali z 20 + 5 strelov leže na 1^ ,0 300 m. ObcTi80' ekipni rezultati so bili sledeči: iigrad ^ Vič—Rudnik 1346 krogov. Center 1290, 8e-° 895, Šiška 893 in Moste 415. hlk Jeleno 1 mesto je prejela ekipa ObSZ Vič—Rud-al Prireditvenega odbora. D.) pustna puška - mk puška - vojaška lekrno,kupn' najboljši seštevek doseženih krogov pri f>0(le|j',an’u 2 *račno puško, MK puško in vojaško puško Vteko|e?retlodni Pokal zmagovalni ekipi pokrovitelj tega ®tve j 'Pega tekmovanja v počastitev obletnice osvobo-^ako jg9°slaviie predsednik skupščine mesta Ljubljane. Pr*^ h'1 letos pokrovitelj dipl. ing. Tone Kovič. Poleg Piinjkj 698 prejme zmagovalna ekipa še spo- 'ekir^ p?,'al> ki ji ostane v trajno last. Na tem » '*kn«U ** na,,0P'l° ‘kupaj 195 tekmovalcev ali pa **ni .v, valcev iz vsake občinske strelske zveze. Dose-,0 b'li sledeči rezultati: 1 Vič—Rudnik 8038 krogov 2 Center 7787 krogov 3 Bežigrad 6745 krogov 4 Šiška 6130 krogov 5 Moste 5686 krogov Najuspešnejši posamezniki na posameznih orožjih pa so bili: A.)ZRAČNA PUŠKA Jani Mrkun Vič 278 krogov Gabriel Dovč Bežigrad 276 krogov Dimitar Anastasov Center 275 krogov Andrej Kraljič Vič 273 krogov Dušan Paravinja Vič 268 krogov h.) MK PUŠKA (člani — članice, mladinci — mladinke) Sergej Černič Center 255 krogov Vlado Krošelj Moste 250 krogov Vlado Kejžar Vič 245 krogov C.) MK PUŠKA (pionirji — pionirke) Nada Pokoren Vič 221 krogov Majda Podržaj Vič 216 krogov Bartha Imre Center 215 krogov Andrej Jakopič Bežigrad 213 krogov Franc Debeljak Vič 209 krogov D.) VOJAŠKA PUŠKA Aleksander Kleindienst Vič 182 krogov Milovan Mihorko Vič 1 71 krogov Franc Planinc Center 170 krogov Jani Mrkun Vič 166 krogov Lojze Mikolič Center 165 krogov VLADO KEJŽAR, vodja tekmovanja, tehnični sekretar ObSZ Vič—Rudnik Pet pokalov, med njimi tudi pokal zmagovalni ekipi — potijujejo uspešnost in borbenost naših strelcev. Čestitamo! Tudi na Igu strelsko tekmovanje V počastitev krajevnega praznika Ig — 17. maja je strelska sekcija športnega društva „Mokerc" (Ig) izvedla tekmovanje ekip v streljanju z zračno puško in MK puško. Z zračno puško so streljali po 5 metkov, z malokalibrsko puško pa po 10 metkov. Sodelovalo je 8 ekip in sicer: Mizarstvo in tapetništvo Ig, ekipa ZRVS, KPD, ZB, Strelska sekcija „Mokerc" — člani, SS „Mokerc" — mladinci, SS „Mokerc" — pionirji, KIG. Doseženi so bili naslednji rezultati in uvrstitve: 1. Ekipa SS ,,Mokerc" Ig—člani, ki je dosegla 466 krogov 2. ekipa SS „Mokerc" Ig — mladinci s 458 krogi 3. ekipa KIG s 390 krogi 4. ekipa KPD s 340 krogi 5. ekipa ZRVS s 329 krogi 6. ekipa Mizarstvo in tapetništvo Ig s 308 krogi 7. ekipa ZB Ig z 256 krogi 8. ekipa SS Mokerc" Ig — pionirji z 225 krogi Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, zaključili pa smo ga na tovariškem srečanju ob obujanju spominov iz NOB. FRANC CANKAR Občinsko tekmovanje sindikatov in krajevnih skupnosti v namiznem tenisu in odbojki Komisija za rekreacijo pri TTKS Ljubljana Vič—Rudnik in OS ZSS Ljubljana Vič—Rudnik, sta organizirala tekmovanje OOS in KS v občini, v namiznem tenisu in odbojki. Tekmovanja v odbojki se je udeležilo 13 OZD z 18 moškimi in 8 ženskimi ekipami. Na tekmovanju je sodelovalo 208 tekmovalcev. V namiznem tenisu je sodelovalo 18 OZD s 23 ekipami. Ekipe v odbojki so zasedle naslednja mesta: MOŠKI: 1. mesto TV D PARTIZAN VIČ 2. mesto SGP GROSUPLJE a mesto O. Š. BREZOVICA 4. mesto O. Š. POLHOV GRADEC 5-6. mesto O. Š. BIČEVJE 5-6. mesto TV D Partizan Vič III. 7. mesto ŠD VETERINAR II. 8-9. mesto INŠTITUT JOŽEF ŠTEFAN 8-9. mesto IB ELEKTROPROJEKT 10. mesto PM MILICA VIČ 11-12. mesto KS KOZARJE 11-12. mesto TV D PARTIZAN VIČ II. 13-14. mesto O. Š. POLHOV GRADEC II. 13-14. mesto fakulteta ZA ELEKTRONIKO ŽENSKE: 1. mesto O.