Št. 8. V (xorici, v torek due 20. jauuvarja 1904. Letnik VI. Iztiaja vsa tuiM'k in 4t>l>uto ok» 11. in i predpoldiiH zst innstn tf»r ot, 'A. mi I I I <>rsi tz y Nunskih tilt rah in Lc baa na Verdijevem tekališču po H vin. G0RICÄ (Zjutraiije izriuiije.) Vrrilui*tvo in uprayuiätvo se nahnjata v se tiskajo Ik rat po 1Ü vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat p<> 8 vin. Ako st' vfökrul tiskajo, rttču- IlijO 31' po pik^Mlilli. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MaruSlft. Tisktt „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Brezobrestna posojila. Z okrožnico z dne 17. oktobra 1. 1900 §t. 4019 je- povabi] prvič deželni odbor kmetovalce, naj se po danih nu- vodilih oglasijo, ako hočojo biti doželni brezobretnih posojil, za katero jo določil dežolni zbor v svoji s«'ji z Uno 5 aprila 1900 prispevek 20.000 K, kateremu je dodala vlada od svojo strnni tudi jednak znesek, tako da je bilo ua razpolago za isto ioto 40.000 K. Za isto leto, posebno pa za nasled- nje lelo 1901 doSlo je iz krajev, po irlni uši okuženih, na stotine proäenj za brez- obreBliiH posojila. Ako bi se bilo hotelo zadostiti vsem tozadevnim zahtevam, ne bi bili v to zadostovali stotisočaki; toda c. kr. namestniStvo, katero je vdobilo vse proänje v roke, da jih pretrese in pre- gleda z ozirom na zahteve zakona z dne 28. marca 1892 st. 61, je dognalo, da od vseh zahtev in prošenj, vloženih za leti 1900 in 1901, je opravicenih Ie za 88.000 K. V pokritje teh je stal nasproti dežeini in državni prispevek za dve leti v skup- nem znesku 80.000 K, tako da je pri- manjkovalo le 8.000 K v popolno po- krilje vseh opraviöenih tozadevnih zahtev za označeno dobo. Za vsakega, ki ima nekoliko globlji vpogled v tozadevno vladno proceduro, je lahko umljivo, da se je reäitev tega vprašanja zelo zavlekla, kakor je tudi od druge strani lahko razumljivo, da je postajalo ljudstvo, ki je že težko priča- kovalo vročitev tega posojila, nevoljno in nestrpno. V tern ozira so prihajale pritožbe, pismene in ustmene, toliko na dežeini odbor kakor na vlado dan na dan. Za naBlednje leto stavil je poslanec A. Štrekelj predlog, da bi se deželni pri- spevek povižal od 20.000 K na 50000 K, tako da bi bilo na razpolago v ta namen 100.000 K, ker so je ätevilo pro- äenj za to dobo zelo pomnožilo. Večina deželuih poslancev, ined njimi tudi oni naäe stranke, se niso pridružili temu predlogu, ki je bil 8am na sebi hvale- vreden in posebno za naäe Ijndstvo na Kra8U m n» Vipavskem prikupljiv. In to jo, s öiuiur agitirajo nekateri goapodje po Krasu, posebno pa po Vi pavskern proti naäim poslancem, ceä, da niinajo area do naäega trpina-poseHlnika. (dpoinnili je v tem oziru najprej, da so so ljudaki zaslopntki iz Kurlanije, kjer niso bili tačas še dani pogoji za brezobrestna posojila, kakor tndi zastop- niki mt'st in trgovsko zbornico odločno protivili proti temu, da bi se kril ta po- viäek z dokladami na obrtnino in rent- nino. lzrecno so povdarjali, da nemajo nič proli povisku tega prispevka, toda isti naj se krije izključijivo le z dokla- dami na zemljiški davek, ali pa — v skrajnem slučaju -— z dokladami na ves realni davek. Tudi za^topnikom naäih gorä, kjer no rase trta, ni bil ta predlog — kakor po sebi umljivo — posebno po voiji, kajli tudi tarn je žo mizerija zadostna in so neznoane doklade, katere bi se moral« povižati le v prilog Vipav- cem in Kraševcem. Bodisi temu pa tako ali takö, bodisi da bi se bili tudi vsi zastopniki udali odločnemu pritisku alovenskih poslancev ter dovolili doklade za označeni povišek na vse izravnö davke, vsekako se ne da tajiti, da se bi bil na ta način vzel de- nar našini poseslnikom iz jednega žepa ter vtaknil v drugi, in s tem bi Be ne bilo večini vstreglo. Pri takih razrnerah je bil na vsak način modrejäi in ugodnejäi predlog, ke- teri se je staril najprej v finančnem od- seku in kasneje tudi v zbornici, naj vlada da trikrat ali vsaj dvakrat toliko kakor dežela, ako ji je resen namen tadi na- šim kmetom pomagati. Pri tej priliki se je posebno še naglaäalo, da dela vlada tako drugod, n. pr. na Kranjskem, zakaj bi tudi pri nas tega ne atorila. Dcželni odbor, dobiväi od deželnega zbor a tozadevni nalog, se je ludi takoj obrnil z dobro podprlo proänjo na c. kr. ministerstvo v dosego tega namena ter je pros:! od vseh državnih poslancev tozadevne pomoči. In res, vspeh je bil povoljen. Prvi glasovi, ki bo dožli v ti zadevi v deželno hiäo, so pripovedovali, da je vlada dovolila za Goriäko za Irlo 1902 prispevek 38000 K, lako da bi bilo na razpolago v pokritjo brezobreslnih po- sojil za oznacono dobo skuptio 58.000 K; toda na spomlad se prikaže rada slana, ki uničuje prvo cvetje. In res tudi tu je pobrala 6000 K, kajti ko je dosol od mi- nist^rstva dotičiii odlok, povedal je, da je vlada dovolila v navedeno svrho le 32.000 K, tako da je bilo na razpolugo za to dobo skup 02.000 K. Kmalu za tem došel je tudi odlok od c. kr. namostniätva v Trstu, iz kato- rega je biio razvidno, da znaäajo v*e opravičone posojilne potreb^čine za lelo 1902 okroglih 54.000 K. Kakor je