feSfef MMf Ameriška vlada bila prisiljena z izcedno ostro noto opozoriti Anglijo, naj neha z oviranjem ameriške plovbe. — Ameriške ladje podvržene dolgemu in strogemu pregledovanju. — Nakupi Anglije se zmanjšali. Washington, D. C. — Ne more se sicer govoriti o kakih diplomatskih "napetostih med Anglijo in Zed. državami,vendar pa se čimdalje bolj opaža, da so se simpatije, ki jih je uživala Anglija ob začetku vojne v Ameriki, znatno ohladile. Ta pojav med ameriško javnostjo je moral končno najti odmev tudi v vladni administraciji sami, da je ta, četudi povše anglofilska, končno nastopila ter opozorila A n g 1 i j o, n a j kroti svoje oblastno vedenje na morju. Kakor je-bilo že poročano, je tukajšnja vlada poslala že prej par protestov Angliji proti njenemu nastopanju napram ameriškim ladjam na morju, te dni pa je obnovila svoj protest, in sicer v izredno ostrem tonu, da se iz njega jasno razvidi nevolja. Ta zadnji protest je bil izročen tukajšnjemu angleškemu poslaniku, Lothianu, zadnjo soboto; v javnost pa se jo daFšcle v ponedeljek. ¥ njem se povdarja, da je oviranje ameriške plovbe po Sredozemskem morju doseglo tako višino, da se zdi, kakor bi Anglija v tem o žiru ravno Ameriko najbolj "na piko" vzela, češ, da se ameriške ladje zadržujejo v angleških pristaniščih znatno bolj dolgo, kakor druge, na pr. italijanske. Dalje Se v noti navaja tudi, da so bile ameriške ladje prisiljene od Angležev, da so 'morale pluti v francosko pristanišče Marseilles, s čimer so kršile ameriški nevtralnostni zakon, ki ' j i m ne dovoljuje obiskovati pristanišč bojujo-čih se držav. Amerika, pravi nota, je dolga časa molčala, ker je upoštevala, da na n6vo ustvarjeni kontrolni sistem nci more takoj brezhibno poslovati, toda, ker se kljub razmeroma dolgi dobi, kar vojna traja, ni še nič izboljšalo, je prisiljena zahtevati,da se tem razrherain napravi konec, in "bo cenila, ako POLJSKI PARLAMENT Paderewski predseduje zboru ljudskih zastopnikov. Pariz, Francija. — Poleg svoje vlade ima zdaj Poljska tudi svoj parlament v Franciji. Imenuje se narodni svet in sestoji iz 24 mož, katerim je bil izvoljen v torek pred- sednikom znani poljski pija nist in rodoljub, Ignac Pade-jtok je lahek rewski. Ta stari mož se je dal močnih armad in njih sestav- NAČRTI ZAVEZNIC Balkanu in bližnjemu vzhodu posvečate pozornost. London, Anglija. — Dosti ugibanja je o tem, kaj nameravate Anglija in Francija v prihodnjih mesecih podvzeti na Balkanu in na bližnjem vzhodu. Nekateri dopisniki kažejo na to, kako je zlasti Balkan važna strategična točka, in, da mu morate zaveznici posvečati čim največ, pozornosti, kajti, kakor piše neki pariški list, "balkanski polo-pleri za vpad od svojih domoljubnih čustev zavesti tako daleč, da se je na dan, ko so nemške čete vkorakale na Poljsko, zaobljubil, da ne bo zaigral niti ene note več, dokler ne bo Poljska zopet osvobojena. S tem si je gotovo nakopal veliko odgovornost pred svetom, [ker mu je odvzel sadove svojega izrednega talenta. BROWDER OBSOJEN NA ŠTIRI LETA New York, N. Y. — Porota tukajšnjega federalnega sodišča je zadnji ponedeljek spoznala tajnika* komunistične stranke, E. 11. Browclerja, krivim nedovoljene mahinaci-je s potnimi listi, zaradi česar je bil obtoženec postavljen pred sodnijo, na kar je sodnik takoj tudi izrekel kazen, namreč štiri leta zapora in '$2000 globe. Obsojenec bo bržkone vložil priziv. Krivda, zaradi katere je bil obsojen, je bila v tem, ker je parkrat, ko je zaprosil za potni list za potovanje po Evropi, navedel napačno ime. -o- MISSISSIPPI REKA ZAMRZNILA Chester, 111. —. Dokaz, da je mraz, ki vlada zadnje čase, v resnici nenavadno oster, je v tem, ker j« povzročil nekaj, kar se le redkokdaj zgodi, namreč, da je široka reka Mississippi docela zamrznila od obrežja do obrežja. Led je celo tako trden, da se nekateri drznejši avtomobil isti upajo voziti preko. TRDA GLAVA New York, N. Y. — 50 letni Salv. Morrione si je zadnji ponedeljek sklenil vzeti življenje ter se je odločil za re volver kot najbolj učinkovito sredstvo. Šel je v klet in si spustil kroglo v glavo. Nič se ni zgodilo. Oddal je še drugo prejme oi}ve- Jn tretjo kroglo na kar je stilo, da se je položaj popravil," kakor se je nota zaključila. Tukajšnji vladni krogi omenjajo, da s6 prejeli že toliko pritožb nad tem, kako ravna Anglija z ameriško pošto v nevtralne države, in, da se število teh pritožb tako množi,da ni bilo več mogoče molčati. Kakor se trdi, pa si Anglija tudi lasti skrajno pravico, namreč, da ne pregleduje samo tovora na ameriških ladjah, marVeč odpira tudi pošt-, ne vreče in celo pisma sama, Če ni v njih kaj denarja,ki bi utegnil iti v Nemčijo. A tudi drugače ima ameriška javnost povod, da popušča v svojem navdušenju za Anglijo. Ta namreč tudi sama kaže kaj malo prijateljstva do Amerike. Kupuje tukaj po večini le take stvari, ki jih drugje ne more dobiti, kakor orožje in municijo, do-čim je skoraj docela ukinila vznevoljen vrgel revolver proč: Niti na tla se ni zgrudil. Namesto na drugi svet je moral iti mož v ječo, ker je la-stoval revolver brez licence. Vendar pa so zdravniki ugotovili z X-žarki, da so krogle v glavi. -o- ne države, razdvojene m e d seboj, se izpostavljajo uničenju, predno bi mogle biti pripeljane naše čete." — S tem delom se bavi tudi neki sovjetski list, ki trdi, da anglo-francoske priprave na bližnjem vzhodu kažejo, da so za njimi dalekosežni strate-gični načrti. --o--- BELGIJA POSOJA NEMČIJI { VOZOVE Pariz, Francija. — Kljub pritisku, ki ga izvaja Anglija na nevtralne države, naj te prenehajo trgovati z Nemčijo, se to trgovanje vendar nadaljuje ter je ponekod naravnost živahno. Med drugim 'se vrši ta trgovina tudi prav pred nosom Anglije, namreč med Belgijo in Nemčijo. Zlasti nemškega premoga se dosti izvozi v Belgijo. Ker pa' Nemčiji primanjkuje železniških vozov, je Belgija pristala na to. da ji bo posodila dnevno po 150 teh vozov; vendar pa je morala Nemčija zagotoviti, da jih bo uporabljala le za uvoz premoga v Belgijo. --o- NA KANADCE APELIRAJO ZA KRI Toronto, Out. — Kanadski Rdeči križ je v ponedeljek izdal apel, naj se prijavi 1200 mož v starosti od 21 do 50 let, ki bodo pri volji, darovati kri za ranjence v Evropi. Od vsakega, ki bi se priglasil, se pričakuje, da bo dal po eno čašo krvi vsakih osem mesecev. Ta kri se bo v zaprtih posodah odposlala v Francijo. V-—~---——----- KRIZEMSVETA — Bukarešta, Rumunija.— Državam, ki uvajajo živilske karte, se namerava pridružiti tudi Rumunija ter izdeluje to-časno tozadevni načrt. Na karte pa bodo prišla v glavnem le importirana 'živila,kakor kava, čaj, riž, in podobno. — Rim, Italija, na svoji seji v ponedeljek odobrila, da se sprejme zakon, po katerem bi bilo pod jet. jim v Italiji dovoljeno, da dajo naročilom vojaškega' značaja prednost pred civilnimi četudi bj, bila zadui-' /pvej vložena. — Amsterdam, Nizozemska., — Tujezemskim časnikarjem se je v ponedeljek javilo, da se bo uvedla ostrejša cenzura na poročila. Iz teh bodo morale biti izključene v s e domneve in govorice o obrambnih odredbah vlade. SVARILO AMERIKI Zaradi razveljavljenja trgovske pogodbe stopajo odno-šaji med Japonsko in Ameriko v opasno stanje. Tokio, Japonska. — C i m- dalje bolj ostro razpoloženje se opaža med tukajšnjo javnostjo napram Zed. državam. Glavni povod za to napetost je razveljavljenje trgovinske pogodbe med obema deželama, katero stopi v veljavo ta petek. Tukajšnji krogi trdijo, da nima Amerika nikake volje, da bi to pogodbo obnovila, marveč, da se nasprotno pričakuje, da bo po o'menje- jn izrabljajo električno ener Iz Jugoslavije Usodna nesreča dobrega dolenjskega gospodarja, ki ga je pri popravljanju elektrifikacije v mlinu zadel kos lesa. — Velik vlom sredi Maribora. — Smrtna kosa. —« Drugo iz domovine. Kos lesa ga je ubil Velike Lašče, 15. dec. — Med drugimi kraji na Dolenjskem v smeri proti Kočevju so tudi posamezni kraji okolice Velikih Lašč dobili potrebno električno razvetljavo. Med temi s je zlasti omeniti okolico Sv. Gregorja pri Vel. Laščah tako /.vana Slemena, kjer imajo danes že domala vsi posestniki električno luč LONDONSKE ŽENSKE RAZOČARANE London, Anglija. — Ženske tukajšnje višje in odlične družbe so nameravale za ta petek prirediti ples za vojaštvo, ki je prispelo iz Kanade. Vse je bilo že urejeno, vstopnice, za katere so ženske plačale po dolarju, so bile razprodane in obetalo se je, da bo to najbolj živahna družabna prireditev, kar jih je še imel London tekom sedanje vojne. Na veliko razočaranje žensk pa je vse skupaj padlo v vodo. Poveljnik kanadskih čet je namreč zadnji ponedeljek prepovedal svojim v o j a k o m, udeležiti se tega plesa. Dejal je,da so čete pri šle iz Kanade semkaj, da se bodo bojevale v vojni, ne pa, da bodo plesale. nem dnevu glavne panoge trgovine z Japonci sploh ukinila. V resnici je v ameriškem . senatu pripravljen predlog, igev vlada je ]d Re bo stavil takoj, ko stopi omenjena pogodba iz veljave, po katerem bi se prepovedalo izvažanje raznih produktov, zlasti orožja, na Japonsko. Japonski uradni krogi svare Ameriko, n a j ne podvzame tega koraka, ceš. da bi Sedanjo napetost postavil v prav nevarno stanje. Do tega ostrega položaja je prišlo zato, ker Japonska ne upošteva dovolj ameriških interesov, denarnih seveda, na Kitajskem. Mnogi pa trdi-o, da nima Amerika na Kitajskem itak ničesar iskati ter, cla ni upravičena, zaradi par finančnih magnatov izpostavljati celo deželo vojni nevarnosti. -o- gijo v gospodarske namene, Med zadnjimi je bil tudi Rigler Franc po domače Bla-iz Gor. Podpoljan pri Ortneku, ki si je pričel urejevati domači mlin na električni pogon. V soboto 0. t. m. jo Rigler na preprost način hotel izoblikovati gonilno kolo, tako zva->'o Saj bo, za mlin s pomočjo električna sile. Pri tem delu pa mu je nenadno odletel v glavo kos lesa z tako silo, da se je nezavesten zgrudil na tla in v nekaj minutah izdihnil. Strašna nesreča je globoko odjeknila po bližini in daljni okolici, saj je bil rajnki poznan kot zelo marljiv in dober posestnik ter je imel izredno veselje prav z izkori- DARILO GA DRAGO STALO Memphis, Tenn.— Joe Fop-piano, Jr., je izvedel, da se v Italiji kava težko dobi; vedel pa je tudi, da ima njegov oče, ki tam živi, to pijačo zelo rad, ter se je odločil, da mu bo od tukaj poslal deset funtov. Oče mu je odgovoril, da je darilo v redu prejel, se mu zahvalil zanj, a obenem ga je zaprosil, naj 'mu kave več ne pošilja, češ, da pride pre draga. Sin je plačal tukaj za kavo $2.45 in poštnine $2.31 Glavni stroški pa so čakali šele očeta, kajti ta je moral odriniti za carino celih — $12.50. F n funt kave je torej stal $1.72. šcanjem električne -o-- energije. MANJ RELI FARJEV V CHICAGI Chcaigo, 111. — Tekom ^decembra je dobivalo v tem mestu javni relil 95,223 družin in posameznikov. To je najnižje število tekom celega lanskega leta. V juniju na pr. je znašalo 115,668. Tudi na WPA je bilo v decembru manj ljudi zaposlenih. KITATSKA VODITELJICA MED OTROKI nakupe žita, svinjine in tobaka; to blago, si nabavlja tam, kjer upa dobiti zaveznike, dočim menda smatra, da je Amerika tako, trdno na njeni strani, da jo brez škode lahko zanemarja. Žena vrhovnega voditelja Kitajcev, Čiang Kai-šeka, ko je na božič obiskala zavetišče vojnih .sirot v Čungkingu ter obdarovala otroke s sladkarijami in orehi. Ženska.aktivno- pomaga svojemu soprogu pri vodstvu države ter je bila svoječasno tudi načelnica kitajskih zračnih sil. Vlom sredi mesta Maribor, 14. dec. — Tukajšnji trgovec s špecerijo g. Ivan Lah, ki ima svojo trgovino na Glavnem trgu 10. je sporočil tukajšnji policiji, da je bil med opoldanskim odmorom izvršen v njegovo trgovino vlom. Vlom je bil izvršen v trgovino z dvoriščne strani. Tukaj je bila namreč na vratih razbita šipa tako da je storilec lahko segel z roko v notranjost, odklenil s ključem vrata in dvignil zapah. Na podlagi prijave g. Ivana Laha mu je izginila železna