Š. BREZOVICA Z mesto TV D PARTIZAN VIČ 3. mesto IB ELEKTROPROJEKT 4. mesto INŠTITUT JOŽEF ŠTEFAN 5. mesto O. Š. BIČEVJE 6. mesto FNT KEMIJA 7-8. mesto O.Š. BIČEVJE II. 7-8. mesto FNT KEMIJA II. Ekipe v namiznem tenisu so se uvrstile takole: MOŠKI: 1. mesto KEMIJSKI INŠTITUT 2. mesto AŠD VETERINAR II. 3. mesto HP KOLINSKA ŽIKA 4. mesto TVD PARTIZAN VIČ II. 5. mesto TV D PARTIZAN VIČ 1. ŽENSKE 1. mesto INŠT. ZA ELEKTRONIKO 2-3. mesto IN VAKUM TEHNIKO O.Š. BIČEVJE 1. 2-3. mesto O.Š.BIČEVJE II. 4. mesto O.Š. POLHOV GRADEC Uspela športna prireditev v Horjulu V okviru prireditev v počastitev 30-letnice osvoboditve, je OŠ Horjul skupno z mladinskim aktivom ISKRE — Horjul priredila košarkarski turnir. Sodelovalo je šest ekip, ki so jih sestavljali: tri pionirske ekipe OŠ Horjul, ekipa Elektronike, Šentjošta in mladinska ekipa Horjul. Srečanje je potekalo na novo urejenem športnem igrišču za osnovno šolo (Horjul,) udeležilo pa se ga je preko sto ljubiteljev tega priljubljenega športa. Zmagala je mladinska ekipa Horjul, ki je v razburljivi tekmi (z rezultatom 16:11) zasluženo premagala moštvo Elektrotehnike. Tretje in četrto mesto pa sta si podelili moštvi Šentjošta in OŠ Horjul. Srečanje je bila prva tovrstna športna prireditev v Horjulu, vendar so udeleženci sklenili, da jo bodo odslej pripravili vsako leto. Učenci OŠ Horjul 1 lil. ZASEDANJE SKUPŠČINE TTKS LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Tretje zasedanje skupščine Telesno-kulturne skupnosti Ljubljana Vič—Rudnik je bilo 5. maja. Dnevni red skupščine, ki je vseboval program telesne kulture z finančno kvantifikacijo v občini, v Ljubljani in v Sloveniji, je vzbudil živo razpravo prisotnih delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine te skupnosti. Kljub temu, da je naša občina glede telesno-kulturnih objektov dokaj nerazvita v primerjavi z drugimi občinami v Ljubljani, je dejavnost naših telesnokulturnih organizacij precej razgibana. Želje in predlogi vseh pa se bodo uresničili šele takrat, ko se bodo sredstva za taka območja solidarnostno združevala v Ljubljani. Poudarjena je bila tudi pomembnost srednjeročnega programa razvoja telesne kulture v občini Ljubljana Vič—Rudnik, (od 1976 do 1980), ki bi vključeval razvoj telesno-kulturne aktivnosti prebivalstva, izgradnje in izkoriščenosti objektov, povečanja množičnosti in povečanja števila strokovnih kadrov. Finančno poročilo o dotoku in porabi sredstev v letu 1974 je bilo soglasno sprejeto, prav tako pa je bil sprejet tudi program telesne kulture s finančno kvantifikacijo v občini Ljubljana Vič—Rudnik za leto 1975. Posebno pozornost morajo klubi posvetiti vključevanju mladine in odraslih v sekcije rekreacije. Telesno-kulturne organizacije se morajo vključiti v akcijo pocenitve tekmovalnih sistemov. Sredstva za telesno kulturo se združujejo v občinah, po stopnji 106,3, zato so delegati poudarili, da se za TKS Ljubljano lahko združujejo sredstva samo po isti stopnji. Prav tako bi bilo potrebno združevati sredstva v Ljubljani, glede na razvitost športnega področja, po diferencirani prispevni stopnji. Sredstva športne stave, ki se združujejo v občinah namensko za investicije, naj bodo združevana v TKS Ljubljani. Tudi specificirani obračuni športnih prireditev ob praznovanju 30-letnice osvoboditve v Ljubljani so potrebni, na osnovi katerih bo moč ugotoviti, koliko so prispevali športniki za te