iz teh števil razvidno, so bile skoro povsem pokrite vse tozadevno opravičene potrebščine z deželnim pri- spevkom 20.000 K in državnim 32.000 K, primankljej je znažal le 2.000 K. Poso- jila so so ludi razdelila in sedaj imajo gotovo že vsi prosilci denar v rokah; seveda 5°,•',, manj nego bi bit smel vsakdo po vladnih načolih in nazorih zahlevati. In sedaj vprašamo vse one rogo- vileže, ki brezvestno zlorabljajo Štre- keljev predlog proti poslancem naäe stranke : Kateri predlog je ugodnejši in modrejäi, oni naäih poslancev ali Štre- keljev? Ali ne bi pri takih okoliščinah odstopil sam poslanec Štrekelj sedaj od svojega predloga ler se pridružil našemu? Drugače stoji zadeva za zadnjo dobo, za leto 1903. Namestniätvo je po- hitelo ter hitro reäilo in pripravilo gra- divo za reäitev tega vpradanja za to dobo. In prav je storilo, kajti potreba po Krasu in na Vipavskem je velika in ljudstvo pričakuje težko razdelitve tega posojila. Deželni odbor je že dobil dotične predloge in bode po možnosti hitro reäil zadevo tudi od svoje strani. A sedaj na- stanejo nekatere težkoče, kajti za to dobo je opravičevih zahtev za okroglih 120.000 K in nastane vpraäanje, kako pokriti ta znesek. Deželnemu odboru so roke vezane, ker ni bil sklican deželni zbor in sam ne sme razpolagati čez de- narna sredstva, katera ma ni isti dovolil; a nadejamo se, da se posreči naäim po- shiocem kljubu temu, rešiti to zadačo tudi za to dobo ugodno in v korist na- äeiiiu ljudstvu, kakor se jim je to po- srečilo za prejänje dobe. D o p i s i. Iz (iorice. — V zadnjem dopisu smo povedali čitateljem „Gorice", kako vihli ^Socin" hujnkač svoj pasji biČ nad naäimi poslanci. Danes pa se nam vidi potrebno, pojasniti čitateljem „Gorice" in naäemu ljudstvu spioh, zakaj so na tak nečuven način blatijo in napadajo naši odborniki in poslanci, kaj so zakri- vili in kaj zanemarili. Vse, kar je mogla „Soča" iztakniti v dokaz, kako izdajajo tiaši poslanci do- movino, sestoji v sledecem : 1. Zabeležila je že, kaj naineravajo napravili s slovensko kmelijsko šolo ; 2. za deželno trtnico je bilježila imenovanjo Laha iz kraljestva ; 3. ustanovil se je zavod za pospe- äevanje obrti, ki je ves laäki ; 4. ustanovili so hipotečno banko, nastavili v njej, izvzemäi jednega, same laäke uradnike; 5. iz deželnega odbora gine raba slovenäcine, dandanaänji se dopisuje le laško z drugimi oblastmi v siovenskih stvareh ; 6. v uradih se množijo laški urad- niki ter se slovenske, kar jih je, grdo gleda. Kar se tiče prve točke, je pač po vsi deželi znano, da sedanji kmetijski äoli ne zadostujeta več potrebam seda- njega časa, in vse je uverjeno, da ju je treba reorganizovati. V la namen izvolil je že prejšnji dež. odbor odsek, ki je imel nalogo baviti se s tem vpraäanjem. Sedanja odbornika sta pri tem toliko prizadeta, da sta opetovano zahtevala, naj se reorganizacija pospeäi. Po dolgem cincanju je priälo vendar jedenkrat do glavne seje, v kateri je večina določila predlagati deželnemu zboru načela, po katerih naj bi se preosnova vräila. — Kaj sta tukaj torej odbornika ali poslanci PODLISTEK. 35 Mladi gozdar. Izvirni roman. spisal Soški-6rnošolec. (Üalje.) Sedaj poyem pa jaz obar H ; f iT rPn° Čakal' ""« bi P'^ d0 besede- „Bilu je tucii letos na vseh svi>tii, a u i . c ¦ " »»«Hi dan popoldne, ko smo ga se Severjen, ,„ 2 dvema dp^ možema tako malo po bozje vlekh pri botm St- üovorüi smo o županovih in o gü2darJLl Bi). nismo y tej stvari vsi ene misli. Kar se zadere Tone Sever in jo pove, kakor bi pribil: Rad bo še plesal ž kakor mu bo hči godla. - Možaki, je.n bJ|a {q beseda praziia?" Tako in enako so prevdarjali „,ožje §e neRo_ liko časa. dokler se ni drug za drugim pobral domov za pec. V tem je bila pri Zagričarjevili Ceia družina zbrana v gorko zaktirjeni izbi in poleg dornačih bil je tain tudi gozdar Mirko. A bil ni tarn več samo kot navaden gost, ampak kot zaročenec lepe župa- nove Milkc. — V dokaz svojega posebnega veselja in zadovoljstva priskrbel je župan majoliko vina, žu- panja pa nekaj ocvrtega za prigrizek. Stara nista zrla več v Mirku beraškega pritepenca in zapeljivca, ampak pametnega, poštenega mladeniča, ki je ljubil njuuo hčerko resničuo in s čistim namenom. Milka je raz- krila nanireč niej tednom očetu in materi vse, kar se je bilo do takrat zgodilo mej i,j0 in Mirkom. Pove- dala jima je, kako se je hotel za vselej posloviti od nje in umakniti se daleč proč samo, da ne bi motil djužinskega mini v njih hiši. Toda upanje, da bo kmalu imenovau za nadgozdarja in njene prošuje so ga pridržale, da ni naredil tisodepoluega koraka. Solze so se.starima zasvetile v oeeh, ko sta čula take reči pripovedovati o niladeniču, katerega sta tolikokrat tako ostro in krivično sodila. Čuditi se nam torej ni, ako sta stara sama prva pričela govoriti o poroki" in o dnevu ženitovanja. Domenili so se, da bo o pustu, kakor hitro bo vse potrebno pripravljeno. Ko je bila glavna stvar določena in sklenjena, prišli so na vrsto drugi za nas manj važni pogovori. Bilo je vže precej požno popoldne, ko se je Mirko poslovil pri županovih. Po dolgem času čutil se je tedaj zopet v tem kraju domačega in zadovoljnega. XXVIII. »Hudobec Qstudnejsi od lepe ženske ni, ki padla je . . .