kaseta, ki je bila v trgovini in v kateri je bilo 2700 mark teV 17.000 din. Tudi so bile v smislu navedb g. Laha v kaseti razne hranilne knjižice in tudi vrednostni papirji. G. Ivan Lah ceni skupno škodo na 300.000 din. Na zlatem oslu v Jugoslavijo Ljubljana, v dec. 1939. — V zadnjih mesecih so po raznih banskih upravah silno pritisnili tuji elementi s svojimi prošnjami za podelitev ju-goslovenskega državljanstva. Ugotovljene so izvestne zlorabe, ko so tudi prosilci, ki z državnega in narodnega stališča niso zaželjeni, dobili priporočila in našli pota, da so prejeli naše državljanstvo. Gre tu baje za velike vsote. Po uredbi od 26. avgusta zagrebška banska oblast ni, kakor ostale banske uprave, samo predlagatelj za podelitev državljanstva, temveč prošnje v lastnem delokrogu sama rešuje. Tudi v Zagrebu so se v zadnjem času množili poskusi, da bi razni prosilci na zlatih oslih prispeli v Jugoslavijo. Tem poskusom je sedaj ban napravil konec. Izdal je objavo, da se imajo prošnje za podelitev državljanstva obravnavati točno po zakonskih predpisih in da so zaradi tega vse intervencije odvisne in prepovedane. -o--/'■ Pod hlodi Posestnik Globavs izpod Gorjancev je vozil iz gozda hlodi. Nesreča je hotela da se je voz, naložen s hlodi, prevrnil na njegovega sina, ki mu je pomagal pri delu. Težki hlodi so mu štrli obe nogi. Odpeljali so ga v Kan« dljo If tJsnfiijoiiim bt atom. --o--i Smrtna kosa V Rožni dolini v Ljubljani je na novega leta dan umrl Jurij Petrovčič, mizarski mojster, Častni predsednik olepševalnega društva v Rožni dolini in zadnji župan bivše občine Vič, star skoro 70 let. — V Vavti vasi je umrla Marija Kres, mati tamkajšnjega g. župnika Jožeta Kresa. Pokopana je bila v Si. Petru pri Novem mestu. --o- Vlomilčeva smola Te dni je prišel v roke ljubljanske policije 86 letni Viktor R., bivši trgovski potnik iz Ljubljane, ki je pa zašel na kriva pota in stegoval le vse prevečkrat roke po tuji lastnini. Vlomil je bil v podstrešje neke hiše v mestu in pobral raznega blaga za nad 3000 din. Na svojo nesrečo je pa mož na kraju tatvine izgubil svojo legitimacijo in tako je bil kaj hitro v rokah policije in ropa še tajiti ni mogel. Huda nesreča pri streljanju V tovarni "Kaolin" v Črni pri Kamniku, s t a tovarniški miner Pustoslemšek in njegov tovar iš Spni k dobila naročilo, da razstrelita precejšen kompleks zemlje, ki jo uporabljajo za izdelavo Kaolina. Naboje sta pripravila tako, da bi morali eksplodirati v presledkih po deset miuut. Ko sta vžgala vrvico sta se odstranila in čakala. Pi*vi naboj je kma'u počil, drugi pa ne. Kef sta mislila, da je morebiti vži-galna vrvica pokvarjena, ali da sta oba naboja hkratu eksplodirala, sta stopila bližje. Tedaj, ko sta bila že na tem cla pogledata po vzroku, je naenkrat počilo. Fustoslem-ška je hudo razmesarilo in poškodovalo, da 3d ga morali oddati v ljubljansko bolnico, Spruk je bil pa k sreči le lahko poškodovan. JANUAR 19 P TCamit + 20 S Pabijan in Pošt 21 N 1. Prfedpostna 22 P Vincencij 23 T Zaroka D. M. 24 S Timotej © 25 C Spreobr. sv. P. 26 P Polikarp + 27 S Janex Kri?. 28 N 2. Predpostna 29 P Frančišek Sal. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH- ŠTEV. (NO.) 17. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 25, 1940 _LETNIK (VOL.) XLIX. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI \ Geti«: Za vero in narod — ta pravico in resnteo — od boja do zmagtj SLASH/) SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJI V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) Kake po) ijre so že hodili in prišli na neko planoto. Tedaj Jannettc zakliče: "Glejte slone!" — "Me*.to Athea dolga pot. Gfem® slon?" razlaga ^tyngo. Na j:lic nekega vojaka je t velikih si7 vih ?J' katere je vodile; šest voj^kqv, kj je na eivem ^lonu-' Amerikanski Slovenec in najstarejši slovenska list v Ameriki. iJitanovljen lete 1891 Uhaja vsak dan raz ud nedelj. pon*-elikov in dnevov po p ra mikih izdaja in tiika: EDINOST PUBLISHING CO. Nailov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 NaroJntna: Ca celo leto , ■ ----- Za pol teta-- ?a četrt leta --- 2» Chicago. Kanado in Evropo: U celo leto____$6.00 la pol leta_______3.00 £a četrt leta____ 1.75 Posamezna številka _---3c The fir81 and the Oldest Slov**" Newspaper in America established 1891 Published by issued daily, except Sunday. Mod day and the day after holiday« EDINOST PUBLISHING CO Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year--- For half a year _ For three months __»5.00 __ 2.50 — 1-50 Chicago, Canada and Europe: Fot one year -------$&00 For half a year-----3-00 For three months -- 1-75 Single copy________r__3c Dopisi važnega pomena aa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo 1 dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je Čas Jo Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-•iJtvo ne vrača. Entered as second class matter November 10. Chicago, Illinois, under the Aci of March 3, 1879 1925. at the post office at tajo "Am. Slovenca". Zakaj bi tekom te kampanje ne stopili k njim in jih z lepo besedo pridobili za naročnike? Poskusi vsak in veliko dobro delo boš s tem napravil. Mnogi so med nami, ld pravijo, vse bi dal, če bi mogel napraviti, da bi vsi nasprotniki izginili. Kar na enkrat se to ne da. Tudi Rim ni zrastel v enem dnevu. Počasi, sistematično se pa da, če to hočeš? Kako? Tako-le: Stopi o prvi priliki h svojemu znancu ali sosedu, ki še nima katoliškega lista. Počasi in prijazno ga prepričaj, da je na napačni poti. Seznani ga s katoliškim listom, uplivaj nanj počasi, malo danes, malo jutri, da se bo naročil na katoliški list. Potem pusti, da bo čital katoliški list in ne bo dolgo, ko boš videl pri njem spremembo. Če v letošnji kampanji skuša izvesti ta nasvet vsak naročnik "Am. Slovenca", dragi prijatelji, velikanski napredek bo opaziti prihodnje leto na polju slovenskega katolištva med nami. To je misijon, ki ga lahko vrši vsaka slovenska katoliška žena, in vsak slovenski katoliški mož. Samo, če hočeta. Zato dragi prijatelji in somišljeniki, ne prezrite apela ki je naslovljen na vas v tej kampanji. Vam veljajo te besede. Kampanja za razširjenje "Am. Slovenca" pa bo pokazala, če ste jih slišali in čuli! Zavihajmo rokave in na delo! Dvignimo glave! Vsem prijateljem, naročnikom in somišljenikom pišemo te vrstice! Zopet je pred nami mesec februarij, ki je določen od ameriških škofov in nadškofov za mesec katoliškega tiska. Vsi ameriški katoliški listi te dni objavljajo svoje apele na gvoje katoliške čitatelje in vabijo svoje somišljenike na živahno delo, pri razširjevanju katoliških časopisov in časnikov. Yes, delovanje za katoliško časopisje ni nikoli končano. Kakor ni nikoli končano delo na polju, tako ni in ne sme biti nikoli končano delo na polju katoliškega tiska. Farmar, ki poseje spomladi svoja polja, mora skozi Celo leto obdelovati, da ima v jeseni kaj pospraviti. Pa niti v jeseni in niti ne v mrzli zimi, ko pride s severa, se njegovo deld ne jenja. Takrat je treba bolj kakor kedaj preje skrbeti za naprej. Takrat marljivi in skrben farmar pre-orje svoja polja, da mu zima in sneg prekvasita brazde, da mu bo zemlja spomladi rahla in pripravna za setev. Pa ne samo to, tudi pognojiti mora svoja polja, da mu polja dajo prihodnje leto obilni pridelek. Farmar, ki se v jeseni, ko pospravi ne zmeni za nadaljno delo, da bi pripravil polja za prihodnje leto, tak farmar bo prihodnje leto slabo žel, slab bo njegov pridelek, le plevel in osat bi žel. Ista podoba, samo v dragi obliki nudi tudi polje katoliškega tiska. Ako bomo katoličani prenehali z delom, češ, zdaj je že dovolj, zdaj ni treba več tako navdušeno za to stvar skrbeti in delati, dragi čitatelji, slabe posledice bi se kaj kmalu pokazale na polju katoliškega tiska. Nobeno polje ne zahteva toliko aktivnosti, toliko dela, toliko žrtev, kakor baš polje katoliškega tiska. Zakaj? Zato, ker na^ tem polju se bije neprestani boj, ki prinaša katoli-štvu med nami uspehe, ali pa nazadovanje. Nasprotne sile, vzemite komuniste, socialiste in druge radikalce, so na polju svojega tiska neprenehoma na delu. Dan za dnem, večer za večerom, neprenehoma hodijo okrog in trkajo na vrata, da bi prepričali zdaj tega, zdaj onega, za svojo miselnost, da bi mu prodali z vsemi mogočimi dokazovanji, da je njihova miselnost pravilna, katoliška pa^napačna. In žalibog brez uspeha to njihovo delo ni. Statistike kažejo, da se njihove vrste množe in da številni postanejo žrtve te agitacije. Kaj pa mi katoličani, posebno še mi slovenski katoličani? Ali naj mi, ko med nami dan za dnem, večer za večerom trkajo na vrata vse vrste agitatorji, da bi nas same spravili v svoje vrste, in zasledujejo tudi naše sinove in hčere, da bi jih pridobili v svoja brezverska društva in bi jih tako po gotovem sistemu pobrezverili s tiskorp in drugimi sredstvi, ali naj mi pa resignirano čepimo doma za pečjo? Ali je nam naša katoliška miselnost tako malo pri srcu, da se naj za isto niti ne zmenimo in naj malomarno in brezbrižno odgovarjamo: češ, bodo že dragi kaj naredili, mene, nas, se to ne tiče? O, če bi bili taki, ali če smo taki, potem smo- podobni farmarju, ki mu v jeseni ni 'nič zato, da bi pripravil in pognojil svoja polja za drago leto. In kako naj potem pričakujemo, da bo bodočnost za katolištvo boljša od sedanjosti? Ni mogoče! Kar kdo ne seje, tega nikoli ne žanje! Le kar kdo seje, to tudi zanje. Tako je bilo in tako tudi bo z nami katoličani. Vse jamranje, vse stokanje nič ne pomeni, nič ne pomaga. Pomaga samo to, kar danes storiš, kar danes zaseješ ^ le to boš žel jutri in le to boš imel v bodočnosti, "Amerikanski Slovenec" kot slovenski katoliški dnevnik zopet razglaša svojo letno kampanjo. V ta namen so objavljeni v današnji številki posebni oglasi. Prečitajte jih, da vidite kaj kampanja nudi in zakaj gre. Potem pa naredi prijatelj, vsak naročnik in vsak katoliški somišljenik svoj načrt in sklep, ki naj bo tak, da v tej letošnji kampanji bomo vsi, kar nas je v krogu slovenskih katoličanov navdušeno delovali na to, da svoj slovenski katoliški dnevnik razširimo, v kolikor največ mogoče. Kampanja bo trajala 75 dni, od 1. februarja pa do 15. aprila 1940. V tej dobi bo dovolj časa za vsakega Umed nas, da vgak nekaj stori za svoj katoliški časopis. Vsak izpied nas ima prijatelje in znance, ki še'ne & KAJ JE NOVEGA V JOLIETU? Joliet, III. To, da smo imeli zadnje dneve nekaj zime, mi menda ni treba poročati', Saj sem videl in čul na radio, da ste jo dobro čutili tudi tam pri vas v Chicagi. Zmrznili so po naši naselbini res vsi dopisovalci, pa ne v teh zadnjih mrzlih dneh, marveč še poleti, ko je bilo živo srebro pri 90 vročine. Naš vedno prijazni Mr. Miha Hophevar se še kateri-krat oglasi, drugi dopisniki so pa odšli vsi v penzijon in seveda z njimi tudi jaz. Saj bi človek včasih še kaj pisal, ali pa naj samo jaz sučem pero? Zakaj ne bi tudi drugi, sa;j so sposobni. Moj stari prijatelj Jure, ki zadnje Čase hodi spet bolj veselega obraza po svetu, odkar je božja sreča posijala v! naš Jure poln. Zdaj pa ugiba, pa ne samo to, celo ugotavlja, da zima je prihrula nad nag s severa zato, ker se na drugi strani severne oble tepo Finci in Rusi. Tako le mi je pravil: "Veš Tone, ti si še mlad cepec. Spominjal se pa boš, da so v starem kraju, ko se je bližala nevihta streljali z m o ž n a r j i po gorah. Tisti stresljaji od razstrelbe so pretresali ozračje in je nizke oolake nekako razpršilo. To je nam pravil celo tedanji metliški dekan. Ali pa morda ni mogoče, da zdaj, ko Rusiji zmečejo vsak dan na stotine težkih močnih bomb, da tisto pokanje pretresa vse severno ozračje in tako poti ska zračne plasti i na severnem tečaju bolj na našo stran preko Alaske in Kanade doli proti nam. In mi imamo pa vili v važem listu, da smo zgubili pred tedni starega; pi«-jonirja "Plahač^t," Jožeta Le-gana. Stara korenina je bil. Usoda je