PoStnfos platem ▼ polovM Leto XXI., ŠL m LJubljana, sreda 20. novembra 1940 Cena t Din upiavuiaivo. ujuDijana, Knatijeva & — relefoc Štev 3122, 3123, 3124, 3126. 3126. Lnseratru oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel 3492 in 3392 Poui užmca Maribor: Grajski trg St. 7 - Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-liana št 17 749 izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica o. telefon 3122. 3123. 3124. 3125, 3126. Marloor, Grajski trg št 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon št 65 Rokopisi se ne vrača io Vojni stroški Ni še mogoče primerjati vojnih izdatkov glavnih vojujočih se držav z njihovimi izdatki v zadnji svetovni vojni, vendar pa si je že po doslej znanih približnih podatkih mogoče ustvariti precej jasno sliko o ogromnem porastu vojnih izdatkov v sedanji vojni v primeri s prejšnjo. Razume se samo po sebi, da gre ta porast predvsem na račun novih sredstev sodobnega vojeva-nja, ki so neprimerno dražja od onih v svetovni vojni. Človeka je skoro povsod že nadomestil motor, ki je — prav. vsakdanje povedano — neprimerno dražji. Tri izredno draga vojna sredstva so se pojavila v tej vojni: najprej motorizacija vojske, nato oklopni vozovi (tanki) ter končno letala. Ker pa je tudi v tej vojni ohranilo ali celo povečalo svoj ogromni pomen tudi vojno brodovje, ki je seveda prav tako potrebno stalnega obnavljanja kakor vse druge vrste orožja, si v grobih o-brisih lahko predstavljamo, kakšne denarne zahteve postavlja današnje vojevanje posameznim državam. Te dni so bili v Washingtonu objavljeni zanimivi statistični podatki, iz katerih precej nazorno izhaja razmerje med vojnimi in drugimi izdatki šestih glavnih držav na svetu, kakor so bili določeni z njihovimi rednimi proračuni za prihodnje finančno leto. Pri tem seveda niso všteti razni posebni fondi ter oni izdatki, ki tvorijo del vojaških proračunov, dasi so prikriti s porazdelitvijo na razne »civilne« postavke. Skupno se vsi ti vojaški izdatki, ki veljajo za Zedinjene države. Rusijo. Japonsko. Italijo, Veliko Britanijo in Nemčijo ocenjujejo na okoli 50 milijard dolarjev (3000 milijard dinarjev). Njihova porazdelitev na navedene države kaže v primeri z rednimi dohodki teh di-žav v prihodnjem letu približno tole sliko: Dohodki Zedinjenih držav bodo znašali okoli 74 milijard dolarjev, izd:-.tki za oborožene sile pa 12 milijard. Dohodki Rusije so preračunani na 7 milijard dolarjev, njeni vojaški izdatki v prihodnjem letu pa na 3 milijarde dolarjev. Od 6 milijard dolarjev japon-sk h državnih dohodkov bo odpadlo na vojaške izdatke 1.3 milijarde. Italijanski državni dohodki bodo znašali okoli 5.75 milijarde, vojaški izdatki pa približno dve milijardi dolarjev. Dohodki Velike Britanije za prihodnje leto sicer še niso ;:li določeni, domneva pa se, da bo An-'ija izdala za vojne namene najmanj okoli 20 milijard dolarjev. Za njen do-minion Kanado, ki je sedaj v obrambni skupnosti z Zedinjenimi državami, domnevajo. da bo imel blizu 4 milijarde dohodkov, od katerih bo dobro petino (810 milijonov dolarjev) žrtvoval za vojaške namene. Pri Veliki Britaniji je ta odstotek še neprimerno večji, saj je že v prvem letu vojne odpadlo približno 50°/o njenih nacionalnih dohodkov na vojaške izdatke, kar je spričo ogromnih potreb v pogledu zadostne in moderne oborožitve povsem razumljivo. V prvem letu vojne so njeni dohodki znašali približno 30 milijard dolarjev. Za Nemčijo, o kateri proračunske podrobnosti niso znane, računajo, da bo prihodnje leto izdala za vojno najmanj 15 milijard dolarjev. Kolikšni so sedanji vojni izdatki Velike Britanije, si lahko predočimo na dva načina: s tem, da jih preračunamo na dnevne izdatke, ki jih skušamo nato ponazoriti, ter s tem, da jih primerjamo z njenimi vojnimi v zadnji svetovni vojni. Po izjavi angleškega finančnega ministra sira Johna Simona so bili angleški vojni izdatki v prvem letu preračunani tako, da jih odpade na en sam dan okoli šest milijonov funtov aH poldrugo milijardo dinarjev. Neki ameriški list je izračunal, kaj bi se moglo s tem