* Š e k ü p i r. Prišel je čas Kurentovega slavlja — pust. Skop- nel je sueg skoraj do ceia in soluce se je jelo od dne do due vise pomikati. Lepega jutra je sedel v malem vrtu pred gozdarsko hišo na bukovi klopi Sever sam in nekam zamišljen. — Kar zacvilijo leseria vrtna vrata. Sever dvigne naglo glavo in kaj ugleda!? -- Dve ženski temne polti ter črnih očij in las se mu bližata. Ena je starikava, suha, zoprncga obraza in osatega pogleda; druga pa je okoli dvajset let stara, po zunanjosti precej simpatična mladenka. Vse kaže na njima, da sta ciganki. Sever se je iz prva nekoliko ustrašil žensk, mi- sleč si: Kaj neki stika ta ciganska svojat tukaj po gozdu ? — Ko mu prične starka s hripavim glasom pripovedovati, kako sta po naklučju zašli, ker jima je kraj popolnem neznan, pomiri se Sever in ni več tako nezaupen. Stara ciganka zapazi to takoj, zato porabi ugodni trenutek in prične beračiti: „Očka, dragi očka, dajte, peščico moke, ocvirek zabele, kako jajce, kaj obleke, kake stare črevlje ali klobuk za moža inojega ..." „Da, še hlače ti bom dal, pa srajco, pa ključ od hiše, pa hišo samo, potem boš, botra ciganka, dovolj otovorjena, ka-li ne? — Le idita z Bogom! Jaz sem tukaj toliko gospodar, kot vedve", de hudo- liiušiio Sever, vedoč, da se ciganki ne bosta dali kar tako odpraviti. „Bog vam daj dobro srečo, gospodar, Bog se usmili duše . . ." drgne dalje nadležna starka. „Ali veš, da imaš dušo?" „Eh, dobri gospodar, imam dušo, imam-1. „Pa ona tarn ima tudi dušo?" „Ima, dobri gospodar, ima". „Zakaj pa molči kot pust v pratiki ?u „Eh, dobri gospodar, ne zna slovenski". „Odkod sta pa doma?-' „Tamo — tamo —" kaže starka proti vzhodu. (Ualje pride.) zagrešili ali zaneniarali? Nič, kajti vsa zadeva pride v deželni zbor, kateri bode odločeval tako ali tako. — To je torej prvo velikansko izdajstvo, katerega sta kriva slovenska odbornika. Drugo veliko grozodejstvo je iaie- novanje načelnika deželni trtnici, za katero se je oglasilo 32 proailcev. Kme- tijsku mätvo zahteva od takega načel- nika, d& ima dovolj teoretične podlage v ametnem kalenju ter je vodil ali vsaj prisotvoval pri večjem takem zavodu, kaieri deluje v tem smislu. üried prosilci ni bilo nobenega domačina ne Laha ne Slovenca, kateri bi se mogel izkazati, da zadoatuje tem zahtevam. Naäa odbornika sta se informirala pri Italijariih in Slo- vencih strokovnjakih, a povsod sla do- bila odgovor, da v deželi ni najti take osebe. Baron Ritter je sicer pozval na svoje pose3tvo v Monastera pred par leti takega strokovnjaka iz Francije, ka- teremu je dajal na leto 5000 frankov ; a dotičnik ni več na razpolago. Oglasilo se je tudi kakih oaem Ogrov, ki pa ne poznajo niti italijanskega, niti sloven- skega, niti nemäkega jezika. Na te se ni bilo rnogoče ozirati. Jedini mogoč prosi- lec, ki je odgovarjal tem zahtevam, je bil neki Zuljan iz Italije, tega je hotel zastopnik kmeiijske drnžbe imeti, in temu so pritrjevali tudi italijanski odborniki. Slovenska odbornika.sta ugovarjala, da ne moreta takemu imenovanju pritr- diti, ker s tem ni za Slovence nič pri- skrbljeno. Zato se je potem sprejel nujni predlog, da se poišče in imenuje inteli- gentnega Slovenca, ki je dovräil kmetij- ako solo, kateri bode prisostvoval pri tem umetnem sistemu kalenja ter ga po- tem äiril po Brdih in drugod po sloven- ski zemlji. Toda to ni kako imenovanje za stalno ali za daljšo dobo, marveö oba strokovnjaka se sprejmeta le po pogodbi za jedno leto. Kdor hoče pa spoznati vso zlobo nasprotnikovo in njegove nakane, naj obrne nekoliko več pozornosti opazki: „ustanovil se je zavod za pospeäevanje obrti, ki je ves laški", katero zlö hoöe navaliti na ramena naših poslancev. Znano je, da so bili zastopani Slo- venci v prejänjih dobah v kupčijski zbor- nici, če ravno ne v istem številu, kakor bi pravica zahtevala. S tem pa ni bil A. Gabršček zadovoljen in zagnal se je z vso impetuoznostjo v to italijansko trd- njavo, češ, da jo vdobi v slovenske roke. Konec vsej akciji je bil, da je Gabršček propadel ter da so ma nasprotniki s števili dokazali, da taki in jednaki po- skusi so br&zvspešni za dogledni čas. Oosegel je le s svojim postopanjem to, da so se Italijani stisnili skup ter izključili Slovence iz te korporacije, iz- volili so ludi najradikalnejäe elemente v zbornico. Ta družba je ustanovila s pomočjo vlade, goriškega mesta in dežele zavod za povspeäevanje male obrti, v čegar odbor poäiljajo navedeni Činitelji svoje zastopnike. Deželni odbor ima pravico izvoliti ätiri zastopnike in sicer dva od- bornika in dva obrtnika ali trgovca. Od- poslal je res tudi tja, dva Slovenca in dva Italijana, kar je paČ pravično. Res je, da ta dva odposlanca dež. odbora sta jedina Slovenca v onem od- boru, a kdo je temu kriv? — Odgovor je priprost: „Klerikalci!" Seveda, ako bi bila sedela v de- želnem odboru dva po „Sočinem" po- ätenjaku patronizirana kranjska odvet- nika, bi se bilo vse to predrugačilo. Ita- lijanska