prireditve in kako občani. Predsednik skupščine Dušan Dobrovoljc je razložil celotno shemo organiziranosti, ki vključuje tudi predlog za dodatno povezavo telesnokulturnih organizacij v ustrezno asociacijo. V______________________________________________J KOŠARKA Le štiri točke za Trnovo Po osmih odigranih tekmah v 1.A republiški košarkarski ligi so igraloi Trnovega zmagali le dvakrat in sicer v prvem (Fructal) in šestem kolu (Ježica), osvojili štiri točke ter trenutno zavzemajo predzadnje, 11. mesto na prvenstveni lestvici. Bilo je sicer pričakovati, da bodo igralci trenerja Mihe Lokarja imeli po šestih kolih le štiri točke, vendar pa bi jih z malo več sreče lahko imeli tudi osem, saj so povsem po svoji krivdi izgubili srečanje 2. kola doma z Branikom, zelo blizu (ja so bili senzacionalni zmagi v Trbovljah proti domačemu Rudarju. Še nekaj sekund pred koncem tekme so vodili s štirimi koši prednosti, vendar zaradi nepazljivosti srečanje kljub temu izgubili. Velja pa omeniti, da je športna sreča bila na strani Trnovčanov v srečanju z Ježico, saj so takorekoč že izgubljeno tekmo v zadnjih sekundah dobili.. . Lahko, da bodo izgubljene točke, povsem nepričakovani porazi igralcev Trnovega v 7. kolu s Prulami in v 8. kolu z Novoteksom usodne. V borbi z neposrednimi kandidati za izpad iz lige so Trnovčani zaigrali slabo kot že dolgo ne in prav lahko se zgodi, da bodo prav zaradi teh dveh porazov morali zapustiti ligo ... Za njih je prvi del prvenstva takorekoč končan. Težko je verjeti, da bi v preostalih treh kolih (Kovinotehna in Vrhnika v gosteh ter Beti doma) osvojili točke. Zato pa je že sedaj treba mislitk-na jesen, ko se bo odločalo o usodi dna prvenstvene lestvice, med kandidati za izpad, kjer so se nepričakovano znašli tudi košarkarji Trnovega ... N.Š. NOGOMET Mercator prvak Nogometaši Mercatorja z Viča so osvojili prvo mesto v Slovenski nogometni ligi in se po eni sezoni zopet vračajo v drugo zvezno ligo. Že po prvem delu prvenstva so si Vičani priigrali pet točk prednosti, ki pa je po uvodnih spodrsljajih (poraz z Vozili in MURO) splahnela na le tri.Toda v finišu prvenstva so „trgovci" zopet zaigrali odlično, tako da je osvojitev prvega mesta več kot zaslužena. N.Š. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIČ OBVEŠČA Konec maja smo na podružnici ugotovili, da je članarino poravnalo 1301 članov. Pri skupnem številu 1635 članov jih je ostalo še 334, ki svojih obveznosti do društva še niso poravnali. Upamo, da bodo v začetku drugega polletja plačali članarino vsi člani in se bomo tako lahko izognili neprijetnemu opominjanju ter stroškom, ki bi v zvezi s tem za podružnico nastali. Članstvo zaupa v delo podružnice. Pri tem je najbolj značilno to, da se je letos prijavilo 23 podpornih članov, ki jih doslej pri podružnici ni bilo. Tudi so posamezni člani darovali podružnici manjše ali večje zneske, da bi omogočili podporo najpotrebnejšim članom. Upamo, da bo tak odnos med člani in podružnico omogočil društvu pomembno aktivnost, še zlasti, ker letos denarja za tako imenovano zimsko pomoč najbrž ne bo. V tej aktivnosti računa podružnica na sodelovanje svojih članov tudi v prihodnje. Obljubo glede izletov v maju smo izpolnili. Desetega maja smo se odpeljali v Ptuj. Obiskali smo muzej v Ptujskem gradu, Ptujsko goro in Celjsko kočo na Tolstem vrhu. Malo nam je nagajala megla, še to je bilo kar zabavna Domov grede smo v Begunjah obiskali grobove žrtev zločinskega nasilja okupatorjevih oblastnikov v zadnji vojni in počastili spomin žrtev. Oba izleta sta bila zanimiva in prijetna. V