hotela, da ga jo zadel automobil. To zadevo so te dni lepo rešili. Sodnija je dala sorodnikom proste roke in ti so se pogodili za odškodnino, kar pravijo, za svoto $1,150. dolarjev, z rojakom Antonom Pii-cem, katerega auto je bil ,ki je povozil egana. Stvar je uravnana in prav je tako. Te dni je umrl 15 letni mladenič Joseph Mušič. Pohajal je v tukajšnjo višjo šolo. Zbolel je za pljučnico, ki ga je položila po petih dneh v pre, rani grob. Tako je. Smrt pobira stare in 'mlade. Nihče ne ve ne dneva ne ure. Žalujočim staršem, bratom in sestram izražam sožalje. Ta teden so se mudile v naši naselbini glavne uradnice Slov. Ženske Zveze, na letnem zborovanju. Jure pravi, da so to dekleta in pravi, zdaj lco imamo oba glavna bezirPa v Jolietu od moških in žensk, bomo vsaj videli, katera stran se bo postavila bolj, ali dekleta, ali naši fantje pri KSKJ. ki bodo tudi te dni zborovali. Jaz in Jure želiva obema veliko sreče uspeha. Pri G o r n i k o v i h na No. Broadway so imeli v soboto ohcet. Imeli smo še par drugih. Dosti jih pa ne bo, ker letos je predpust tako kratek, da bi ga človek skoro s pednjem zmeril. Danes, ko to pišem je že moj god. Sedmega februarja pa bo že pepel-nica in zopet bom vlekel ploh, to že v naprej vem. Pa ga le naj, nič zato, sem tak, da sem tudi z plohom zadovoljen. Ura gre že na enajst, jaz, pa čečkam še te le vrstice. Čas je da jenjam. Predno pa to storim naj še zapišem, da želim vsem čitateljem v Jolietu in po Amelia ih po vsem svetu vse najboljše in najlepše pozdrave od Toneta s hriba. o bili sledeči uradniki kluba; John Blatnik, Jr., Chisholm, predsednik; Frank J. Indihar, Gilbert, tajnik; Louis Govze, Eveleth, zapisnikar; in Frank L. Tekautz, Chisholm, blagajnik. F JI. Dogodki med Slovenci po Ameriki ČLANICAM PODRUŽNICE ŠT. 63, SŽZ. in njegov spodnji štuk, mi je te zimo. Saj pravim, če je tako, dni razlagal, zakaj jc te dni so od vraga ti komunisti. Re prihrula nad. nas tako huda zima. Da je Jure brihten možak, vem že precej časa, posebno kadar svojo pamet ma- Denver, Colo. Naznanjam vsem članicam naše podružnice Slovenske ženske zveze, da bomo imele svojo glavno letno sejo 28. januarja, to je zadnjo nedeljo v mesecu. Prosim vas, da se te seje udeležite v obilnem številu, ker na tej seji bo izvoljen odbor za tekoče leto 1940. Odbor bi moral biti izvoljen že zadnjo nedeljo v decembru, toda ker je 'bila tako majhna udeležba članic na seji, se to ni moglo izvrši- takoj dobiti ti, zato smo volitev odbora ognjem, preložile na mesec januar.— j Torej cenjene sosestre, ude-1 Zabavni ležite se seje vse brez izjeme, da si izvolite odbor; ki bo v resnici delal za podruž. in za Slovensko Žensko Zveza. Seja bc v šolski dvorani ob 2 uri popoldne. Drage mi sosestre, ker smo bolj slabo napredovale v preteklem letu, dajmo se potruditi, da bomo v tem letu podvojile članice pri naši podružnici. Naša dolžnost je, da agiti-ramo za nove članice. Če berete, "Zarjo," lahko vidite, kako po naselbinah rastejo in napredujejo podružnice SŽZ., pri nas smo pa kar nekako prenehale z agitacijo. Torej začnimo sedaj v tem 'letu. —-Dalje prosim vse žene in dekleta v denverski naselbini, katere še niste pri naši podružnici, pristopite k nam, ker za mal denar, katerega plačate, ste zavarovane za $100.00 za pogrebne stroške. Spodobi se, da bi vse slovenske žene in dekleta spadale pod okrilje Slovenske Ženske Zveze. — Najlepše pozdrave vsem članicam SŽZ. Frances Pavlakovich, taj -o-- Slovenska trgovina na Ely pogorela Ely, Minn. — Zadnji petek je izbruhnil ogenj v trgovini "Ely Cash Market," na E. Sheridan Street, katero sta vodila Mr. in Mrs. John Grahek Poslopje pa je last našega rojaka Marko Slogarja. Mate-rielna škoda znaša samo na grocerijskem blagu do $4,-000.00. Na poslopju pa je naredil ogenj škode za več, kakor $5,000.00. Zavarovano je bilo delno. Ker je v taki zimi hudo gasiti, ni bilo mogoče kontrole nad večer Booster Kluba KSKJ. Eveleth, Minn. —- Tukajšnji Booster Klub; KSKJ. priredi v soboto 277 jan. pri jezeru v Turist Parku smučarsko zabavo s plesom. Sodelujejo vsi naši mladi, ki se zanimajo za gibanji in življenje v društvih KSKJ. K tideležbi so vabljeni tudi'starejši: Pridite, da vidite, kako se giblje naša mladina. volucijo delajo celo v zraku Smej se ali ne, zameril ti zato ne bom, če v to kaj verjameš ali nič, ampak nekaj je že z vinsko kapljico. Ampak,'tam gori na severnem tečaju da bo postal zdaj še celo vre-menoslovec, tega bi se pa od možaka ne nadejal. Vem, da ima Jure vse mogoče skušnje. Na primer, povedati vam ve že v naprej, na kateri dan morate pretočiti dobro kapljico v spodnjem štuku, da ostane "obštantek," kakor to on pravi. Pove vam,kedaj je treba iti h brivcu, da lasje na glavi prehitro ne rasto. To mi je že znanstveno dokazal z njegovo lastno bučo. Namreč Jure ne gre nikoli v brivnico, kadar je mladi mesec, max*-več vsakokrat po polni luni, ali kakor pravimo, ko je star mesec. Pravi, da če se da ostriči v dobi starega meseca, da mu gverajo lasje na glavi cela dva tedna več, kakor če jih da porezati v mladem mesecu. Vseh takih učenosti je narobe. Ali so se pa morda peklenščki umaknili iz komunističnega raja v Rusiji na severni tečaj, pa zdaj zimo potiskajo proti jugu, da zase napravijo plač na severu." Jure je pogladil svoje mu-stače, vzel pipo iz ust in me postrani pogledal. "Vse je mogoče dragi Jure," sem dejal. Mislil sem seveda svoje, pa naj bo tako ali tako dokazati pa le nisem mogel, da tudi Jure nima prav. Nazadnje me je Jure še potrdil i-ekoč: "Veš Tone, na tem puklastem svetu je vse mogoče.'' Pustimo zimo, pustimo severni tečaj, pa poglejmo, rajši, kaj je kaj novega pri nas. Nesreče so na dnevnem redu. Ne veš, kje te kaj zadene. To sem videl, da ste že obja- Ogenj radi preveč zakurjene peci Keewatin, Minn. — V'domu Pavla Muharja je ilastal ogenj radi preVfcč zakurjene peči. Ognjegasci so1 takoj ogenj pogasili. Njegov dom se nahaja na bližnjem Hayesu'. Toplomer je kazal ob tem dogodku 33 stopinj pod ničlo. AMERIŠKO JUGOSLOVANSKI KLUB V MINNESOT1 Gilbert, Minn. V nedeljo 14. januarja popoldne je bil sestanek novoizvoljenih uradnikov Ameriško Jugoslovanskega kluba Severne Minnesote v Community poslopju tu na Gilbertu. Na tem sestanku so se obravnavali važni problemi, tičoči se zlasti nezaposlenosti, mladine, .reliefa in okrajnih zadev. Vse to je bilo podano po uradnih zastopnikih federalnih in okrajnih agencij, ki delujejo v tem okraju. Častni govorniki so bili At. T. Gilbertson, WPA administrator; L. J. Andolsek, NYA direktor, ki je mladi Slovenec iz Chisholma, Minn.; Edgar R. Mullins, Asistant Supervisor Census District No. 12; Asmud Aaby, predsednik County Board; Tom Shea predsednik Welfare Board. — Odborniki kluba so tudi razmo-trivali razne druge zadeve, ti-čoče se okraja in kluba v na stopnem letu 1940. — Navzoči UČITELJICA — RAZBOJ-NICA Neki prebivalec malega belgijskega mesta Deurna pri Anversi, ki je pred kratkim zadel v loteriji pet milijonov frankov, je te dni dobil pismo s pozivom, naj ponoči položi zavitek z 10.000 franki na določeno mesto kajti drugače ga čaka smrt. Mož je ubogal. Položil je denar na določeni kraj, istočasno pa je obvestil policijo. Ponoči je na označeni kraj res prišla starejša ženska. V rokah je nosila zabojček s pepelom, ki ga je izpraznila v smetišnico. Ko se je hitro o-gledala na vse strani, je segla po zavitek z denarjem pod kamnom in prav tako hitro izginila domov. Nekoliko minut pozneje so jo polici sti, ki so v okolici prežali,, aretirali. V svoje začudenje so ugotovili, da gre za starejšo učiteljico. Navedla je, da je hotela z izsiljeno vsoto poravnati svoje dolgove. •Širite amer slovenca Vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — V Lakeside bolnišnice se je moral podati James Globokar. — V St. Luke's bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Josephine Vidmar iz St. Clair Ave. — V Glenville bolnišnici je bila operirana za želodčnimi kamni Mrs. Jennie Peterlin. Sedaj je že iz 'bolnišnice doma. — Na bolniški postelji se nahaja Mrs. John Stare na 1008 East 64th St. — V Huron Rd. bolnišnico je morala Mrs. Julia Makuc.— V mestni bolnišnici je po daljši bolezni preminul Karl Keck, v starosti 48 let. Zapušča omo-ženo hčer in sina ter brata v Granite City, 111., v starem kraj« v Jugoslaviji pa mater, enega brata in več sorodnikov, pokopan je bil iz eerkve sv. Pavla na Calvary pokopališče. ' ■■ Slovenski pijonir umrl v Jolietu Joliet, 111. — Rojak George Požfk, star 85 let, ki je bival na Troy road, je preminul zadnjo soboto v bolnišnici sv. Jožefa. Bil je zaposlen dolgo vrsto let v tukajšnji jeklarni. Bil je vedno mirnega značaja. Sorodnikom naše sožalje, pokojniku pa RIP. -o- Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno uspeh! TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs "Da, ostati moramo šivi," ponovi perry, "da branimo Jannette. Toda, kakor hitro kdo položi roke na njo, sc bo Perry -r." "Toda sedai nimaš o-fOfja," pripomni P'Arnot. "Imam pesti," st postavi ferry. "Mi gremo!" opomni Mungo in že je tudi dal svojim vojakom povelje, naj se pripravijo. Ko sp si sloni na povelje sami naložili potnike na svoje široke hrbte, najprej ujetnike, potna Je ostale, se jt Via dražba .pflujfač naprej po široko shojeni poti skozi cjžunglo. Pot je bila zittf dolgj, kajti ob sončnem ho<}u $o pfišli na J<6hec džungle in zagledali pred jeboj: »e?to. "Mesto Athea," je naznanil Mungo sWo z nekako spoštljivim naglasom. — "No, sedaj bomo vt,aj nekam prišli," je pripomnil Perry O'Kourke. "Prav Jcgialu borno videfj kdo je. ta Athea, če je on, dna, ali ono in kaj bo z nami," pripomni nekoliko grenko Major Burton- "Prijetno gotovo ne ko," Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 25. januarja 1940 * < r f< 'i Stran PEANUT" KRALJICA Posebno priliko imate tla sodelujete za razširjenje "AMERIKANSKEGA1 SLOVENCA" v njegovi letošnji Od 1. februarja do 15. aprila 1940 NA RAZPOLAGO SO IZREDNO LEPE NAGRADE. -LAHKO SODELUJE VSAK, NAROČNIKI IN DRUGI. PAZNO OGLAS: V KAMPANJI - PREBERITE "TRU- VUE POSEBNA NAGRADA ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE je krasen zgodovinski zemljevid, 32 strani, ki podaja 5700 let svetovne zgodovine. Ta zemljevid dobi vsak, star ali nov naročnik, ki plača celoletno naročnino na dnevnik "Am. Slovenec", to je če obnovi naročnino za celo leto, ali se na novo naroči za celo leto. Pogoj je celoletna naročnina. Naročnino se lahko pošlje na Upravo, ali pa plača isto zastopnikom (cam)' lista po naselbinah. Preberite pazno o tem še poseben oglas z naslovom "ZASTONJ!" POSEBNE NAGRADE ZA ONE, KI PRIDOBIJO NOVE NAROČNIKE: AMERIKANSKI SLOVENEC Vse pošiljatve in naročnine je poslati na: Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. NEKAJ 0 NAŠIH LETOŠNJIH NAGRADAH Uprava "Amer. Slovenca" za letošnjo kampanjo pripravila za vse one, ki bodo V letošnji kampanji dobili nove naročnike posebne nagrade. Naj omenimo samo nekatere: "TRU — VUE" Kaj je "Tru-Vue" smo vam ze pred nekaj leti obširneje Pojasnevali. To je naprava, s katero se gleda kakor skiop-tične slike. Samo seveda, da izboljšano. To ni več stari način gledanja skioptičnih slik. Ko zdaj gledate na "TRU — VUE" mislite, da sedite kje v gledališču premikajočih slik. V "Tru-Vue" vtaknete film, na katerem je cela vrsta slik, kakor na filmu in z eno roko držite "Tru-Vue" pred očmi, ki je podoben daljno-j gledu. Z drugo roko pa pomi-j kate trak film naprej in pred očmi se vam vrtijo ulice raz-J nih velemest, trgi, razni spo-! ttieniki in kipi, razne gore,slikoviti prizori pokrajin, razne Živali, itd. Na filmu in sicer na treh, je cela pasijonska igra, ki je zlasti primerna za Postni čas. Nekaj posebnega je za ljubitelje gora in planin. Na filmih so slikani slikoviti gorski kraji in pokrajine v državi Colorado. Premnogi izmed vas, ki to le citate, niste še imeli prilike videti slikovite in divne gorate