kupčijska zbornica bi se bila hudo prestrašila ter bi bila odposlala v označeni zastop gotovo le — Slovence; goriäkim stareäinom bi bil zlezel pogum V hlače ter bi bili izvolili tja gotovo le slovenske zastopnike, in deželni glavar bi se čutil takoj tako „majhnega", da bi bil brezdrugaöno kar dekretiral ätiri od- poslance v odbor za poBpeäevanje obrti. Smešni frazarji! Da, da, ko bi bila puhle fraze — dejanja in bi imeli au- rovi napadi na potrpežljivem papirju učinke Kruppovih topov, potem bi bili goapodje pri „Soči" že avet spravili H teeajev; a tako se nuče äe zmiraj okolu »tare osi. Kar se lice imenovanja uradnikov v hipoteeni zavod, smo že precizirali svoje staliače; dodati bi imeli 5e, da je gospodom okolu „Soee" natanko znano, da sta slovenska odbornika zastopala Joatojno sicer, a odločno interese slo- venske ; oni dobro vedo, da nista opu- stila nikakega sredstva, ki bi bilo moglo dovesti do boljäih tozadevnih uspehov ; pri vaeni tem jima predbaciva, da sta prodana, ker plačana. In tako piše ona gospoda, ki je uprizorila znano akcijo pri kmetijski družbi, pri kateri smo ji vai pomagali. S plamtečimi očmi in napihnjenimi lici smo jo videli korakati v druStvene pro- Btore, nadejaje se, da p'ripomore pravični stvari do zmage. A kaj smo doživeli V Par protestov do vlade, par pretenj v „SoČi" in — bašta. — Ko bi pa svet videl in vedel, kako klaverno vlogico je igrala ta gospoda tarn, kjer je bilo pravo mesto resnega govora, — bi to gospodo 8odil po zaslužku. — Piü calore, e meno colore, sarebbe meglio! Oziraje se na zadnji dve točki, nam je omeniti, da slovenska odbornika ura- dujeta izključno le slovenski bodisi s strankami, bodiai županstvi, bodisi s c. kr. uradi. Kdor ima pa dokaze v rokah, da se uraduje s slovenskimi uradi za njunim hrbtom italijanski, naj da take dokaze jednemu odbornika v roke in ta bode gotovo vedel, kaj je njegova dolžnost. S'cer pa, ako se res gode v tem oziru Slovencem krivice, odstranijo se z jedno črto, ko bodo slovenski poslanci jedini. Dokler tega ni, dolžite sami sebe, če ni vse tako, kakor bi moralo biti. 0 krivici, ki bi se bila delala Slo- vencem pri imenovanjih v deželni hiäi, ni bilo do novejfi« dobe nič slišati; celo „Soča" je o tem povse molčala. V no- vejäem času sta imenovana dva nova aradnika v pisarno, jeden Slovenec in jeden —, kateri je rojen v Sežani, je hodil v ljudsko šolo v Sežani in Podgradu (seveda v slovensko ljudsko solo), je bil vpisan na realki v Gorici kot Slovenec, je obiskoval slovenäöino in dobil iz tega predmeta pri strogem gospodu profesorju Seidl-u red „befriedigend", služboval je več let pri c. kr. slovenski sodniji in se šteje med najboljše tozadevne uradnike. To je resnica, in za ta dva aradnika sta glasovala tudi slovenska odbornika. To so toraj vsa grozodejatva, ka- tera so zakrivili klerikalni poslanci in odborniki. Iz tek izvaja „Soča", da so ti ljudski zastopniki prodani, da se rede od JudeŽevih groäev ter vihti nad njimi svoj pasji bič. Končujemo v prepričanju, da naäe ljudstvo bode rabilo bič za one, kaieri smatrajo take izbruhe brezobzirne eurovosti, kot junaške čine. Iz gorlftke okolice. L j u b i pr i j at el j! Najina mnenja glede staliača in bi- stvenosti „Gorice" in „Soče" kakor tudi dotičnih strank gredo torej jako navskriž. Jaz sem namreč prepričan, da je naäa stranka ostala neizpremenjena, odkar ji stoji dr. Gregorčič na čelu, da je prav ista, kakor je bila pred razkolom, da si je pa morala osnovati drugo časniSko glasilo („Gorico"), ker je „Soča" po tvo- jih in tvojega razkolniäkega sodruga za- slugah krenila na drugo pot. Temu do- sledno trdim, da je „Gorica" pristna na- slednica tvoje nekdanje „Soöe" in da ni mogoče, da bi mogel ti na „Gorici" kaj grajati, kar si na nekdanji „Soči" hvalil. Če pa „Gorica" živahnejae povdarja ka- toliška načela — katera si tudi ti pred razkolom poudarjal — si ti tega kriv, ker ti tem načelom frivolno bijeä v obraz. Ti seveda moraä vse drugače govoriti; kajti kakor hitro bi mojemu mnenju pri- trdil, bi obsodil samega sebe, ali z dru- gimi besedami rečeno: bi sam zavil vrat svoj emu političnemu življenju. Kaj takega pa ne moremo niti od tebe priöakovati. Zato pa je prav naravno, da sknäaä orožje, s katerim si uprizoril razkol, za- govarjati ne glede na to, da j e bilo med njim mnogo hepoätenega. Med to zadnje spada v prvi vrti bomba o kardinalu Miasiji. Da ti je ta bomba jako dobrodoäla in da si od nje jako mnoga pričakoval, je prav umljivo. Naj- prej je treba povdarjati, da je bil poli- tični boj kranjski pri nas na Goriäkem takrat jako nepriljubljen. Sodili smo splošno, da ga ni bilo treba, in da mora biti na vsaki strani nekaj krivde, ki bi se dala tudi brez prepira poravnati. Ker se je mnogo govorilo, da je tedanji Ijub- Ijanski 3kof pripomogel k osnovanju ka- toliško-narodne slranke, zato je bilo pri nas splošno razširjeno mu^nje, da osnuje nadäkof Mibsia tudi pri nassvojo slranko. Ni bilo torej lažjega nego propagirati tako govorico, česar si se ti tudi v polni meri poslužil. In prav nič čudnega ni, da so ti äli