denarjem dnevno storiti. Tako bi na primer vsak nezaposlen delavec v Angini lahko preiemal dnevno po pet funtov (okoli 1250 dinarjev) ali 1825 funtov letno Ali pa bi vsakemu človeku, ki zaradi starosti ne more več delati, podeljevali dnevno po dva funta. Vsi dolgovi londonske občine bi bili s temi znoski odplačani v dveh tednih .. . Ako pa te zneske vojaško preračunamo, ugotovimo. da je mogoče s tolikšnim denarjem dnevno zgraditi po tri lažje kri-ža-kp seveda ako bi to bilo tehnično mogoče Za primerjavo sedanjih britanskih voinih izdatkov z onimi v zadnji svetovni vomi pa naj služijo naslednje številke: Britanski vojni izdatki so v času od leta 1914 do leta 1915 znašali 2.8 milijarde dolarjev. V naslednjih proračunih do leta 1919 pa so znašali 5.4, 6.5, 6.3 in 5.5 mibiarde dolarjev. Skupno je torei Velika Britanija izdala v svetovni vomi v voine namene nad 26 milijard do^riev. od česar ie na čiste voiaške od-^dlo n°kaj nad 22 nrliiard dol^ripv K^kor smo že omenili, bodo spi^' vomi vd^tki prihodniepa leta do-se"1'' +o oo+ okoli 20 milijard dolarjev... Opo7orili smo ž*3 na čigav račun moramo v prvi vrsti šteti ta porast vojaških izdatkov pri vseh državah na splošno. Glede Velike Britanije lahko Nova konferenca na Dunalu Danes se bosta sestala na Dunaju zunanja ministra Ribbentrop in Ciano z vodilnima državnikoma grofom Telekijem in grofom Csakyjem — Ogromno zanimanje za diplomatsko ofenzivo Berlina in Rima Berlin, 19. nov. br. (DNB). Zunanja ministra grof Ciano in von ttibbentrop sta danes ob 10. odpotovala iz Berchtesgade-na na Dunaj, kamor sta prispela pozno popoldne. Obenem je bilo službeno objavljeno, da je nemška vlada povabila na Dunaj madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekija in zunanjega ministra grofa Csakyja. Madžarska državnika prispeta na Dunaj jutri dopoldne. Iz vladnih krogov zaenkrat še ni bilo mogoče dobiti nikakib pojasnil o tej novi konferenci srednjeevropskih državnikov na Dunaju, zatrjujejo pa, da bo v zvezi z arbitražno vlogo Italije in Nemčije glede vseh važnih problemov Podunavja. Ves nemški tisk pripisuje danes v svojih komentarjih velik pomen včerajšnjim razgovorom nemških, italijanskih in španskih državnikov v Berchtesgadenu. Tako naglaša današnji »Volkischer Beobachter« v svojem uvodniku, da so bili včerajšnji državniški sestanki logično nadaljevanje diplomatske in politične akcije, ki jo je os zadnje čase tako uspešno započela. Pri teh razgovorih so se določile osnove novega reda ne le za Evropo, marveč za ves evropski življenjski prostor. Rimski politični krogi naglašajo prisrčnost odnosov med Italijo, Madžarsko. Nemčijo in Španijo. Listi razpravljajo tudi o obisku bolgarskega kralja pri Hitlerju, ki pomeni dokaz prisrčnih odnosov med Bolgarijo in silama osi pri današnjem obdobju političnih in vojaških dogodkov v Evropi. Bern, 19. nov. br. (CBS) Inozemski novinarski krogi v Berlinu opozarjajo, da so se sedaj dodobra utrdili tesni prijateljski odnošaji med Bolgarijo in Nemčijo ter da se je Bolgarija definitivno odločila za solidarno sodelovanje z osjo. Bolgarija bo ostala sicer še nadalje nevtralna, toda z nikakršnim ukrepom ne bo ovirala akcije totalitarnih držav, če bi poskusile Turčijo zlepa ali zgrda prepričati, da bi bil zaman njen sleherni odpor proti osnima velesilama, ki hočeta na vsak način prodreti na Bližnji vzhod, da bi prišli tudi tam Angliji do živega. Kar se tiče jutrlSnje podunavske konference na Dunaju, vlada tako v italijanskih kakor v nemških diplomatskih krogih najresnejša rezerviranost, nanovedufe se pa, da bo prihodnji teden prišel v Berlin rumunski ministrski predsednik general Antonescu. Morda Ciano in Ribbentrop sedaj spet posredujeta med Romunijo in Madžarsko, da bi dokončno rešili vse probleme med seboj in se tako približali, da bi se v Podunavju dokončno uredil in ustalil novi red. Končno napovedujejo, da bo v Ir^tkem prišel v Berlin tudi podpredsednik francoske vlade in zunanil minister Tnval kl ima že baje vabilo za ta obisk. SUora? Istočasno naj bi prišel v Nemčijo na obisk še belgijski kralj Leopold. m ne bo zastarana New York, 19. nov. o (P«*« Ass.