času, ko bo Naša komuna izšla, pa borna na izletu v Kumrovec, Podčetrtek in Brežice. Še opozorilo glede izleta v Gortino D' Ampezzo 12. julija letos. Vsi tisti, ki voznine v celoti še niste poravnali, storite to še pred koncem tega meseca! In za konec naše prijazno povabilo; ..Prijatelje upokojence lepo vabimo v naše društvo. Letna članarina znaša 15 dinarjev. Člani se lahko vpišejo še za posmrtnino, za kar znaša letni prispevek 40 dinarjev, posmrtnina pa 850 dinarjev. Upamo, da to ne bi preveč obremenjevalo vaše denarnice". ČATAR LOJZE -----—_______________________________________/ BRALCI, SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI V NAŠI KOMUNI! BRALCI NASLEDNJA ŠTEVILKA »NAŠE KOMUNE« BO IZŠLA PREDVIDOMA V PRVIH DNEH SEPTEMBRA. UREDNIŠTVO DOBILI SMO PISMO Skrb za ostarele Končno sem se odločila, da vam napišem pismo o tem, kar me že ves čas teži. Po televiziji in radiu, pa tudi sama vidim, kako se širi naša lepa domovina. Ceste, hoteli, šole, vrtci (teh je še premalo!, razne ustanove, stanovanja itd. Ponosna in srečna sem zaradi vseh teh uspehov. Vendar pa čutim neko bol v srcu, zdi se mi, da je le premalo skrbi za ostarele. Tudi mi smo po svojih močeh nekaj doprinesli k temu. Dve vojni smo preživeli. Veliko nas je, ki > smo že v prvi vojni zgubili svoje starše. Naša mladost je bila kruta in težka. Tudi drugo vojno smo močno občutili. Sedaj smo ostareli, veliko je že onemoglih. Za marsikaterega je težko, ko obnemore, je povsod odveč. Tudi če ima svojce. Marsikje vidim, slišim in tudi po časopisih čitam, kakšni reveži so, ko so obnemogli. Pa se roulikdo zmeni zanje. Mislim, da bi lahko na prste prešteli, kateri otroci so dobri za onemogle starše. Po eni strani to tudi razumem. Mladi imajo tudi svoje probleme, službo, otroci, delo in zopet delo in še tesna stanovanja. Nikogar ne obsojam, če dajo svoje ostarele v kak sodoben dom, da jih ne pozabijo in jih obiskujejo. Samo na žalost je teh domov zelo malo in še ti niso vsem dostopni, saj so take cene, da mi stari upokojenci tega ne zmoremo. Marsikdo pravi: bo pa družba dodala. Grenko je človeku, če je celo življenje delal in bi na starost moral prositi za pomoč družbo. Takih je veliko. Zato bi dala predlog, da bi razpisali referendum, prispevek za sklad, iz katerega bi črpali za tiste, ki imajo majhne pokojnine. Gotovo bo imel vsak boljši občutek, da bo sam prispeval v ta sklad. Vsi smo na tem, da bomo prej ko slej na tej poti, tudi tisti, ki si danes ne more predstavljati, da ga lahko kaj takega doleti. Čas beži in naenkrat se znajdeš pred tem problemom. Domovi bi naj bili res sodobni in vsem dostopni. Naj bi ne bili preveč oddaljeni kot so Bokalce, da so svojcem pri roki. Tudi strežno osebje naj bi bili ljudje s srčno kulturo, da bi oskrbovanci čutili ljubezen in toplino. Mislim, da si je to naša generacija zaslužila. FANI CIZELJ Ljubljana, Glinška 17 Spoštovano uredništvo! Po dolgem času se Vam spet oglašam. Tokrat bolj z nasvetom. Od 27. aprila pa vse do sredine maja so visele zastave po vsej naši občini. Prepotovala sem jo po čez in po dolgem in z velikim obžalovanjem ugotovila, da ljudje, ki obešajo zastave, sploh ne vedo, kakšna je slovenska in kakšna državna zastava in kako se mora obesiti, da predstavlja res to za kar je namenjena. Mogoče sem res nekoliko črnogleda, toda če potuješ po naši lepi Sloveniji v času, ko vihrajo zastave iz vseh hiš in vidiš, da visi namesto slovenske zastave — srbska in 'namesto državne — hrvatska. Človek si to ne more predstavljati drugače kot veliko malomarnost ali nevednost. To, da