na limanice celö razsodni možje. Ali mocnejäi nego govorice in možje so dejstva, in ta so kmalu doka- zala, da je bila govorica le slutnja in da si jo le ti izkoristil v pravo bombo. Recimo torej, da je res, kar ti „far- baa", da je pod kardinalom Missijo oživel klerikalizem v deželi in da je kardinal ugnal dr. Gregorčiča v kozji rog. Kardi- nal je moral torej — dosledno tej tvoji trditvi — dati dr. Gregoröiöu posebne ukaze, posebne migljaje, po katerih se je imel izpremeniti pravec dotedanje dr. Gregorčičeve politike, vsled katerih je imel dr. Gregorčič kreniti na novo poli- tično pot, na pot, na katero bi dr. Gre- gorčič sam od sebe nikdar ne bil krenil, in sicer iz jednostavnega vzroka, ker po taki poti ne hodi mož mime nravi in milega temperamenta. To moraš, prijatelj, že priznati, da so možje, ki so stali in stoje na čelu kranjske katoliäko-narodne stranke, karse živahnosti in temperamenla tiče, iz vse druge „paste" nego naä Gre- gorčič. Zato sem pa jaz trdno prepričan, da bi bil dal dr. Gregorčič na take ukaze le en odgovor, in ta odgovor bi bil: od- stop od političnega vodstva in političnega življenja. Pa recimo, da se je dr. Gre- gorčič podvrgel kardinalovim poveljem, ali morda misliš, da je kardinal smatral svojo nalogo končano s temi golimi po- velji? Ali misliš, da je bil kardinal tak tepee, da ni izpoznal, da je z onimi po- velji stopil sam v politični boj, in da njegovo dostojanstvo in Cast zahtevata, da da tem poveljem na razpolago tudi svojo moč in oblast? Ali misliä, da je bil na drugi strani dr. Gregorčič zopet tak tepee, da je, trudeč se z izvrševa- nj^m kardinalovih povelj, kar velikodužno odklanjal in ignoriral rnogočno kardina- lovo podporo? Toli bebast menda Se nisi, zato upam, da najdeä logično to-le inoje sklepanje: Kardinal je poslal vsem duhovnikom svoje nadškolije najstrožji ukaz, da mora vsakdo na vsak mogoči način politiko dr. Gregorčiča podpirati; da mora ,,Primorski List" na korist „Go- rice" prenehati; da mora vsak duhovnik poseči v volilno gibanje z vso močjo na korist dr. Gregorčiča; da mora ne le sam iti na voliäce, ampak da mora raz- viti tudi najäivahnejSo agitaeijo zunaj cerkve in v cerkvi... To so dejanja, katerim ae kardinal ni mogel izogniti, kakor hitro je hotel (po tvojih besedah) „ugnati dr. Gregorčiča v kozji rog". A prijatelj moj, poglejva si zdaj, koliko ta dejanja, ki so neizogibna posledica tvoje trditve, odgovarjajo resničnim dogodkom zadnjih volitev? Poglejva, kje je bilo opaziti najmanjši pritisek kardinalov na volilna dejanja in nehanja naše duhov- ščine? VidiS, prijatelj, tu stojiva pred veliko ničlo. — Koliko duhovnikov ni pri zadnjih volitvah ganilo niti z mezincem za naäo stranko? Niti zmenili se niso, če prav so jim pred očmi tvoji in tvo- jega sodruga volilni agitatorji begali pri- prosto ljudstvo, da je bilo groza. Koliko duhovnikov ni šlo niti volit? Da, naäli so se celö duhovniki, ki so glasovali za tvojo stranko. Zdaj pa, prijatelj moj, če imad äe kaj zdrave pameti v glavi, povej mi, kje ?a Boga bi bilo to m o- goče, ako bi bil res „oživel pod kardinalom Missijo klerikali- zem v d e J e I i", ako bi bil kar- dinal res „ugnal dr, Gregor- - struirajo v državnem zboru, in ni vlada spravila 3e predloge o vojaäkern konti- gentu pod streho, kar bi se moralo zgo- diti v najkrajSem času, se ne ve, kedaj se zopet snide avstrijska delegacija k po- avetovanju, in je vse to odvisno od ogr- skih delegatov, ki ne morejo priti na Dunaj, dokler zboraje v Budimpo^ti ogr ski parlament. -H:o se ne poareči ogrski vladi sprt*viti rekrutne predloge do konca tega tedna pod streho, potem namerava grot' Ticza zasedanje ogrskega državneg:i zbora odložiti, da bode mogočo priti ogr- skim delegatom na Dunaj ter reäiti do- tične zadeve, pripadajoče delegacijam. Ko pa bodo deittgucije opravile svoj posel, potem bode najbrže slodil razpust ogr- skega državnega zbora. — Kar se tiče av- strijske delagacije, polagajo razni listi po- sebno važnost na to, da so kakor nemški, tako tudi češki delegatje v svojih govorih povdarjali potrebo nemško-češke sprave. Z ozirom na to pa poročajo listi, da hoče vlada v najkrajSem času vzeti zopet v svoje roke spravno akcijo, da se prepriča o tern, da-li bi ji kazalo sklicati državni zbor koj, ko bodo delegacije končale avoje delo. Sicer pa je na Čoškem pro- vzročil mnogo nevolje odgovor dr. Kör- berja na razne brzojavno prošnje čeakih agrareev, ki so zahtevali, naj bi se sklieal češki doželni zbor, ki iina rešiti mnogo prošenj občin in tudi zasebnikov, kate- rim preti zuradi elemenlarnih nezgod ve- lika beda in ki ao tudi vlado prosili, da bi priskoL'ila nesrečnežem na pomoO. Dr. Körber jc namreč odgovoril, da o državni podpori ne more biti govora, dokler ne dovoli državni zbor v ta na- men večjega kredita. Da se pa to zgodi, morali bi Čehi odnehati od obstrukcije! Cehi predbacivajo dr Kürberju, da je hotel celö bedo porabiti v politične svrhe, in mu grozijo, da raztegnejo prihodnjič svojo obstrukcijo celo na vladno predlogo glede dovoljenja rektrutnega kontigenta za leto 1904, kar