Colorado,ki je od 6000 pa do skoraj 14,500 čevljev višja od morske gladine. Potem vidite na filmu velemesta, kakor New York City, San Francisco, Chicago, Washington, London City in celo Finsko, kjer zdaj divjajo divji boji med Rusi in Finci. Vse to vidite na filmih. Ta aparat "TRU — VUE" ter vsi filmi so Vam na razpolago kot nagrade za nove naročnike. Prečitajte pazljivo in natančno veliki kampanjski oglas, v katerem so določene nagrade za nove nai'očnike. Potem pa na delo jn glejte, da dobite tudi vi en "Tru-Vue," da bote vi deležni tega veselja, ki ga nudi vsaki hiši ta aparat. "ZGODOVINSKI ZEMLJEVID" je druga posebna nagrada. Ta nagrada je pa določena za vse za stare in nove naročnike. To nagrado bodo dobili pa vsi tisti naročniki "Am. Slovenca," ki bodo v tej dobi plačali celoletno naročnino na "Am. Slovenca," pa naj bo to star ali novi naročnik. Vsak, ki bo obnovil tudi staro naročnino za celo leto, bo dobil ta zemljevid z 32. stranmi, ki podaja-svetu 5700 let svetovne zgodovine. Zemljevid je vrlo informativen. Podaja zemljepisne meje iz dobe 3800 let pred Kristusom in potem za skoro vse dobe pozneje. Preberite točno tozadevni oglas, ki je tudi objavljen v današnji številki in poučite se iz oglasa, kaj vse vam nudi ta zgodovinski ze-meljevid. "Amerikanski S 1 of,v e( n e c" želi v letošnji kampanji obdariti vsakega svojega naročnika. Zato je važno, da vsak naročnik v času te kampanje obnovi za eno leto naprej svojo naročnino, in to ne glede če vam naročnina poteče še le drugi mesec, ali čez nekaj mesecev. Za vas je važno, da v času te kampanje plačate naročnino, da bote deležni tega zgodovinskega zemeljevida z 32 stranmi. Lepe so pa tudi vse druge nagrade. Prečitajte pazljivo enkrat dvakrat kampanjski oglas in prepričajte se in ugotovite kaj vse vam nudi letošnja kampanja. Na delo in poslužite se nagradi tudi vi! NEMŠKI RAČUNI PROTI ANGLIJI Čedalje bolj se Angležem zdi, da se je Nemčija odločila v zadnjem času za takoimeno-vano "bliskovito" vojno, toda ne na suhem in ne v zraku, pač pa na morju. Hitro izstradan-je Anglije — to smatrajo zdaj v Londonu za Hitlerjevo geslo. Cim bi bila Anglija prisiljena iti na kolena, pričakuje Hitler, da bo dosegel nagel sporazum tudi s Francijo. Vojaški nastopi na zahodnjem bojišču potemtakem ni treba da bi bili preveč občutni. Vojaški svetovalci so Plitlerju morda razložili, dia najbrž ne bilo tako težko in uspešno oblegati Anglijo. Obala okrog angleških otokov predstavlja bojno polje zase. To bojno polje pa se še bolj zoži, če vzamemo v po-čtev samo pristanišča in njihovo blokado. Nemške podmornice bi bilo tako treba v večjem številu poslati na to pohorsko bojišče, podpiralo pa naj bi jih, letalstvo, če bi hote-ft Nemci držati v šahu glavno silo angleškega vojnega 'brodovja in spraviti v nered plovbo trgovskih ladij. Minska Polj a bi ogrožala angleško o-oalo, nemško malo bojno brodovje bi odšlo na lov za angleškimi trgovskimi ladjami. ,— A rav kmalu se ne bi mogla več Približati nobena trgovska ladja, niti angleška, niti nevtral-ria> angleški obali. Tak je ^orda nemški načrt, pravija v Londonu. To mnenje morda dejstvo, da se Nemci zadnjem času na morju zelo Udejatvujejo. V Londonu nimajo navade ^ bi zanikali dejstva, čeprav stv Zanje bridka- 0 takšnih g areh Angleži samo molče. e °d nekdaj pravijo v Angli- ji, da se je proti kakšni nevarnosti možno bojevati le na ta način, če se najprej ugotovi, kakšna je prav za prav ta nevarnost. Nevarnost je treba torej najprej spoznati v jedru. Kakšen je torej položaj? Izvajanje gospodarske vojne pozna dve vrsti blokade, blokado od blizu in od daleč. V svetovni vojni se je Anglija o-dločila za drugo, za daljšo blokado. K temu je bila prisiljena zaradi modernih torpedov, ki lahko uspešno zadevajo na daljavo. Angleško brodovje se kljub svoji moči ni moglo pri-bližati nemški obali in si od- j preti pot v nemška pristanišča. Ce bi bilo to možno, bi bilo vojne najbrž konec že 1. 1915. Zaradi spremenjenih okoliščin se je Anglija morala odločiti za daljnjo blokado. Blokada na blizu je prav za prav že za časa Napoleona izgubila svoj pomen in je bila že tedaj nesodobna. Nemčija pa se je nasprotno odločila za zastarelo bližinsko blokado, ker zaradi slabotne svoje vojne mornarice ni mogla organizirati blokade na daleč proti Angliji. Nemčija ni imela nobene druge izbire. To je, bilo dejanje iz obupa. Blokada na blizu je brez dvoma nevarna najprej za napadenega, na koncu koncev pa tudi za napadalca, kajti slednji mora na vse zadnje končno le iti v boj. Da je podmornice možno premagati, to je potrjeno že z dokazi. Proti minam se je tudi možno z uspehom boriti, proti magnetičnim minam vsaj delno tudi, kakor se je pokazalo v zadnjem času. Nemška bli-žinska blokada pred vhodi ZA 5 CELOLETNIH ali 10 POLLETNIH novih naročnin K na razpolago vsakemu, ki jih pridobi: 1) En TRU-VUE APARAT in ,27 filmov, ki so: 3 filme Pasijonske igre; 3 filme Sau Francisco v slikah: 3 filme Katalinski otoki v slikah; 1 film mesto Denver v slikah; 2 filma "Denver's Mountain Parks Grand Mesa"; 1 film "Na Peaks Pike z avtomobilom"; 1 film Salida in okolica: 1 film "The Royal George" gora: 2 filma Chicago v slikah; 4 filme New York City v slikah; 4 filme Washington v slikah; 1 film "London City" in 1 film Finska v slikah. — Ali pa: 2) KRASEN NAMIZNI SESTAV. 26 komadov nožev, vilic, žlic, itd. — Ali pa: 3) NOVI MODERNI GLADILNIK (Iron — pe-glezen). — Ena izmed treh določenih nagrad je na razpolago za omenjeno število novih naročnin. — Zadnja dva predmeta sta označena s štev. S. PREČITAJTE PAZNO TUDI OGLAS O KONTESTNIH VOLITVAH! ZA 10 CELOLETNIH ali 20 POLLETNIH novih naročnin je na razpolago vsakemu, ki jih pridobi ena izmed sledečih na-grad: KRASEN NAMIZNI RADIO, vreden do $24., ali pa: PRAKTIČEN KOVČEG, ki je zelo pripraven za potovanje z avtomobilom ali vlakom. Vreden do $25. Močno narejen in pripraven. Oba predmeta sta označena s številko 10. ZA 2 CELOLETNE ali 4 POLLETNE nove naročnine, dobi vsakdo, ki jih pridobi, eno izmed sledečih nagrad: 1) En 'TRU-VUE aparat in 9 filmov, ki so: 3 filmi Pasijonske igre: 3 filme San Francisco v slikah in 3 filme Katalinski otoki v slikah. Ali pa: 2) Krasen "BRIEF CASE" (ročna taška iz usnja) za dijake, frofesijoniste in druge, vredna do $4.00. Ena izmed obeh nagrad je na razpolago za omenjeno število novih naročnin. ZA 3 CELOLETNE ali 6 POLLETNIH novih naročnin, jlobi vsakdo, ki jih pridobi, eno izmed sledečih nagrad: 1) En "TRU-VUE" aparat in 15 filmov, ki so: 3 filmi Pasijonske igre-3 filme San Francisco v slikah; 3 filme Katalinski otoki v slikah-6 filmov država Colorado v slikah, kakor sledi: 1 film Denver v slikah; 2 filma "Denver Mountain Parks Grand Mesa"; 1 film "Na Peaks Pike z avtomobilom"; 1 film "Salida in njena okolica" m 1 film "The Royal Gorge" gora. — Ali pa: 2) KRASNO SA-MOPOJNO PERO S SVINČNIKOM, vredno do $6.50. En predmet izmed obeh je na razpolago za omenjeno število novih naročnin. ZAKAJ RAVNO SHETLANDSKI OTOKI? Noben kraj v Angliji doslej še ni imel toliko posetov nemških bombnikov kakor Shet-landski otoki, ono otočje na severu Anglije, ki je ostalemu svetu znano le po svoji pritlikavi konjski pasmi. Celo angleška javnost je bila sprva iznenadena nad to okoliščino in si ni znala tolmačiti, kaj le tako silno privlači nemške letalce na to otočje, ki je skoro dvakrat bolj oddaljeno od najbližje nemške letalske baze kakor n. pr. London. Nemci tedaj pri teh poletih porabijo znatno več goriva in maziva, pa tudi letalci imajo znatno več napora, kakor če bi. se z baze na Syltu dvignili enostavno proti najbližji točki britanske obale. Na otokih živi le kakih 25.000 prebivalcev, večina njih na največjem otoku Mainlandu, kjer je tudi edino pristanišče Lerwick. V celem ima otočje 117 otokov, od. katerih pa je samo 34 obljudenih. Otočani so po večini kmetje, ovčji pastirji in ribiči. Nemški napadi iz zraka pa dado slutiti, da značaj teh otokov morda le ni tako nepomemben, kakor bi se zdele na prvi pogled. Zdi se tudi, da angleški generalni štab zaradi nehiških napadov ni bil tako presenečen kakor nepoučena širša javnost in krepka obramba tega otočja dokazuje, da je bilo britansko vrhlovno poveljstvo pripravljeno na napade, saj so Shet-landski otoki zelo utrjeni, in očividno oboroženi. Kaka važna vloga je prisojena otočju, to je seveda vojaška skrivnost, toda v časopisu "The War" je vendar na temelju nekaterih splošno znanih dejstev pod/črtan pomen te britanske obrambne pozicije. V svetovni vojni od 1. 1914. do 1918. so služili otoki kot središče za nadzor nad blagovnim prometom skandinavskih držav. Semkaj so bile pripeljale vse one ladje, katerih tovor je bilo treba preiskati in presoditi, ali gre za tihotapstvo ali za dovoljeni blagovni promet. Na otočju je bila osredotočena 10. eskadra britanskih križ ar k in minska polja, položena med Shetlan-di in Norveško, so bila del železne verige, ki je nemško brodovje zapirala v Severnem morju. Da bi se morda zopet ne pripetilo kaj sličnega, si nemško poveljstvo prizadeva na vse načine, da bi britansko obrambo in zaporo na Shet-landih onemogočil*, razbilo' ali ' vsaj spravilo""' v nered. Obrežje otokov je močno raz-jedeno in ima najidealnejše možnosti za pristanek tudi največji ladij. Olna Firth, kakih 30 km od Lerwlcka, je bil v prejšnji vojni baza za britanske križarke; Lerwick sam pa je tudi močno utrjen. Njegova lega je tako ugodna, da ga je diktator Oliver Cromwell porabljal kot bazo za pripravljanje napadov proti Francozom in Niz ozemcem Diktator je nad Lerwickom zgradil krepko trdnjavo, ki je prestala mnogo obleganji, dokler je niso konec 17. veka Nizozemci vendarle osvojili in porušili. Lerwick je bil (Dalje na 4. strani) Emily H. Cross iz Suffolk, Va., ki je bila Obrana, da je predsedovala kot "kraljica" proslavam takozvanega "peanut" tedna v Richmond, Va. Temu primerno je bila tudi opremljena, kajti, kakor se vidi, je njena obleka in pokrivalo izdelana iz "pinacov". Nagrade za nove naročnike ZA 1 POLLETNEGA novega naročnika, dobi vsakdo, ki ga pridobi kot_ nagrado sedem ,n pol inčev krasen križ z stojalom Al. pa lep zepm noz. Eno izmed obeh je na razpolago za 1 polletno novo naročnino. F ZA 1 CELOLETNO ali 2 POLLETNE nove naročnine je na razpolago ena izmed petih nagrad, ki so: 1) En "TRU-VUE" aparat in 3 filme in sicer na izbero trije izmed sledečih treh filmov: Pasijonska igra, ali: San Francisco v slikah, ali pa: Katalinski otok. v slikah. 2) KRASEN KRIŽ, ki tvori sestav, kadar se klice duhovnika k bolniku, potem se zloži skupaj in se era obes, na steno. - 3) Ali pa: KRASEN skoro 12 palcev visok KRIZ ki se svet, ponoči. — 4) Ali pa: KRASEN SET: 1 krtača za obleko, 1 za lase, 1 za klobuk in česalnik. — 5) Ali pa- Kra-tabla z okvirjeiT>. ki predstavlja "ZADNJO VEČERJO barvano z bronasto barvo. Nekaj krasnega za na steno za vsako hišo. Velikost 14x8^ palcev. - Ena izmed teh petih navedenih nagrad je na razpcffifco feat 1 celoletno ali 2 polletne nove naročnine. Požurite se, takih nagrad še ni bilo. — Vsi predmeti so označeni s številko 1. POGOJI: Pogoji, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih razpisanih nagrad so: 1. Pridobiti je treba predpisano število novih naročnikov ter za iste poslati Upravi Amerikanskega Slovenca polno svo-to za take naročnine, to je za Združene države $5.00 letno in $2.50 polletno; za Chicago in Kanado in inozemstvo $6.00 letno in $3.00 polletno. 2. Dokler ni naročnina za pridobljene nove naročnine v polni svoti plačana Upravi, ni nihče deležen ne upravičen do razpisanih nagrad. 