je visela zastava republike Hrvatske namesto državne celo pri ISS, je pa res nedopustljiva To me je tudi spodbudilo do tega dopisa. Vsa umetnost je v tem, da mora biti na vrhu droga za državno zastavo „modra barva, za slovensko jaa bela". Če pa se zastavo obesi iz okna po zidu se morajo barve brati od leve proti desni in sicer za tistega, ki jih gleda s ceste. Če se tako obesi slovenska zastava, mora biti na levi bela, če pa obešaš državno, napake sem opazila tudi po Gorenjski in povsod po naši deželi. Nasprotno, pa sem pred nekaj leti potovala za 1. maj po republiki Hrvatski in sicer prav na področju Pounja in nikjer nisem zasledila, da bi visela kakšna zastava narobe. MARIJA MANCINI Uredništvu Redno prejemam glasilo »Naša komuna« in všeč mi je, da se v tem glasilu seznajtim s številnimi problemi tako s področja gospodarstva, kulture kot tudi družbeno politično dejavnostjo. Verjetno je prav zato to glasilo pri bralcih priljubljeno. Imam več predlogov, ki zadevajo področje te občine in jih zato tudi posredujem za objavo v tem glasilu. Moj prvi predlog se nanaša na Turjak. V tem kraju je že lepo urejeno spominsko obeležje iz časa NOB in sicer spominska plošča na zadružnem domu in spominski kamen v vasi Smrečje. Obe obeležji zgovorno pričata tujcem in mladim generacijam, kaj se je tu dogajalo v času NOB. Nasprotno pa me moti, da Turjaški grad danes sameva in ni obeležja, ki bi pričalo o dogodkih iz leta 1943. Predlagam, da bi ena izmed družbenopolitičnih organizacij dala pobudo, da bi se pred vhodnimi vrati gradu vgradila plašča z napisom o poteku dogodkov iz leta 1943. Pri realizaciji te pobude bosta nedvomno po svoji moči priskočila na pomoč tudi odbor Prešernove brigade in Zavod za spomeniško varstvo. Ta plošča naj bi pričala o herojski borbi Prešernove brigade in njeni zmagi nad sovražnikom. Moj drugi predlog pa se navezuje na željo, da bi se preživeli borci Tomšičevega bataljona srečali v vasi Zapo-tok pod Kureščkom. Na naših vsakoletnih srečanjih je močno prisotna želja, da bi se srečali v tem kraju posebno zato. ker je bilo največ borcev prav s tega območja. V ta namen bi bilo verjetno treba imenovati pripravljalni odbor. Svojo pripravljenost je izrazil za sodelovanje tudi prvi komandant te brigade Stane Se-mič-Daki. Naj bi bilo to srečanje hkrati tudi prenašanje in obujanje spominov iz NOB na mlajše generacije. EDVARD PODLOGAR l IS Čeprav je od sprejetja ustave in statuta naše občine in od izvolitve delegacij in delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti do danes preteklo relativno malo časa, pristopamo na podlagi ocene uresničevanja delegatskega sistema s strani družbenopolitičnih organizacij h konkretizaciji že izoblikovanih stališč in oblikovanju dopolnitvenih predlogov za spremembo in dopolnitev statuta naše občine. Statutarno-pravna komisija skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik POZIVA vse sodeluječe v procesu javne razprave, da na podlagi konkretne ocene svojega delovanja v preteklem razdobju v široki javni razpravi pristopijo k oblikovanju konkretnih predlogov — dograditvi našega statutarnega akta ter statutov krajevnifTskupnosti na podlagi stališč republiške konference SZDL Slovenije o uresničevanju delegatskega sistema, 8. seje CK ZKS „ocena uresničevanja ustave" in na podlagi „Analize občinskih statutov in statutov krajevnih skupnosti". Predloge in pripombe posredujte statutarno-pravni komisiji skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7, Ljubljana, v mesecu juniju. S pravočasnim oblikovanjem stališč in sklepov