so do sedaj vedno iz obstrukcijo izloeili. Avstrijska delegacija. V petek in v soboto se je v ple- numu avstrijske delegacije nadaljevala in '• tudi dokončala razprava o proračunu zu- nanjega ministerstva. Del. Dobernig je zagovarjal trozvezo ter priporočal ca- rinsko unijo z Nemčijo. Govnril je tudi o razrnerah mej Nemci in Italijani ter zagovarjal neko nemäko posest, katero imajo po njegovem mnenju Nernci v našem Primorju. Govoril je dalje proti reservatnemu povelju vojnega minister- stva glede polkovnega jezika in žugal z neko nemäko hiäo, katero si hočejo usta- noviti Nernci. Grol' Zedtvvilz je raz- pravljal o položaju na Balkanu in po- zdravljal sodelovanje z Rusko. Grof Dzieduszycki je povdarjai važnost tro- in dvozveze za ohramtev miru in hvalil našo vstočno politiko. Delegat Schneider je hotel govoriti o zatiranju narodnosti na Ogrskem, a predsednik mu ni pustil govoriti. Delegat Šusteršič se je zopet bavil z vetom. Hekel je med drugim, da je veto-pravica, bila pravica nemškega cesarja, a cesar Franc jo je I. 1804 od- ložil. Gros Schönborn je ostro prijemal Doberniga ter se odločno izjavil proti taki zvezi z Nemeijo, kakoräno bi hotel imeti Dobernig. Glede nemäkih prvotnih naselbin v Primorju ne more biti po nje- govem mnenju govora. Del. dr. Kramar je govoril proti trozvezi. Trozveza, pravi go- vornik, je velike važnosti le za Nemčijo, a našo zvestobo bo Nemčija slabo po- plačala. Naša iztočna politika bo po go- vornikovem mnenju še-Ie tedaj prava, ako se tesno združimo z Rusijo. Glede notranje politike pa pravi, da so Cehi vedno pripravljeni združiii se z Nemci, seveda na pravični podlagi. Na skrajnem Vstoku. Med Rusijo in Japonsko pride go- tovo do sporazumljenja. Tako poročajo dane8 soglaano vsi listi in nekateri za- trjujejo colö, da je Rusija vže vsprejela japonske predloge. Gelo angleški listi so potihnili z vojnirn rožljanjem, inje torej akoraj gotovo, da vsaj v doglednem (5asu med Rusijo in Japonsko ne pride do vojeke. Domače in razne novice. Inienovaqja. — Davčni kontrolor v Kanalu g. Fran Kavčič je imenovan davkarjem in pojde kot tak v Podgrad. DavČna kontrolorja poatala sta gg. Franc Porno pl. W ey e r t h a I in Josip P 1 a- huta; zadnji pride kot tak v Kanal. Davčni kontrolor g. Rajmund G o d e a s imenovan je za davkarja. Davčna prakti- kanta gg. Enej mejni grot" 0 b i ž z i in Habert Rauscher pl. Steinberg nta imenovana za duvčna pristava ; prvi za Gorico, dragi pa je prideljon priatoj- binskemu nradu v Trstu. Smrtna kosa. — V Sežani jo po daljši rnučni bolezni nrnrl sodni pristav g. Makso llrovatin v najlepši dobi živ- Ijenja, star namrec' Ip 35 let. Vest o njegovi smrti prevzročila je globok(» so- žalje vseh onih. ki so ga poznali. Pokoj- nik bil je namreč jako prijazen nasproti vsakemu in je vžival splošno spoStovanje. Bil je zvest sin svojemu narodu. Nje- govo truplo pripeljali so v njegov rojstni kraj, namreč v Vipavo. N. v m. p.! Za „SolHkl I)oinu so plačali pred- sedništvu : Josip Ivančič, prolesor v G >- rici, v vplačilo druge ustanovnine 100 K; Oskar Gabršček, državni poslanec, za prvo četrtletje 30 K. Uuravništvo prijelo: lzpraSevalna komisija v Tolminu K 10 Pogreb baronice Knie Spann. V nedeljo predpoludne obll. in pol se je vrsil poj»reb soproge poveljnika naäe vojne mornarice barontce Kme S p a u n, ki je bil jako impozanten Mrtvaški sprevod je vodil župnik c. in kr. vojne mornarice, častni kanonik goriäkega ka- pitelja preč. g. Uredniček ob asistenci šest drugih duhovnikov. Udeležili so sa pogreba tudi čč. oo. kapucini. Pred rmt- va^kim vozom so peljali na dveh vozeh vse polno najdragocenejših vencev, po- darjenih od najvii^jih dostojanstvenikov in drugih korporacij. Mej njimi bila sta tudi prekrasna venca nadvojvode K a- rola Stefana in nadvojvode Fer- dinanda d'Es t.e. Za mrtvaäkirn vozom stopal je so- prog pokojnice, admiral baron Spaun in bratje pokojnice. Potem pa se je vila dolga vrsta visokih vojaških dostojan- stvenikov, kakor tudi zastopnikov civilnih oblastnij. Ob straneh ulic pa, po katerih se je pomikal sprevod, bilo je vse polno občinstva. — Admiralu Spaunu došlo je od vseh stranij cesarstva vse polno so- žalnih brzojavk, med njimi tudi *ena na- šega cesarja. Pod voz je padel. — V soboto predpoludne so nekateri dečki, ki so se ravno vračali iz Sole, skakali okolu voza, ki vozi vodo za škropljenje ulic. Med njimi je bil ludi 7-letni sin Petra Ve- nuttija, ki je celo preživahen. V istem hipu pride od nasprotne strani voz, na- ložen z žaganicarni. Voznik bil je Anton Špacapan iz Ozeljana, in pod ta voz je padel omenjoni deček, pri kateri priliki si je zlomil desno nogo ter se hudo po- äkodoval na obrazu. Čeravno ao konji vozili počasu, ni mogel voznik kar hkratu ustaviti konj in voza, ko je deöek padel pod voz. Vkradel je sukujo. — V aoboto predpoludne je odnesel neznani uzmovič Skoöirju Tomažu iz Tolmina iz gostilne pri Reichu havelok. Pripeljali so iz tolminskih zaporov v tukajänje nekega Pobra Štefana, Dal- matincn, ki je bil v službi v Podbrdu pri podjetju bohinjske železnice. Tožen je