3. Vse nagrade denarne ali v blagu se razdelijo med upra- ' vičene agitatorje po zaključku kampanje in ne prej. angleških pristanišč more zato obetati uspeh le v tem primeru če imajo nemške operativne pomorske sile svojo oporo in zaslom])o v manjših nemških ladjah, ki so sposobne za plovbo po odprtem morju. Nihče ne ve, če ni morda ravno ta iz njihovih skrivališč. Eno pa je gotovo, namreč, da ne bi bila nobena stvar daleč močnejšemu nasprotniku bolj dobrodošla, kakor dobiti pred svoje topovske cevi šibkejše sovražno brodovje. V svetovni vojni se je tega dobro zavedalo poveljstvo cesarskega brodovja in se je na vso moč izogibalo odločilnemu spopadu z Anglijo na morju. Edina izjema je bila bitka pri Skageraku. Posledica bitke sicer ni bilo popolno uničenje nemškega brodovja, vsekakor pa obsodba nemške vojne mornarice, da do konca vojne ni mogla več nastopiti. Nemško vojno brodovje more danes še mnogo manj tvegati bitko na odprtem morju. Leta 1805 je Napoleon naredil zadnji poskus v moderni zgodovini pomorskega vojskovanja, izvesti blokado z glavnimi silami svojega brodovja. Njegov poraz pri Tra-falgaru je bil žalosten konec tega poskusa. Tudi nemški kapitan Sonneniann je v nekem nemškem časopisu napisal tole: "Gospodarska vojna postavlja zahteve, ki jih ni mogoče premagati z običajno organizirano vojsko." FEDERALNI POPISNI URAD koCE UGOTOVITI POSLOVNE IN TOVARNIŠKE RAZMERE Kako je več kot 3,000,000 po-/slovnih podjetij in več kot 170,-000 tovarn v Ameriki'uspevalo tekom 1/1939?: Ali so.prodajalne lani več pro-dale^.kot'pet let nazaj,, ko; se je izvršil /zadnji ; poslovni ; popisj (Census• of Business) ? "'Ali so tovarnej. proizvedle več- blaga kot leta, 1937,: ko se je zadnjič, izvršil tovarniški popis (Census of manufactures) ? Kako so poslovno delovanje v splošnem more primerjati z onim leta 1929, največjega leta za posle in industrijo v ameriški zgodovini? Odgovore na ta vprašanja nabira federalni popisni urad (U. S. Bureau of Census) pod vodstvom trgovinskega tajnika, Harry L. Hopkins, in' ravnatelja popisnega urada, Williams Lane Austin, in to z največjo mogočo hitrostjo. Dne 2 januarja tega leta je popisni urad začel izvajati poslovni in tovarniški popis za leto 1939, s pomočjo 6,500 izkušenih pomagavceV moškega in ženskega spola, ki obiščejo vsako poslovno podjetje in vsako tovarno v tej deželi. Poslovni popis in tovarniški popis sta del največjega popisnega podjetja v svetovni zgodovini. To se naziva Šestnajsti popis (Sixteenth Decennial Census), kajti največji del istega bo šestnajsto ljudsko štetje, izvedno v Ameriki. Začne se dne 1. aprila. Prvo se je izvršilo leta 1790, kakor je zahtevala ameriška Ustava", in od tedaj se je izvedlo vsakih deset let od tedaj naprej. Drugi popisi, ki se izvedejo 1. 1940, vključujejo popis poljedelstva, rudnikov in kamnolomov,irigracije in osuševanja, in, prvič v naši zgodovini, popis stanovanjskih razmer, (Census of Housing). V teh poslednjih popisov začne cine 1. aprila vzporedno z ljudskim štetjem. Poslovni popis bo vseboval vsako vrsto važnih poslov v A-meriki, velikih in malih.- Prodaje, razporejene po vrsti blaga, s strani velikih poslovnih podjetij, kakršna so veleprodajalne vsakovrstnega blaga (Department stores), združena gledališča, veletrgovina na drobno z mnogimi podružnicami in ve-letržci ha debelo, bodo vse navedene v tem popisu, pa tudi poglavitno poslovanje manjših podjetij, ki jim bo predložena posebna pola vprašanj, namenjenih za trgovine, ki so v letu 1939 napravile manj posla kot za $20,000 vrednosti. Teh 6,500 Uslužbencev popisnega urada, ki prinesejo k ameriškim podjetjem tiskqvine v izpolnitev, dostavlja to posebno kratko tiskovino vsaki grocerij-ski štacuni, mesarni, prodajal-nici sadja in zelenjave, restavraciji in jedilnici, prodajalni de-likates, trgovini opojnih pijač, lekarni, tobakarni, mali trgovini suhega blaga, prodajalni stare robe in drugim vrstam malih trgovin na drobno v tej deželi. Druga pola vprašanj se rabi za nabiranje podatkov o tako-zvanih postrežnih obrtih, kot so kinematograflčna gledališča, brivnice in saloni za olepševanje, čevljarne, urarne, biljardi-šča, itd. Ta vprašalna pola se tudi rabi za nabiranje podatkov o malih tovarnah, ki so 1. 1939 napravile manj posla kot za 5, 000 dolarjev vrednosti, kajti to-varniški popis ne pokriva tako malih tovarn. Lastnikom vsakih vrst poslov, onih gori navedenih in mnogih drugih, postavijo se taka vprašanja, kakor: kdo je lastnik podjetja (posameznik, drogovi, kor-poracija itd.), vrsta pošla, koliko ljudi je zaposlenih in koliko1 je njihovih zaslužek, blago v zalogi, znesek prejemnih računov, kake vrste blaga so največ prodaji 1. 1939 in druga osnovna vprašanje te vrste. ■■ Poti i s tovarn, ki ye od L 1919 naprej izvaja vsako drugo leto, vporablja eno glavno vprašalno polo za raz-! novrstne tovarne , in ,147 , po sebnih vprašalnih' pol » za večje in važnejše industrije, - ki jih je h približno 400. , Leta" 1937 je tovarniški > popis • naštel več kot 'v 166,000^ razno-; .vrstnih tovarn,. ki( so v onem; |etu skupaj proizvedle več; kof $60, OOOiOOO, OOOv,rednosti"produktov in so zaposlile približno 8,600,000 moških in žensk. Isti popisni vslužbenci, ki prinašajo vprašalne pole za po-lovni popis vsem trgovinam, štacunam itd., dostavljajo tudi vprašalne pole za tovarniški popis. Kake rezultate pričakuje popisni urad od teh svojih popisov poslov in tovarn? Šte- vilke . proizvodnje in prodaje blaga v fAmeriki so bile za •lfeto. 1935 . precej/nizke v primeri, , rpcimo, z . letom 1929. Mi znamo, da "so od tedaj šle gor — ali za kolikor? To nam pove popis. In ^odgovor zanima vsakega poslovnega človeka in sploh ysako osebo,ki živi v te j deželi. , ' '/'f4 Jj U C Ti ipopisi . bfOdo - tudi poka-.' zali, koliko služb je v posili in industriji.' Ali je -leto 1939 ^stvarilo^več- služb ? . Ako je temu tako,- v* kalkilrRbsUJi' in. industi,ijah?.>Več sJ,užb pbme-inja; več( ljudi,ki dobivajo plačo, in več plač* pomerija večjo kupno silo. Kupna sila pa je ona, od česar je odvisno zdravje posla, naj bo posel še tako majhen ali še tako velik. S tema popisoma se bo tudi nabralo mnogo važnih po-datkpv po številu raznih vrst podjetij v raznih delih dežele. Vsakdo, ki namerava začeti kak posel na lastno roko, dobi precej dober pojem, da- ZASTONJ! dobi vsak STARI ali NOVI naročnik 'ji i i.....,"' .' i.......i "Amerikanskega Slovenca", ki plača v dobi od 1. februarja pa do 15. aprila 1940 celoletno naročnino KMSEH ZGODOVINSKI ZEMLJEVID ki podaja 5700 let svetovne zgodovine. Ta zgodovinski zemljevid ima obliko knjige in vsebuje 32 strani zanimivih zgodovinskih podatkov. —- NA 1. STRANI kaže sliko zemljevida Kaldejske, Elamitske in Hititejske dobe 3800 let pred Kristusom. — 2 in 3 STRAN kaže zemljevid iz Medijske, Babilonske in Perzijske dobe. — 4 STRAN, kaže zemljevid nekdanjega mogočnega perzijskega cesarstva, okrog 500 let pred Kristusom in cesarstvo Aleksandra Velikega okrog 323 let pred Kr. — 5 STRAN kaže zemljevid mogočnega Rimskega cesarstva z obširnimi me.iami, ki zavzema angleško otočje in vsa ozemlja, ki mejijo na Sredozemsko morje v Evropi, Afriki in Azije, notri do Indije. — 6 in 7 STRAN kaže starodavno mogočno Grčijo. — 8 in 9 STRAN kaže Rimsko cesarstvo v dobi 100 let po Kristusu, z zemljevidom tedanjega Rima. — 10 in 11 STRAN kaže zemljevid Evrope in pota, po katerih so se razna barbarska plemena preseljevala iz Azije in drugih krajev v razne kraje Evrope. — 12 in 13 STRAN kaže 4 zemljevide: Eden kaže Kanaansko deželo razdeljeno med 12 rodov. Druga kaže Palestino v Kristusovem času. Tretja kaže Anglijo in Francijo v letu 1360 in četrta kaže Francijo v letu 1422. / — 14 in 15 STRAN kaže zemljevid meje Anglije v letu 350 po Kristusu. — Potem angleško zmago od leta 450 do konca 6. stoletja. — Potem Anglijo v 8. stoletju in Anglijo po Wedmorskem xniru. — 16 in 17 STRAN pa kaže, kako so razni raziskovalci odkrili Južno in Severno Ameriko in razna otočja z navedbo imen in časa, kedaj so bila odkrita itd. — 18 in 19 STRAN. Zejnljevid nove Evrope. Novo organizirane evropske države v letu 1763. — 20 in 21 STRAN. Zemljevid centralne Evrope v letu 1812. v Napoleonovih časih. — 22 in 23 STRAN kaže zemljevid zapadne fronte v letih 1914— 1918. — 24 STRAN kaže Evropo in meje njenih držav v letu 1914. — 25 STRAN kaže Evropo v letih 1919—1938. — 26 STRAN kaže Evropo in meje držav v letu 1939. — 27 STRAN, kaže Evropo in kraje po katerih bivajo razne narodnosti. — 28 STRAN kaže, kako se je pričelo koloniziranje v novem svetu pod imenom "Plymouth and London Companies" v letih 1606. do 1620. Potem doba kolonij in njih razvoj od leta 1620 do 1681. — 29 STRAN kaže kje s,o. se vršile v Ameriki vojske med Francozi in Indijanci. Druga -mapa nžr isti strani kaže nastoj prvin 13 držav ' is. katerih so se pozneje razvile Združene države. — STRAN 30. Zemljevid, ki kaže Združene države v dobi civilne vojne leta 1861. — 31 STRAN. Zemljevid, ki kaže kako so si Združene države pridobile nadaljna ozemlja na tem kontinentu. — 32 STRAN pa kaže, kedaj so se pridružile razne države v Unijo i. t. d. — NA PLATNICAH zgodovinski podatki raznih potovanj raziskovalcev, ki so odkrili razne dežele in otočja. Do tega krasnega zgodovinskega zemljevida bo upravičen vsak naročnik "Amerikanskega Slovenca" v tej kampanji, ki bo bodisi obnovil, ali pa se na novo naročil in plačal celoletno naročnino za list "Amerikanski Slovenec". Pogoj je : Celoletno naročnino se mora plačati. Polletne naročnine ne pridejo v upoštev. Zato je v tej kampanji važno, da vsak plača bodisi če se naroči na novo ali pa če samo obnovi naročnino za CELO LETO, da bo deležen te izredne nagrade za naročnike. Tisti, ki bodo pa pridobili nove naročnike, bodo pa deležni povrhu tegži še posebnih nagrad, ki so določene za one, ki pridobivajo nove naročnike. Preberite pazno tudi oni kampanjski oglas. Vsi tisti, katerim je naročnina za "Amerikanski Slovenec" že iztekla, ali ki jim mogoče bo šele v prihodnjih mesecev, naj zdaj tekom te kampanje obnove naročnino za eno leto naprej, da bodo deležni BREZPLAČNO TEGA KRASNEGA ZGODOVINSKEGA ZEMLJEVIDA. Poslužite se te redke prilike! Ne zamudite jo! Naročnino lahko pošljete direktno na Upravo lista, ali pa jo izročite našim zastopnikom (cam) po. vaših naselbina]!. , Kakor hitro bo Uprava prejela plačilo za naročnino^a vas, bo. vam takoj dostavila po pošti 1. izvod omenjenega zemljevida. AMERIKANSKI SLOVENEC i VA 1849 West Cerroak ftoad, ....................nHwifr-............ jI"",*1 Mirni1" w^ li v - mestu, kjer hoče začeti posel, je že. zadosti >.poslov ?iste vrste, ako prouči izide popisa. Kar ti popisi dejanski izvajajo, je seštevanje bogatstva in poslov te dežele. To je ja-ko važna naloga< v demokratičnem narodu, k j e r vsakdo hoče znati; j kaj: - je i na stvari. Popisovanje pa ne more nikomur na Škodo, kajti o posameznih košjjčkih informacije; tako nabranih, čuva se popoln na tajnost.;; Ista postava Kongresa, ki; določa izvedbo • popisa, oberiehi;: jamči, da se ne bo niti drobtinica nabranih informacij nikdar razodela nikomur. Gradivo se le rabi, da se pripravijo statistične tabele, in nikak del istega se ne sme vporabiti za s v r h e davkov, regl^cije ali preiskave. Oglas: ▼ "Amer. Slovencu' imajo vsikdar uspehi ZAKAJ RAVNO SHET-< LANDSKI OTOKI? (Nadaljevanje s 3. strani) važen tudi v bojih proti Napoleonu in se ta njegov značaj niti danes ni bistveno iz-premenil. Shetlandi so britansko ozemlje od 1. 1496. Dotlej so bili danski, pa . jih je nainesto . do.te; 60.000 »forhitov-priženil kralj Jakob Škotski, ki | tedaj gotovo ni slutil, kakega velikega pomena je to sicer siromašno in '■■ redko naseljeno; otočje. <■„, . . : ■ ; POOSTRENA CENZURA NA, FINSKEM Finska vlada je" izdala poostrene cenzurne odredbe. Pisma ki odhajajo iz Finske ali prihajajo na Finsko smejo biti pisana samo v finščini, švedščini, danščini, angleščini, francoščini, italijanščini, nor-veščini ali v nemščini. Brzojavke za Finsko ali iz Finske ne smejo presegati 30 besed. Maršal ali Kraljica? Kdo bo zavladal letos naročnikom "Am. Slovenca"? — To bodo povedale in določile letošnje kampanjske volitve, v katerih si bodo naročniki "Am. Slovenca" zopet izvolili novega maršala, ali pa novo kraljico. 