v zvezi z dodelavo poročil statuta občine in statutov krajevnih skupnosti bomo omogočili kvalitetno in poglobljeno razpravo. V J Na območju Viča-Rožne d0" line kupim gradbeno parcelo ali starejšo hišo, lahko tudi delno zasedeno. Ponudbe na tel. št. 62-876 ali na uredništvo Naše komu- ROMANTIČNA GRADASCICA - GROZEČI HUDOURNIK Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je pretekli teden povabila delegate vseh krajevnih skupnosti in občine Vrhnika ter gospodarskih organizacij, da se udeležijo obravnave ..Srednjeročnega načrta razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976-1980", ki ga je v osnutku izdelala območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Po uvodnih besedah načelnika za gospodarstvo v občini Janka Šolma-jerja je podrobneje obrazložil načrt ing. Kokalj, direktor podjetja za Vodno gospodarstvo. Srednjeročni načrt je sestavljen iz dveh delov in sicer: prvi zajema vsa najnujnejša redna vzdrževalna dela vseh območnih hudournikov, vodotokov in objektov, skromna investicijska sredstva za nove regulacije in nove melioracije ter kanalizacije, investicije za varstvo vodnih količin, stroške za varstvo kvalitetne vode in za velike vodovodne napeljave ter upravno službo. Drugi načrt pa zajema p>oleg zgoraj naštetih del še dodatna sredstva za takojšnji začetek dokončne regulacije Malega grabna, za akumulacijo na Gradaščici in za vsaj zasilno in hitrejše reševanje Ljubljanskega barja. V razgovoru so vsi delegati pod- prli vse predloge in zamisli osnovnega srednjeročnega osnutka — dodajali lastne pripombe in dopolnilne predloge iz svojega področja in nakazali potrebo, da se odločno podpre dodatni predlog načrta, ki vsebuje in zahteva dodatna sredstva za takojšnje reševanje zelo težkih in že zatečenih problemov ob naših vodah. Skupščina občine bo dala srednjeročni osnovni in dodatni načrt v razpravo širom naše občine in občine Vrhnika. Po dveh mesecih bo rezultate razprave posredovala izdelovalcem načrta v dokončno sestavo. Pričakujemo, da se bo prebivalstvo odzvalo vabilu, da bo podprlo predloge za takojšnje dodatne investicije, ker le tako bomo v kratkem času prešli iz čistega vzdrževanja v nujne trajnejše in dolgoročnejše objekte, ki jih zahteva čas in resnične potrebe na terenu. Velike vodne poplave že sedaj ogrožajo okoli 1000 stanovanjskih objektov, uničujejo poljedelsko kulturo in podtalnico z rezervoarji pitne vode, odnašajo rodno zemljo, rušijo ceste in mostove ali pa so tako zasmrajene, da grozijo z okužbo celotne okolice, kjer se v poletnih mesecih komaj premikajo kot črno vijoličasta gnojnica. Poklicani smo, da vse to rešujemo z večjim posluhom, znatno večjo soodgovornostjo kot doslej, ker le tako bomo spravili naše vodne probleme v stanje, ki bo primerno našemu standardu. V grafični prilogi sem prikazal naš največji hudournik „Gradašči-co", v njenem toku od Šujice in Dobrove do Kozarij oziroma do Vrhovcev. Slika dovolj kritično nakazuje, kakšne površine in kakšno škodo nam je ta skromni romantični potok povzročil v zadnjih desetletjih. Na hitro pogledano je območje vode in uničene zemlje široko že celo do 100 m, povprečno P® 50 m. Vzporedno tekoča Horjulščic®' naravnost zahteva in pogojuje žitev obeh pritokov v en sam 8 ran vodotok. Poleg teh voda j® terenu še vrsta slepih strug Grad**® ce in MorjuIščice, ki tudi zahtev«) rešitve pred poplavami. Organi občine in vodnega 9°sp^ darstva so vzeli na znanje za^ delegatov, da se namenska sredstv . okviru družbenega proizvoda ta povišajo, ker so dela v oa*' vrhniški občini neodložljive narfl »