zaradi goljuüje, katero bi bil izvräil na äkodo delavcev. K(»llko je dobilo v laujskem letu za vodo goriško inesto. — Za kronberäko vodo je dobilo v lanjskem letu goriäko mesto od 329 strank 10.664 kron 50 vin. Za vodo iz Soče pa od 170 strank 12.153 kron 99 vin. Nesreča. — Stara pesern, ki pa starišev ni še izmodrila. V Borjani je urnrl za opeklinami 24. t. m. eno leto in tri mesece star fantič posestnika I. U. Mati ga je samega pustila pri ognju in šla k sorodnikom po kotel, da skuha za kosilo polento, ko se je vrnila, je bil otrok že ves v ognju. Najbrže pride ko- misija. Stariši kedaj se izpametujete ? Kmetskl odsek c. kr. kmetij- skega druätva v (iorici za okraj ko- menski vabi svoje ude k rednemu obč- nemu zboru, ki se bode vršil dne 2. febr. t. 1. ob 3 uri popoludne v äolskem po- slopju v Komnu. Dnevni red : l.Poročilo predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Po- ročilo blagajnika; 4 Podpisovanje za na- ročitev kraetakih potrebščin, kakor žvepla, vitrijola itd.; 5. Slučajni predlogi. Odbor. Vabilo k vcselici, kojo priredi bralno in pevsko društvo „Slavec" v Kožbani dne 7. I'ebruvarja 1904. Zaöetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 60 vin., sedeži 40 vin. Vapored : 1. nagovor pred- sednika; 2. „Pozor k petju", poje mešan zbor ; 3. dramatična igra : „Dobrodoäli ! Kdaj pojdete domovVkl ; 4. „Nazaj v pla- ninski raju, ineäan zbor; b. deklamacija: „V pepelnični nočiu ; 6. „Pogovor z do- mom", mešan zbor; 7. dramatiöna igra: „Mesalina"; 8. „Na planine", meäan zbor; 9. ßreckanje. Med vsako točko svira or- kester. Po veseliei prosta zabava s plo- som. Vstopnina k plesu za gospode 2 K. V 8luöaju slabega vremena preaeae ae vosolica na prihodnjo nedoljo. K obilni udeležbi vabi odbor. Uokodelsko podporno «Irustvo v Loknvcu priredi v dvvrani g. J. Vid- marja dne 31. tin. svojo pustno veselico. Ekäpropriitrije zeinljiä^ od Sol- kaoa do 1st. Petra glede na novo Že- leznico so skornj izvedene. Obsegajo doslej okoli 410.000 in-. Posestnikov okoli 85 v Solkanu, okoli 40 v rnestu, na Pri- stavi 35 in na Baronoviä< a 3 ; lastnikov hi5 je v Solkanu 6, v Gorici 4. ükspropriranje se je izvräilo brez posebnih težkoč. Pozor na ponarejene baukovce. — Tudi po naSein mestu krožijo pona- rpjeni bankovci po 20 kron. Treba je torej previdnosti. Ponarejeni bankovci razlikujejo se od pravih po barvi, in tudi v nemškem tekstu nahaja se več pogreškov. Plini vž^ali v predoru. — Pri zidanju predora iz Loga v rabeljske rud- nike se je primerila velika nesreča. De- lavci so se peljali v rudnik. Kar se vna- mejo jamski plini, v trenutku brahne plamen, ki objame nesrečneže. Deset mož je bilo vhipu ožganih. Vendar ni nobeden umrl, ampak so žive pripeljali iz rudnika. Nesreöo je provzročila najbrže nepazljivost, kajti slutili so že naprej, da mora priti enkrat do detonacije, ako se no odpravijo plini iz rudnika. Prejeli smo in priobčujemo sle- deče: Slavno uredništvo! V predzadnjih štev. cenj. „Goriceu je v člankih: „Liberalni učitelji........u med drugim tudi, da je na prvem Ko- pačevem shodu pri Rebku brejski učitelj, Možina, govoril: „Učiteljski stan je de- lavski stan, tudi mi učitelji smo delavci in trpini, prosimo, da nas podpirate, kar je v vaši moči, saj vam je znano, kako jaz držim za vas, ter sem tudi naročen na vaše časnike, in sem, kar mi je bilo mogoče öasnike tudi drugim oddajal." — Ker se pa to z resnico ne vjema, hočem dati pojasnila: Za prvi Kopačev shod ni nikdo izmed učiteljev niti vedel, le podpiaani je tikom pred otvoritvijo slučajno doznal zanj in se ga kot sosed udeležil brez na- mena, da bi tarn kaj govoril. Ker je pa sklicatelj ali poročevalec, g. Kopač se v svojem govoru dotikal tudi potrebe po izomiki in izobrazbi ter povdarjai po- trebo šolstva in dobrega učiteljstva, oglasil se je po končanem govoru tudi podpisanec, ki je povdarjai: „Delavski stan je velike važnosti; spoznavati je začel tudi svojo moč in danes se po vsem svetu druži delavstvo za zboljšanje svo- jega položaja. Tudi slov. delavec se je začel na tem polju gibati čimdalje bolj uvažujoč potrebo izobrazbe, dobrih Sol in napredovanja. Naše učiteljstvo ne stoji danes v nobeni stranki kerje samo zaae organizirano pač pa rado in lahko kompaktira z vsako stranko, ki novi šoli in našemu stanu ne nasprotuje. Učitelj je tudi reven in ne- plačan delavec, kakor je reven tiati, ka- terega ima poučevati. Zato naj de- lavatvo, revni kmet in Ijudstvo dela na to, da se sola podržavi, in vsem bo bolje 1" — Morda je bila še kaka beseda in obäirneje povedana; a odločno pa zanikam, da bi bil kaj govoril, o čitanju, podpiranju, razširjevanju časnikov ali soc. stranke. A. M. Opomba uredniätva: Kako privede Človeka slučaj tudi na Kopaöeve shode, in kako je ta slučaj hudomušen, da zapelje človeka k govoru, na katerega ni nikdar mislil. 