1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v času med 1. februarjem 1940, p^ do 15. aprila 1940 najvišjo število glasov, bo izvoljena): Če moški: ZA ČASTNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Če ženska: ZA ČASTNO KRALJICO vseh. naročnikov "Am. Slovenca". 2. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v omenjenem času drugo najvišje število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA ČASTNEGA POD-MARŠALA v pomoč častnemu maršalu, ali kraljici. Če ženska: ZA ČASTNO PRIN-CEZINJO v pomoč maršalu ali kraljici. 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v omenjenem času do zaključka kampanje tretje najvišje število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA' DRUGEGA ČASTNEGA PODMARŠALA v pomoč maršalu ali kraljici. Če ženska: ZA DRUGO ČASTNO PRINCEZIJO v pomoč maršalu ali kraljici. poleg Častnih titelnov dobijo izvoljeni še sledeče nagrade: Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme častno nagrado: zmagoslavno srebrno kupo Drugi glavni zmagovalec (ka) bo prejel kot častno nagrado: krasen spominski grb Tretji glavni zmagovalec (ka) bo prejel kot častno nagrado: krasno zlato spominsko diplomo Nagrade se razdelijo po končani kampanji in končanih volitvah. pravila za te volitve in tekmo so: 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali ženska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga (jo) nominira kdo drugi. Od te pravice so izključeni samo oni, ki so vposleni v Upravi, uredništvu ali tiskarni Amer. Slovenca. 2. Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so: a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom naročnine; b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu. 3. Glasovanje se vrši po sledečem redu: a) Glasovanje se vrši od 1. februarja 1940, pa do 15. aprila 1940. Veljavnost in število- glasov je razdeljena v dve dobi, kakor sledi: b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem denarju za naročnine za list in sicer: c) V dobi od 1. febr. 1940. pa do 15. marca 1940. šteje vsak dolar, ki se plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 500 (oetsto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNIKE, šteje 5000 (pet tisoč) glasov. d) V drugi dobi začenši 16. marca 1940., pa do konca kampanje 15. aprila 1940, se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar zmanjša za petkrat manj od števila v prvi dobi in sicer šteje vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 100 (sto) glasov. Vsak dolar, ki sc plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNICE šteje 1000 (tisoč) glasov. 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesecev od dneva, ko prejme Uprava za »je naročnino, niso bili naročniki na list. 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se Jistu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu. 6. Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu naklanja svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ld pošilja naročnino. 7. Glasove sc objavlja v listu. 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. iv ; Vsakdo "lahko -priglasi ali; nor»inira sari^ga sebe ali- kogajrkpli ■ drugega ter naltloiii svoje glaspve samemu sebi ali komurkoli drugemu. 10. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih ysak po želji nakloni komurkoli, dokler niso objavljeni. 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. 43- Za slučaj, da 4olpita dva kandidat* enafco število glasov, dobita oba enake nagrade'in titelne. Četrtek, 25. januarja 1940 POVESTNE KNJIGE IN ROMANI AMERIKANSKI SLOVENEC katere ima v zalogi naša knjigarna: Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Ameri i ;nec 1849 West Cermak Road :i Illinois IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del i trdovezanimi knjigi. Vsak .del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povegii. Pn-' samezni del stane $2.50, oba •kupaj ---------......i.—1......................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, ' 2. snopič. Njegovi članki ; in . govori, ki kažejo njegovo veliko ..državniško sposobnost. Tr-f. dbvezina "knjiga ..................."„....$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-meriik.,. Vrlo interesa nt na zgodovinska povest iz-turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c CZLET GOSPODA BROUČKA. zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60 IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 »trani ------------------------------ 75e IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 17« strani. Obe jako zanimive __________„..$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je ▼ dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50 JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ___________________ 30« JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošur« 30» strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivpsti priljubljena ...........$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič, Njegovih zbranik spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Kozjak. — Jesenska noč med venskimi polhajj. — Domen, prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. —■ Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. —- Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Zenitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Soomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ...........-.........................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Boiura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, - vsak zvezek po ........................... 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina) 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. -Diamantni prstan. 17. zvezek.: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; /! vsak stane.................................. 60c'' KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre V Rt- * mite. Trdo vezana knjiga ......$1.25 -J Mehkovezaria i knjiga ...................$1.00 , KRIŠTOF DIMAC, ,J. London 1' Mehlcovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo- napeta in < zanimiva polna pestrih scen raz- , boritega življenja na divjem za-padu —............................$1.25 . KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Sreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba ...................................... 65e KAPETANOVA HČI, A. S. puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja ................................ 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani____ 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleppatre. Brošura 290 strani ........*....,.........................$1.00 KRIVDA, Fr. Bevk, broSura 165 str. Povest nam odkriva preza-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .............................;.................... 50c KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ....................................... 60c KRIŽEM SVETA. V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest .......................... 35c KRUCI. — Ljudska povest po zgodovinskih virih. Spisal Januš Goleč, Knjiga vsebuje 142 strani in stane..................................j..... 55c KRVAVE ZARJE. — Roman iz Mehike, spisal Guadelupe. Priredil in poslovenil Franc Ko-lenc. Vsebuje 172 strani.............. 55c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini ................................................... 50c MARIJA KOŽUHOVA, L. He- mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ........................................$1.00 MATA HARI, roman o življenju in smrti najslavnejše vohunke, 138 strani. V platno vezan........$1.00 Broširan ........................................ 75c MISTERIJA, G. LeRouge Broš i 178 str. Zelo napet roman v j katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ........................$1.00 MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 1 »trani .................i........................... 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Can kar. 20 kratkih črtic in puvesti in vse prav zanimive. Trdovezana. knjiga ...................,1.................... 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar-ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Mehlcovezana 192 strani ............................ 65c MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00 MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, mehkovezana knjiga z 94 strani .............................. 60c MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in -animiv .......................................... 85c MUKA GOSPE VERE. F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c NA KRVAVIH POLJANAH, J. Matičič, Trdovezana 280 sty. ilustrirana s slikami. Zanimiva ljenja in strahote iz bojnih pohodov ..........i..........j,...................$1.50 NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja ___________________ 75« I ( ] 70c , 2 j 1 1 ' 1 80c 85c MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd............................. MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi da so naročili za njo mno- sv. maš. To so cvetlice, ki «ehte v večnosti in ki jih je bila pokojna silno vesela. Gotovo bo Se Posebno prosila za ljudi, .. S- Kalista je vseh 20 let, ki i11}1 je preživela v Ameriki, bolehna, vendar je dela-a> dokler je mogla. Nekako 5 tednov pred Božičem ji je pa Začel želodec tako zelo nagajati, da je morala iskati zdravniške pomoči v bolnišnici sv. Nikolaia. Upala je da bo sme-a 2a Božič domov in obhajala ^ed svojimi .sestrami, ker se je zdravje precej zboljšalo. je morala prenesti veliko ^tev — SVoj zadnji Božič na Keinlji je preživela v bolnišni-Cl- A ni tožila;. Par dni po pra- znikih je s'mel.a domov. Samo dva dni je bila med svojimi, ker se ji je stanje poslabšalo. Zdravnik je dejal, da ni druge pomoči, kot operacija. Ko je odhajala iz hiše je dejala-"Morda je to moja zadnja pot. Najbrž se ne bom več vrnila." Menda je slutila, da bo kmalu odšla v boljšo domovino. V nedeljo pred operacijo je prejela svete zakramente. V pondeljek je šla pogumno na operacijsko mizo: Srečno je prestala. Zdravniki in sestre so imeli najlepše upe — še ko se ji je stanje poslabšalo. v sredo popoldne je prejela zakrament sv. poslednjega olja. Vedno slabša je postajala. Ko je g. župnik molil molitve za umirajoče je molila z njim in pri zadnjem odstavku je mirno, brez kakega vidnega smrtnega boja zletela njena duša v božje naročje. Pogrebni obredi za pokoj-nico so se vršili v petek zjutraj-v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Pridigal je č. g. župnik Rudolf Potočnik v dveh jezikih : slovenskem in ^ngle-škem. Najlepša mu hvala! Enako dobrim ženam, ki so nosile krsto in vsein, ki so darovali za sv. maše. Tudi vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše Bog plačaj! Truplo drage rajne je imel v oskrbi pogrebni zavod Ge-rend, ki jo je tudi peljal v Lemont. Spremljale so jo tamkajšnje sestre in č. s. pro-vincijalka. Pogreba na pokopališču sv. Alfonza v Lemon-tu so se udeležile vse sestre naših bližnjih postojank. Prispelo je tudi mnogo Cikaža-. nov. Vsem Bog povrni! j Prav iz srca se želimo za-1 hvaliti za slovesno sv. mašo in pogrebne obrede č. g. Frančiškanom. Rev. Bernardu Am-brožiču, Rev. Benignu Snoju, Rev. Johnu Ferlanu, Rev. Aleksandru Urankarju, Rev. Cirilu Šircelnu, Rev. Alojziju Medicu, Rel. klerikom Martinu in Jeromu. Tebi, naša draga sestra pa naj bo lahen sen v tuji zemlji! Pravzaprav ni tuja saj čakaš ustajenja v družbi sester, s katerimi si širila božje kraljestvo v srcih mladine. Ena posledic nedavnega ostrega mraza je bila ta, da je Ohio reka povsem zamrznila ter se je morala plovba po njej prekiniti. Slika kaže eno ladij, ki so bile na ta način zakovane v led