NEKOLIKO AFORIZMOV ŽEN. i
FREVEL J. FERFOLJA. PRAGA.*)     •
i
Smo ¦ivobodnejši, nego si domnevamo..!
Nujne razmere nas sicer vežejo v okove,i
ali naše nade in hrepenenja jih premagu-j
jejo ; usoda more uničiti našo srečo, ali |
nikdar ne našega prepričanja. ;
Karolina Svetla.   I
Čim popustljivejša je bila mati napram!
sebi, tem strožje skrbi za svoje hčerke.     ;
Mme. de Rieux.    \
Kakšna je sreča ? Ne da se baje na- !
slikati, kakor se solnce ne da napodobiti. ;
Ona je naš cilj, in cesta k nji nam  daja;
*) Iz »ženskega Obzora« št. 12.  igoi. |
I I
več posla nego njeni jasni mir. Ona je
oaza na človeškem potovanju, kažoč nam
dolgo, daljno puščavo. Popotnik tu na
zemlji dobro ve, da mu ni sojeno niti
mogoče, ustaviti se za vedno v rajskem
pribežališču blaznosti. On si želi samc), da
bi mogel prenesti to oazo do svojega srca
in brez nevarnosti potem podati se na pot
z dragim bitjem, s srečo, ktere mu bog'ovi
ne smejo zavidati, zato ker vedo, kako je
odkupljena in kako mora vztrepetovati v
svoji višini, nad nepoznano strastjo člo-
veško.
Zofija Podlipska.
R a z u m na  /.ena  ima  milijone
sovražnikov:  vse  nerazumne
m o ž k e.
Ebner-Eschenbacho va.
Človek joče, kadar je nesrečen, ali ne-
srečen jc le tedaj, ko joče sam.
Marija de Luiu.
Kedaj je človek nesrečen?  Če  sreče
ni   doscg-el ?   Oh,  ne !  Ce  mu je  sreča
zvenela.
jMme. de Rieux.
Ako bi bilo vsakemu človeku zagotov-
ljeno razmerno blagostanje, ali ne bi potem
človeštvo začutilo, da je na najgotovejši
poti k svojemu cilju ? Duh človeški, prost
najtežjih okov, pridobil bi si na potu na-
predka ono blago svobodo in vzletno moč,
ki mu je neobhodno potrebna, če hoče
končno postati našemu svetu prvo in naj-
imenitnejše spodbudilo, kar je vendar ne-
oporečno njegov namen.
Karolina .Svéila.
Mir je popotnik brez doma ; človeške
strasti ga vedno preganjajo.
Adcla pl. Brodova.
Sivi lasje so bel prapor miru, kterega
nam dviga življenje po svojih bojih.
Zofija Podlipska.
Ljudstvo dela ima svojo prihodnjost.
Ohranja si energijo, bistrost in navdušenj(;,
in na podlagi dela, kterega izvršuje, raste
njegova samozavest, ponos in volja in moč.
Med tem ko en del ljudstva, kteri ni spo-
znal pomena dela, ubija njegova blazira-
nost, drugi del deluje, misli in ugiblje. Ko
pride čas, ko se snideta obe stranki, začu-
tila bo ena iz njiju malodušnost in otročji
strah, druga pa sočutje. Velikodušnost in
sočutje ljudstva dela bo njeg^ova največja
zmaga in zadoščenje.
Bož. Vikova-Kuneticka.
Tvoja delavnost bodi podobna solnč-
nemu   žarku,   kteri ne   zatrepeče  niti   v
najdivjem viharju. Njegova zarja sveti jasno
do vseh koncev sveta in nič je ne more
— zadržati. Samo odsvit njen trepeče, lomi
se in razdeljuje po stvareh. Tako pojimajo
tvoje delo drugi ljudje, in različen je njega
učinek na različne misli v različnih razme-
rah in dobah. — Toda ti ostani nadalje
neupogljiv.
Zofija Podlipska.
Nič ni za čednost mladega dekleta
V)olj nevarno, nego to, če si domneva, da
ima vzroke zaničevati svojo rnater.
Mme. de Versure.
Naloga razumni dekliški vzgoji mora
biti : obrniti pozornost in veselje do ko-
ristnega dela in odstraniti one škodljive
predsodke, kteri dosegajo svoj vrhunec v
nazoru, da je delo nekaj sramotnega za
človekn.
E. Bachova.
Tajnost je podobna luknji raztrgane
obleke, čim bolj jo hočeš zakrivati,  tem
bolj se odkriva.
Carmen Sylva.
Plemenitaš postane vsakdo, kdor vstopa
v armado, katera se jc  oborožila  in  pri-
pravila, da izvojuje ljudstvu njegove ideale
— armada ta se imenuje viteštvo duha.
Karolina Svetla.
Mnogo je ur, mnogo dni v življenju
žene, kterih ne morejo izpolniti niti godba
niti poezija, mnogo je v njem slučajev, ko
niti resna veda niti vesela poezija je ne
moreta na daljši čas zanimati.
E. Bachova.
12
Neumnost se postavlja vedno v ospredje,
da bi se jo videlo. Razum pa se postav-
lja v ozadje, da bi bolje videl.
Carmen Sylva.
Beseda : to dete »ni moje« — nima
zmisla za plemenito ženo.
M. Ž. Schwarzova.
Obrekovanje živi od svoje zapuščine,
kajti ono ostane na veke tam, kjer se je
enkrat naselilo.
Ebner-Eschenbachova.
Izprašuj prej svoje srce nego se zave-
že.š z obljubo ; če si pa enkrat zavezana,
ljubi dolžnost, ktero si si prosto izvolila,
nad svoje življenje. Lahkim načinom se je
ne oprostiš, če se tudi zakoni temu ne bi
protivili ; smrtna sramota ti vendar v srcu
ostane. Srce žensko, čutili globoko, ne
sme sem in tja begati brez kazni. Njegovi
globoki koreni naj dajejo moč narodnemu
življenju in družinski čednosti, oni naj bodo
vzor bodočim, boljšim zakonom.
Zofija Podlipskä.
Naj je svet »zmodrel«, naj se je eman-
cipoval od — čutstev družinskih, naj sodi
in obsoja, kar hoče, ne dokaže, kar namerja.
Kar je resničnega in dobrega, ne zaduši
nihče nikdar.
Irma Geisslova.
Vsaki mož presoja ženski spol po tem,
kakoršna je njegova mati.
Lady Bulwerova.
13