0 ti slučaji, kako čudni so oni semtertje! Skandal v gledališču. — V Trstu so igrali v filodramatičnem gledaliaču francoako igro „Bomba" — dramatiöen izdelek najelabäe vrste. Poslušalci so bili nad bedasto igro in slabim prestavljanjem tako ogorčeni, da so razsajali, žvižgali in hoteli vse stolči. Zgorelo mesto. — V soboto po noöi o 2. uri in pol začelo je goreti mesto Alesund v Skandinaviji. Zgorelo je skoro celo me8to, ter ostalo 12.000 prebivalcev brez atrehe in brez živeža. Srednješolstvo v Avstr|ji. — Te dni je bila objavljena po naučnem mi- nistru statistika avstrijskih gimnazij in realk. Po ti staüstiki je v Avstriji 222 gimnazij. Od teh je nemških 116, čeških 51, 30 poljskih, 6 italijanskih, 3 malo- ruske, 5 srbohrvatskih in 11 utra- kirističnih. Realk pa je 121, in sicer 69 realk nemäkih, 37 čeških, 10 poljskih, 3 italijanske, 1 srbsko-hrvatska in 1 utrakšistična. — Kakor je znano, se- 8tavljajo Nemci v naäi državni polovici okolo jedno tretjino vsega prebivalstva, imajo pa od 222 gimnazij 116, od 121 ra'k 69. Med skupnimi 343 srednjimi solami jih je torej 185 l nemäkim učnim jezikom, to je: tretinja prebivalstva ima nad polovico srednjih šol! In vendar so Nemci tako nesraruni, da kriče v jed- j nomer v državuem zboru in sploh tudi po nemškib listih, da jib vladn zapoatavlja, tor grejo v svoji nearamnoBti tako daleč, da očitajo nam Sloveneem, ki nimamo niti jedne slovenBke gimnazije, niti realke, nenasitnost. Kolik<> deiiarja gre v dim — in 1108 ? — Tridesetorica tobaönih to- varn v Avstriji je v letu 1902 izdelala 1307 milijonov srnodk, 3114- milijonov cigaret, 239000 meterskih cento? tobaka za kadeuje in 13640 meterBki eentov za nostjanje. Brezsrčno nostopanje z vojaki. — „Nsr. Lialy^porocajo o vrsti slučajev, v katerib so je v Pragi brezsrčno po- stopalo z vojaki. Tako n. pr. ae jo moral topničar Hosier toliko ČaBa vežbati a puško, da sta mu roki otrpnili, in mu je puäka izmuznila iz njib. Četovodja ga je nato s tnko silo udaril s kopitom, da so je top::"Car nezavesten zgrndil na tla. Morali ho poklicati zdravnika, da ga je spravil k zavesti. Topničarja Hrobata je njegov Četovodja tako močno suuil z | nogo v spodnji del trebuha, da je moral zaradi tega ležati več dni. Topničarja j Zurebacha je njegov četovodja Budi- j lovvsky tako hudo trpinčil, da je sklenil j prositi, da bi bil preslavljen k drngi ba- ! teriji. Budilowsky inu je baje rekel, da ga hoče toliko časa mučiti, dokler ga ne prisili k Hamomoru. Se is*ti dan mn je ulil na glavo vrč vrele vode. „Narodni Listy" zahtevajo,naj se uvede glede vaega . tega stroga preiskava. Loterijske številke. 23. jatiuvarja. Trst......24 32 72 17 46 Line......36 30 28 4 88 Odlična vdova daje poduk v glasovirju v nemščini in francoščini ter spremlja na spre- hode. Stanuje na Solkanski cesti St. 11, II. nadstropje. Ivan Bednarik priporosia svojo knjigoveznico v Gorki ulica Vetturini St. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in 6rna vina , iz vipavakih, furlanskih. briakih, dal- ¦natinskih in isterskih w i ¦ nogridovi UoBtavlja na dom in razpoäüja po želez« aici na v»e kraje avBtro-egerske monarhije a Boclih pri nakupn ra/.nih zirn- skih potn>bŠLin t»idi za nuprej blajjo- volijo obrniti v prvi vrsti na njt>govo . trjjoviiid, k(»ja nutli c*'nj. udjtTiialcviii vedno priliko za neprekosljivo who in dobiM' linkup vt'dno svcžih in soliilnih ra/.iiovrstnili pletcnin iz bimibaŽH in volrio. kakor: nogavico, rokavice, jopice, arajee, hlaöe, ziniske äorpe, rUtO, 6epiC6, VOlllO itd. !>al.jr priporoča Sr zadnjo novosti kakor: raznovrstne kožukovine. ziinske čovljeza dame, rusko galošo, dežnike, moderce, bluse, ypodnja krila, pasovo, predpasnike; jako velika zaloga bologa perila aa gos- podo, krasnih ovratnic, lovskili nogavic itd.; zadnje novosti miönih okraskov za obloko, razne svile, žnmot, pliš, fodro itd.; vsepotrebsčino aagg. šiviljo in krojaöo. J. ZOPllik, Gorica, Gosposka ulica 7. Prosiva zaktevati listke! Najvocja trgovina z zolezjeni Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. 11. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, ielezje, streäna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečib tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. flpaBBBMBOHI Edina zaloga I I f I stavbenih nositeljev i1™1111""1! v aorlcl. " 1 Pocinkana &ica aa vinograde po jako sttiSanih cenah! Pozor! L»O krono nag;I*ade izplačava vsakemu, kdor dokaže a potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je knpil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva 2 a h t e v a t i listke! ' Pozor! Eno krono nagrade! ' Pozor! Eno krono nagrade! l^ekarna TV r«,r4 n CRISTO FOLETTI, Trskmo (Stokfiševo) ]ctrno 7 oijc. V" Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirnasteklenicatega oljanaravno-rumenebarve po K 1*40, bele barvepo K 2 TiHkiuo ieleznato jetruo olje. Raba U'ga olja )f sosebno pripo- ročljiva otrokom in dcčkoni. ki so nor- vo/.ni in nežne naravr. Trskino jetrno olje se /cleznini jodecem. S tern oljoni si» zdravojo v kratkoin Üiisu in ¦/. potovostjo vrso kostn» bolczni, žlozni otoki, goli5e, malokrvnost in splošna slabost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomba. Oljo, kalcri'^a naročam dircklno i/. Norvcgijo, prciščo s<> vfiM'tn laborntoriju prt'dno so napolnijo slcklcnico. zat