in, ki so obenem dobile okrog svojega trupa pravi ledeni oklep. KAJ SE SUŠI PO SVETU? r'iiil!llllllllllllllllll|llll|l!III!ll||||||II|IIi|||||||||]||||||||||||||||| Hlilllllllllll!i!l!UIII|||||||||||||l!IW BELE, RDEČE, MODRE IN DRUGE KNJIGE . Kmalu po izbruhu vojne je ^sla angleška "Modra knji-5pl" in za njo nemška "Bela knjiga." v teh "knjigah so Popisani politični dogodki, ki se odigravali pred vojno vsa^a knjiga skuša svetu |j0Povedati, da so državo vo-dr v vojno najčlovekoljub-'eJši nagibi in da odgovornost vojno nosi samo nasprot-še predno pa je izbruh-da vojna, je izšla angleška Bela knjiga," v kateri An-eži prikazujejo nemške , eP® proti j udom in druge dogodke notranje politične-Položaja. Zakaj so knjigo rotili ravno z «b(,i0)» se °rd,a kdo vprašal. Na sploš-v° ni znano, da je izbira bar-se ,2a obvestila takih vladnih 'Pis o v že nekaka tradicija, ^akokrat, kadar kaka vlada j^zgrtie pred svetom listine, govore o mednarodnih gPrašanjih jn postavljajo svet jo fret* got'ovo dejstvo, izide-^ listine v obliki zvezka, c| lm& določeno barvo. Ko se j02ava odloči za neko barvo, ne menja več, razen v iz-primerih, bel r\'a diplomatična knjiga leta fVe j® kila objavljena Aiip-i in so jo objavili l,ck CŽi' Ker pa z£ledi že od vlečejo, so ta vzgled V^i tudi druge države, ko b država si je izbrala ta- Ho je njcna in vcd" •• •"■alio imata Francija in Kitajska rumeno barvo, Italija in Rumunija zeleno, Belgija in Japonska sivo, Združene države, Španija in Turčija rdečo, II o I a n d i j a oranžasto, Nemčija belo in Anglija modro. Lani je Anglija enkrat prelomila tradicijo in opustila običajno barvo. Za odgovor Hitlerju si je izbrala belo barvo, to je tisto, v kateri Nemci izdajajo svoje diplo-matično dokazilno gradivo. NAJTRŠA KOVINA NA SVETU Zveza ' ameriških kemikov je javila v svojem strokovnem glasilu, da se je nekemu njihovemu članu posrečilo iznajti nov način spajanja kovin, ki da najtrdnejšo kovino na svetu. Ce ima v lestvici trdote diamant št. 10, se ta spojina označuje z 9.8. Ta umetno pridobljena spojina se po trdnosti torej najbolj približuje diamantu in je z diamantom ni mogoče rezati ali deliti. O postopku, ki je že patentiran, povedo samo to, da, sta glavna dela spojine premog in elemenj; titan. Strokovnjaki v Ameriki pravijo, da bo iznajdba postavila na glavo vse dosedanje pridobivanje jekla in vse industrije s tem v zvezi, zlasti izdelovanje modernega orožja. •$IRITE AMER. SLOVENCA POSLEDICE VOJNE ZA PARIŽANE Doma niso v Parizu nikoli tako cenili kakor od začetka te vojne, odkar so v veljavi zatemnitveni ukrepi. Ni več posebno zabavno muditi se zvečer zunaj. Ljudje sfe zbirajo rajši doma v manjše ali večje družbe. Seveda imajo te okoliščine vpliv tudi na modo. Velike modne tvrdke polagajo več pažnje na elegantne hišne obleke, negležeje in podobno, ki jih je dobiti v vseh mogočih izvedbah v najtežji svili ali pa tudi v preprosti volni. Zelo priljubljene šo ' izvedbe v pastelnih barvah, vendar pa je videti tudi mnogo vzorcev s ponavljajočimi se motivi. Pri vseh teli oblačilih uporabljajo tudi mnogo čipk in pisani trakovi imajo skoraj že tolikšno vlogo kakor V modi šestdesetih let prejšnjega stoletja. --o- ULICE S STREHAMI Zatemnitveni ukrepi so londonskim poslovnim ljudem napravili doslej že mnogv; škode. Na cestah prav ob glavnih poslovnih urah ni ljudi in prodajanje je zavoljo tega nazadovalo. Londonski mestni svet pa je prejel sedaj predloge, kako naj bi temu zlu odpomogli. Po teh predlogih naj bi hodišča najvažnejših poslovnih cest dobila strehe, tako da bi mogli trgovine spet polno razsvetliti, ne da bi svetloba uhajala navzgor in izdajala mesto letalom. Za poskus bodo prekrili n a j prvo 5 km dolg odsek Oxfordske ulice. Stroške bodo nosili trgovci sami, in sicer bodo znašali 3 funte štorlingov za kvadratno ped cestnega pročelja. Ti stroški razmeroma ne bodo visoki, ker imajo trgovine v tem odseku letno prilično milijon funtov čistega dobička. ZIMSKI PLAŠČI V NEMČIJI Nemške oblasti nameravajo malo zrahljati odredbo, po kateri sme vsak Nemec dobiti nov zimski plašč le pod pogojem, da svojega štarega brezplačno "odda. Po novem bodo v družinah z mnogimi otroki kakšen (star iplašč) lahko obdržali, če boao mogli dokazati, da se da še predelati in uporabiti za otroke. Razen tega bodo plašč lahko obdržali tisti ljudje, ki lahko dokažejo, da jim bo lahko rabil na poti do dela ali med delom samim in bo tako pomagal štediti novi plašč oziroma da ga bodo lahko predelanega uporabili za družino. Gospodarski uradi, ki odločajo o novih nabavah, bodo vsak takšen primer naj prvo točno proučili. -o-- POTOVANJE BANKOVCA Neka ameriška trgovska zbornica je napravila poseben poskus, da bi zasledovala potovanje nekega bankovca. Na a bankovec, ki ga je prvič dala v promet, je pritrdila listek z opozorilom, naj bi vsak, ki bo bankovec dobil v roke, nanj zapisal, kaj je z njim plačal. Čez dva tedna je bankovec prejel neki brivec. Iz zapi-kov je bilo razvidno, da je bankovec v tem času sedem in dvajsetkrat menjal ''lastnika. Petkrat so ga uporabili za plačilo mezde, tobaka in cigaret, razen tega so z njim večkrat kupili slanino, pralni prašek, naramnice, zobno kremo in potrebščine za avto. -o- KUHARJI IN NJIH PLAČA Atenska vlada je sinu nekega kuharja tujca podelila državljanstvo k o t priznanje za zasluge njegovega očeta, ki je med drugim izumil iz- vrstno pašteto z gomoljikami. Neki pariški plemenitaš je bil nekoč nad jedjo, ki mu jo je predložil njegov kuhar, tako navdušen, da je možu podaril lepo vilo. Pariški sodni predsednik IlenauLt pa je bil tem manj navdušen nad kulinarčnimi sposobnostmi kuharice v neki prijateljski družini. Primerjal jo je z zloglasno zastrup-Ijevalko Brinvilliersovo, od katere se je razlikovala baje samo po svojih namenih. NE BO TI V ŠKODO - ČE ZVEŠ! ZNAMENJE ČASA Da bi odpravile nevarnost plavajočih min, so pomorske eblasti v danskih vodah segle po metodi, ki se je obnesla že v svetovni vojni. Oborožile so rjbiče s puškami in strelivom. Vsak lastnik ribiške ladje lahko dobi za primerno kavcijo zaželjeno število posebnih pušk in nabojev. Plavajočih min ni težko s tem orožjem iz zadostne daljave preluknjati, da se potopijo. Za vsako uničeno mino delijo nagrado 40 danskih kron, medtem ko plačujejo sporočila o najdbah min po 8 kron. --o- ŽENSKE V SLUŽBI ZAŠČITE PROTI NAPADOM IZ ZRAKA Danska vlada je odredila, da se v vsej državi osnuje ženski zbor za civilno zračno zaščito. Povod za to so dale prostovoljne prijave tisočev žensk, ki jih bodo sedaj izšolali za to specialno nalogo. Širite in priporočajte H« "Amerikanski Slovenec'' DENARNE POŠILJATVE se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejaih zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.fc>0.................. 200 Din Za $ 6.70.................. 300 Din Za $ 8.80.................. 400 Din Za $10.50.................. 500 Din Za $20.50..................1000 Din Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05................ 50 Lir Za $ 5.90................ 100 Lir Za $ 11.50................200 Lir Za, $ 17.00................ 300, Lir Za $ 28.00.....:.......... 500 . Lir Za $ 55.00........„_.4000 > Lir Za $108.00,..............2000 Lir V te požiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. SSS KNUT HAMSUN, PESNIK EVROPSKEGA SEVERA Pred kratkim je praznoval slavni norveški pisatelj in imetnik Nobelove nagrade Knut Hamsun osemdesetletnico rojstva. Ob tej proslavi so prinesli listi nekaj zanimivih zgodb iz Hamsunovega osebnega življenja. Ko je bil Knut Hamsun še čevljarski vajenec, pa tudi kasneje, za svojega velikega gladovanja, ni imel prav gotovo nikoli prilike, da bi slavil svoje rojstne dneve. Sele v štiridesetem letu je dosegel prvi književni uspeh in takrat je proslavil tudi rojstni dan in to kar trikrat. Pisatelj je bil prepričan, da je bil rojen 1. avgusta 1860. leta, v cerkvenih knjigah so pa našli, da se je rodil 4. avgusta in to spet ne v letu 1860, temveč eno leto popre-je. Pisatelji njegovih življenjepisov pišejo vedno, da je bil rojen 4. avgusta 1859, toda še danes ne ve nihče, niti on sam, točen kraj rojstva: ali se je rodil v Lomu, ali v Vaage-ju. Nekoč so vprašali o tem Hamsuna. Odgovoril je, da bi se šele tedaj odločil, če bi se — kakor v Homerjevem pri-'meru — sedem mest potegovalo za čast, da so njegova rojstna mesta. Veliki švedski humorist Engstrom je bil eden od redkih prijateljev, ki so Hamsuna smeli obiskovati v njegovi veliki samoti. Engstrom je tu di pred kratkim praznoval sedemdesetletnico rojstva. Ob tej proslavi je povedal, kako je spoznal pesnika "Pana." Engstrom je v zimi leta, 1898 prišel s svojim prijateljem finskim pesnikom Hagel-stamom v Helsinki, kjer je izvedel, da je v mestu Knut Hamsun z ženo; Hamsun je takrat nameraval odpotovati skozi Rusijo v Turčijo. Engstrom je hotel na vsak načini spoznati "velikega samostar- i ja." Nič ni pomagalo, da so mu njegovi spremljevalci odsvetovali polnočni obisk pri zakonskem paru. "Ce je Hanmm tak, kakor se prikazuje v svojih knjigah, mi prav gotovo ne bo zameril nočnega obiska." Gostilniška vrata so bila zaprta, hiša ni imela nobenega zvonca tako, da jima ni ostajalo nič drugega, ko da skočita čez zid in potrkata na okno. Ravno, ko sta se vzpenjala čez zid, priteče straž ni k in že vpraša, kaj delata. Prijatelja sta imela srečo: stražnik je znal švedsko in izkazalo se je, da je navdušen oboževalec Hamsuna. Takoj je pomagal prijateljema in potrkali so na okno. Zaspan glas se je oglasil iti začel preklinjati nočne budil-ce, ko je pa trojica odgovorila, da bi radi popili s pesnikom kozarec groga, jih jo Hamsun vesel povabil v sobo. Iz enega kozarca groga jih je nastalo veliko več — nato veliko prijateljstvo, ki traja že štirideset let. Mladi Hamsun je tudi v Ameriki poizkušal svojo srečo in to najprej kot kočijaž pri konjskih tramvajih v Old Halsted Streetu v Cikagu. Konj se seveda ni mogel pritoževati nad svoji m vodnikom, ki je delil z njim kruh in ga pokrival s svojim plaščem. Pač pa so potniki godrnjali, ker je bil kočij a ž vtjdjfo zamišljen v žepno izdajo Euripida in je vedno pozabljal ustaviti konja na postajališčih. Zaradi tega je bil kmalu odpuščen iz službe. Nekaj let pozneje, ko je po stal v Nemčiji in Norveški zelo bran pisatelj, je izšel ner kega, due v "Revne BJeuo" v Parizu j}aalednji oglas: "E d e n najbolj čudaških norveških pisateljev bi r a d prišel za nekaj časa v Pariz, kjer bi se rad naučil francoskega jezika. Nima sredstev, zato išče službo v kakšni veliki trgovski hiši kot prodaja-kc, v najhujšem primeru gre tudi za natakarja v veliko kavarno. Za gospoda Hamsuna ni takšno delo nič novega, ker je slične posle opravljal v Bostonu." Danes bi se seveda osemde-setletni pisatelj ne odločil za takšen oglas, ker bi časopisi napisali kaj drugega o njem. Knut Hamsun živi že dolgo let osamljen na svojem posestvu Norholemu v južni Norveški, v bližini Grimstad-ta, kjer je preživel Ibsen svojo nesrečno mladost. Zanimivo je, da je njegova druga žena Marija Hamsun tudi napisala knjigo "Pravljice za otroke," v kateri so Ilamsunovi otroci glavni junaki in bralci obenem. Šele, ko je pisatelj videl in se prepričal, da ima to delo njegova žene literarno vrednost ga je izdal in tako se otroci vsega sveta zabavajo pri branju doživljajev H a m s u n, o v i h otrok. Knjiga je prevedena tudi na slovenščino. Ze nekaj časa se udejstvu-je v književnosti Hamsunov Afrid! Njegov brat Tore je inženir, starejša hčerka je filmska igralka, mlajša Cecilija slikarka.Samotno je na posestvu, otroci so odšli v svet, pa vendar še ne zadosti za pisatelja, ki je dal zidati za sebe hišico, kjer stanuje osamljen pri svojih knjigah in kjer ponoči dela. To mu je najbrže ostalo še iz njegovih mladih dni, ko je moral podnevi delati, da ni zaslužil niti za najpotrebnejše in ni imel denarja niti za svečo. Še danes pri nočnem delu ne uporablja elektrike. Sam pravi, da piše vse v popolni temi, karkoli mu pride na misel in, da ima prave misli samo ponoči. Zjutraj uredi papir, ki leži naokoli in se poskuša jasneje izražati. Hamsun se ni mogel privaditi' na pisalni stroj, niti na pomoč kakšnega tajnika. Desna roka mu drhti, da skoro ne more pisati; z levico vodi desno roko in piše počasi besedo za besedo v popolni temi. Pred petdesetimi leti je izšla njegova knjiga "Glad," s katero se je takrat Hamsun proslavil. Takratni uradnik danskega časopisa "P o 1 i t i-ken," Edvard Brandes, je kasneje pripovedoval zanimiv primer. V njegovem uredništvu se je takrat prikazal mlad; človek z rokopisom, predolgim za novelo in prekratkim za roman v nadaljevanju. Urednik ni bil izdajatelji zato ni vedel kaj bi z rokopisom. Vseeno pa ni mogel odsloviti mladega človeka, posebno, ko je videl njegov čudni pogled. Da pogled ga je zasledoval, še ko je obiskovalec odšel: neprestano je moral mislili nanj. Tako jo poslal s goAl.i pisatelju deset kron. Potem je začel brati rokopis. V romanu "Glad" išče neki pesnik delo, zvečer pride zrnučen <;.! dolgega brezuspešnega iskanja domov lačen v sobo, kj:r ni spal že nekaj noči, ker ? » imel za stanarino. Pred vrati najde pismo,, cla so njegov rokopis sprejeli in mu zato pošiljajo deset kron. Lakota, ki jo je mladi Hamsun tako v resnici preživljal in tako živo opisal v svojem romanu, fc J v končala v življenju in v knjigi. Kjer katoličani ne skrbe z* razširjevanje svojega kalol. tiska, tam dajejo najlepši priliko nasprotnikom, da lilijo ti svoj protiverski tuk. 25. januarja 1940 Pisano polje J. M. Trunk § Pregleduje oči in predpisuje očala i 23 let izkušnje | 6PTOMETRIST k 1531 So. Ashland Avenue | Tel. Canal 0523 j Uradne ure: vsak dati od 9. j m zjutraj do 8:30 zvečer. ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujeta notarska dela, pokličite me po telefonu: kenmore 2473-r ali se pa zglasite pri: Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. T«Ufon: 85 - Re*. 4980-W 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO zastopnik 'amerikanskega slovenca" IN Prodajalec hiš. ALEKSIJ PELIPENKO Potem so se kmetje podali nazaj v Vranji gozd, se s komarjem poslednjič poslovili in se vrnili na svoje domove. Kdor se ni smel vrniti domov, je Komar dal dosti denarja in mu svetoval, da naj zapusti rdeče carstvo. Mnogo jih je odšlo na Poljsko. Drugi so šli po svojih potih. Kaj pa bo storil Komar, ni vedel nihče. Napad na Lipovec je rdeče grozovito prestrašil. V manjših oddelkih so se bali prebivati po vaseh in zato so sklenili, da se združijo, da premagajo upornike v odločilni bitki. Čete so na novo uredili in jim dali enotno vodstvo; v ta namen so poslali iz Moskve divizijskega poveljnika z štabom. Z dosedanjimi metodami so bili v Moskvi zelo nezadovoljni in so hoteli končno zaključiti Komarjevo početje. Po vseh znakih sodeč, je bilo jedro u-porniških podvigov v Voroni dubini, v Vranjem gozdu. Divizijski poveljnik je zato razposlal majhne izvidne oddelke, da bi zvedel, kaj se godi v Voroni dubini. Že od daleč so rdeči opazili, da se med hrasti nekaj kadi. To jim je bilo znamenje, da si kuhajo večerjo. Vedno bolj se je kadilo in iz tega je bilo mogoče sklepati, da so v gozdu močne uporniške čete. Zaradi teh poročil je poveljnik sklenil gozd še v isti noči obkoliti in napasti. Ker pa rdeči vojaki niso kazali posebnega nagnenja, da bi vdrli v gozd, se je poveljnik zadovoljil, da se gozd kolikor mogoče tesno obkoli in postavi strojnice ter topove, ki bi v odločilnem trenutku posegli vmes. Na vse zgodaj' sO rdeči vdrli od vseh strani v gozd. Iz polnih prsi so kričali: Ilura! Toda nihče jim ni odgovarjal in tudi na odpor niso naleteli. Le tu in tam so našli še kadeče se grmade, ki so pričale da je nekdo pred kratkim še. tukaj hodil. Previdno so se plazili od drevesa do drevesa in so le počasi napredovali; napredovanje je trajalo cele ure. Od časa do časa so se ustavili. Divizijski poveljnik se je prepričal o stanju čet, težke strojnice so vlekli za seboj in na glavni vozni poti, ki je peljala skozi gozd, so sledili topovi. Proti poldnevu so se pripravili, da bi začeli preiskovati še srednji del gozda. Divizijski poveljnik je bil trdno prepričan, da bo uspel. <'Sveže grmade pričajo, da so lumpje še v gozdu. Izpad ni bil mogoč. Tu na zemljevidu imam še majhen krog, na katerem so se zbrali. Tu sredi gozda je travnik in sedaj pritisnemo od vseh strani in jih enostavno postrelimo." Mrmraje so prodirali rdeči vojaki. Bali so se Komarjevih pristašev, poleg tega so bili utrujeni, ker so celo noč bdeli. ■."t * Zopet je prešlo nekaj brezuspešnih ur, ko so čete stopile od vseh strani na trato. Razočarani so obstali, trata je bila prazna. Divizijski poveljnik je kar besnel od jeze. Sredi trate je stal velik hrast. Okoli hrasta je bila zemlja razrita in tudi na/ deblu je bilo videti, da ga je nekdo obdeloval, ker-je bija skorja okrušena. Častnik, ki je vodil srednje krilo, je stopil do hrasta, pogledal kvišku med debelo vejevje in naenkrat zavpil: "Tu zgoraj je nekdo." V hipu so se vsi vrgli na zemljo in iskali kritja. Oni, ki se niso še pokazali na piano, so se zopet hitro skrili. Mož, ki je bil na hrastu, se je začel glasno smejati. Videli so ga, da je mirno sedel na debeli veji in kadil cigareto. "Komar! Komar je!" je zakričalo nekaj rdečih vojakov, ki so poznali voditelja u-pornikov iz raznih spopadov. Že so napenjali peteline. "Ne streljati!" se je drl divizijski poveljnik, "dobiti ga moramo živega v roke!" Komar se ni ganil. Tedaj so se počasi približali. Vsak ga je hotel videti. Kar gnetli so se okoli drevesa. Poveljnik mu je gori zaklical: "Pridi doli, bandit! Dobili te bomo itak živega. Pridi doli če ne prežagamo drevo!" "Prišel bom, tovariš poveljnik." je Komar mirno odgovoril. "Samo počakajte, da pokadim cigareto." "Ti pes!" je poveljnik jezno zakričal. "Le počakaj, kožo ti bom odri z glave!" Nekaj vojakov je zopet merilo na Komarja. "Ne streljajte, sem ukazal. Kateri bedak pa strelja? " se je poveljnik drl. - Vsi so se gnetli okoli hrasta in psovali Komarja ter stiskali pesti. Toda on je mirno kadil svojo cigareto in se niti ganil ni. Potem je pa začel plezati navzdol. Rusi so vedno bolj tesno obstopili c^eblo in ko je Komar sedel že na zadnji veji, so nekateri že po njem grabili. Od cigarete je bil še ogorek. Tedaj je vstal, zakričal nanje: "Svinje!" in izpljunil ogorek v velikem loku v zrak. Potem je še zaklical z močnim glasom: ' "Živela Ukrajina!" Kar se je zgodilo potem, je prišlo nenadoma, kot strela z neba: Kratko prasketanje na vseh straneh drevesa, majhni plamenčki so zagoreli sem in tja po deblu in potem, hipoma se je stresla zemlja, hrast se je zamajal. Grozovit pok, kot grom med nevihto! Tla so se zamajala, ogenj je v plamenih sikal iz zemlje. Na tisoče koščkov razbit je hrast zletel s Komarjem in okoli stoječimi Rusi v zrak. Komar je spravil semkaj vse strelivo, kar ga je imel in eden njegovih pionirjev je pripravil razstrelitev. Bil je mehanik v sladkorni tovarni v Stepanivki. Komar ga je prosil, da bi tako uredil, da bi uži-galna vrvica'gorela tako dolgo, kakor se kadi ena cigareta. * Po tej poti je šel Štefan Komar in o kateri ni svojim tovarišem ničesar povedal. Končal je kot junak Samson in vzel seboj sovražnike. Malo teh, ki so ga odšli loviti, se je vrnilo. Grozovito so se prestrašili in so že trepetali, če so le zaslišali ime Štefan Komar. To se je zgodilo na travniku župnika Nikandra v Vranjem gozdu. Poleg groba župnika Nikandra v Volo-Vodivki se je pojavila nova, visoka gomila. Tu počiva ono, kar so kmetje našli umrlji-vega od Komarja. Bilo ni veliko. Na grob pa so postavili križ z napisom: Tu počiva Štefan Komar, zvezda svojega ljudstva. Njega ni več, toda v svojih delih bo živel večno. Konec OSTRA KAZEN Chicago, 111. — Tisti, ki bodo v bodoče pripeljani pred sodišče zaradi kršitve prometnih predpisov, bodo kaznovani s tem,da bodo morali prečita ti vse mestne prometne zakone. To je najnovejša, odločitev sodnika Gut-kiiecAta. . GOLOB — TAT Nekemu mlekarju v Blan-kenheimu na Nemškem, ki je hotel na cesti pravkar izmenjati 50 mark, je sunek vetra odnesel bankovec. Zaman ga je iskal. Naslednji dan je neki Blankenheimčan sna žil svoj golobnjak. V svoje presenečenje je načel v njem bankovec za 50 mark, ki so ga bili našli' golobje in prinesli v golobnjak,da bi si z njim obložili gnezdo. Seveda ni bankovec pri tem ostal niti cel niti snažen. Ker je lastnik golobnjaka nekaj slišal o mlekarjevi smoli, mu ni bilo težko uganiti, komu naj bankovec vrne. Številka je bila k sreči še čitljiva, tako da je mlekar denar lahko zamenjal v neki banki. - NAZNANILO IN PRIPOROČILO Našim naročnikom' in vsem Slovencem v Milwaukee in West Allisu ponovno sporočamo, da je zdaj v imenovani naselbini in okolici pooblaščena zastopnica za list "Amer. Slovenec" in "Novi Svet" Mrs. Rose Deželan, lia 1030 So. llth Street, katera je pooblaščena, da sprejema naročnino za naša lista, za oglase in naročila za knjige in druge zadeve, ki se tičejo našega podjetja. Istotako kdor želi sporočiti kako novico v naš časopis in to ne stori sam direktno na list, lahko sporoči take vesti njej, ki jih bo poslala listu. Rojakom jo toplo priporočamo, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti naše liste v njihovi okolici. Uprava "Am. Slov. in "N. S." »deluje vse vrste tiskovine, n društva, organizacije In posameznike, lično in počen!. Poskusite in prepričajte pel 1849 West Cermak Road. CHICAGO, ILLINOIS Izredno naznanilo LASTNIKOM PEKARN IN RESTAVRANTOV V SOSEŠČINI cene ■M 1NOvo - i , .... <*<*>'z \ * TtS* • ^ ft Zdaj lahko kuhate in pečete na snažen, hladen, udoben načen — z elektriko. Lahko servirate in prodajate okusnejša, finejše oblike živila in pečeno blago. Bolj boste ugodili svojim rednim odjemalcem in si pri-i dobili dosti novih ... delali boste večji biznes in napravili več dobička. Preskrbite si dejstva Naj vam kak naš zastopnik razloži prednosti in varčevanje, ki ga nudijo nove električne cene za kuho in peko. Tlefonirajte RANdolph 1200 Nikakih stroškov ali obveznosti COMMONWEALTH EDISON COMPANY Laž, laži, sama laž, same laži... Tako tu, tako tam. Človeku postane hudo prav )>ii srcu, vsaka laž je odurna. Ali naj se pri tem kdo vleže na trebuh in bije z nogama na...? Eden trdi, da je .to resnica, drugi pa trdi, da je ravno to laž. Čakajti se pa zopet ne more, da bi se neovrg-Ijivo in objektivno izkazalo, kaj je laž in kaj je resnica. Zdaj jo hudo, in če se že mora kaka reči, je mogoče le neko ugibanje, presojevanje tako različnih vestij. V ospredju je zdaj Finska. Propaganda, Gotovo. Tudi špage pri čevljih spadajo sem. Število 700 uničenih Rusov je kar stabilno, se ponavlja. Ne več, ne manj. Morda so se Rusi vreza li,da bo šlo bliskovito. Vsak se lahko vreže, Stalin tudi. Zdaj gre "meto-distično", baje. Ampak general Marekov je bil le poklican v Moskvo, in baje ga bo nadomestil Stern tam iz Mongolije. Something fishy. Finska silno demokratična, pravijo. Zato jo hoče avtokral Stalin uničiti. Drugi trdijo, da ni dosti tiste finske demokracije, ali le pesek v oči. Res se silno zanimajo za Fince— kapitalisti. Ali iz golega idealizma? Kapitalist, pa idealist? Hm? Rusija hoče Fince kapitalistom iztrgati* pravijo stalinovci. Ampak, ali so Rusi sami pod Stalinom — iztrgani? Eden pravi, da, drugi trdi ne. Iludo. Rusija taka ali taka. Priznam ji le neko pravico, da se izmota iz — angleške ječe, ako govorim na splošno. Kako bi s Finsko postopala, je negotovo. Vsaj dozdaj v baltiških državah ne postopa v ekonomskih in kulturnih zadevah napačno, jim pusti svobodo. Iz Ukrajine ni dostj vesti, kar je o verskem postopanju, niso najboljše, zelo slabe so, dasi morda "poljsko" pobarvane. Naši socialisti so na Stalina silno hudi, jaz tudi. Jaz sem nanj hud radi ateizma, potem utopističnega komunizma, |