-). Na današnji konferenci tiska na Wi'helmstras-se je imel dopisnik agencije »Press A*so-ciation« priliko govoriti v nevezanem razgovoru s članom nemške vlade ki je izjavil, da bo morda na dunaiski konf—enci sodeloval tudi zastopnik B~''«arije. Drsnik je v razgovoru ponovno vnra^afl. znVaj Jugoslavija ne bo zactor>qna Odgovorjeno mu je bilo, da sta Ju^o^avija in Nemčija v vseh vprašanjih složni in da Jugoslavija ne prihaja v nobeno kombinacijo. Jugoslavija je država, iz katere ima Nemčija organiziran izvoz in prrko nje tudi iz drugih držav. Zato nima Nemčiia nobenega interesa, da bi se ta organizirana država vznemirjala Preko jugoslovenskega ozemlja ne gredo samo v Nemčijo, temveč tudi v Italijo mnoge pošiljatve ter zato ni nobenega razloga, da bi bi'a na dunai^ki konferenci zastopana tudi Tugos'avija. s katero so bila vsa vprašanja k, interesirajo obe državi v ministrskih in diplomatskih razgovorih trajno fiksirana Druga faza diplomatske ofenzive osi Rim, 19. nov. o. Sestanek zunanjih ministrov Italije in Španije s Hitlerjem in Ribbentropom v Berchtesgadenu predstavlja kakor poročajo dopisniki italijanskih listov iz Monakova »n Berlina, pričetek druge faze diplomatske ofenzive osovinskih sil. Prva faz« te ofenzive se je pričela 27. septembra, ko je bil podpisan v Berlinu nemško-italijansko- japonski trojni pakt. končana pa je bila z obiskom Mo duhu. že snoči se je kralj Boris spet vrnil v Sofijo. Potovanje kralja Borisa v Nemčijo je vzbudilo Uilto v nemških kakor tudi v bolgarskih in vseh ostalih srednjeevropskih političnih krogih največjo pozornost. Nemški vladni krogi so zelo rezervirani in od njih o razgovorih ni mogoče dobiti nobenih podrobnejših informacij. Nekoliko pa po-jasnujejo politično ozatije potovanja bolgarskega kralja v Nemčijo vesti iz Sofije, ki kažejo, tla so tamkajšnji politični krogi zelo zadovoljni spričo sestanka v Bcrca-tesgadcnu, kl je po njihovem mnenju znova potrdil in pcglobll že preizkušeno prijateljstvo med oboma državama. Posebnega pomena je bilo, da je spremljal kralja na potovanju zunanji minister dr. Popov. Milanski »Secolo Sera« je o potovanju kralja Borisa objavil dar.es tudi že prvi k omeni ar, v katerem pripisuje obisku pri Hitlerju zrlo velik diplomatski ln politični pomen. Nedeljski sestanek v Berchtesgadenu je treba na vsak tu čin uvrstiti v okvir velike diplomatske akcije o* nih vele:,U. l ahko se reče, da je bil v aeki zvezi z obiskom predsednika ruske vlade in komisarja za zunanje zadeve Molotova v Berlinu. Berlin. 19. novembra. AA. (DNB). V tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, d» je bilo pri obisku kralja Borisa v Nemčiji pri vodja raj ha največ govorjeno o novem političnem redu v Evropi. Uradno psročilo bolgarske v!hde Sofija, 19. novembra. AA (DNB). Ponoči opolnoči je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: še posebej pripomnimo, da je ta porast v glavnem odvisen od večanja letalskih sil. Kako je v tem pogledu dvigala Anglija svoje izdatke za letalstvo še pred izbruhom sedanje vojne ter v prvem letu vojne, nam pokaže naslednja zanimiva primerjava njenih izdatkov za kopno vojsko, mornarico in letalstvo: V proračunskem letu 1921-22 je Anglija žrtvovala za kopno vojsko 96 milijonov funtov, za mornarico 80 milijonov, za letalstvo pa skupno le 17 milijonov funtov, kar da naslednje razmerje med temi vrstami oboroženih sil: 120 proti 100 proti 21. V zadnjem predvojnem proračunskem letu 1938-39 pa je bilo to razmerje že naslednje: za kopno vojsko 86, za mornarico 96 in za letalstvo 73 milijonov funtov, torej v medsebojnem razmerju: 120 proti 177 proti 91. Se bolj pa se ie to medsebojno razmerje predrugačilo v prvem vojnem letu. ko je znašalo: 137 proti 75 proti 174. Ta primerjava naraščajočih izdatkov Anglije za letalstvo v tej vojni najbolj zgovorno kaže. kako zelo se je podražila sedanja vojna v primeri s svetovno iz let 1914 — 1918, in sicer v glavnem zaradi večje uporabe letalskih sil, pa tudi zaradi sploftne motomacije vojske. Nj Vel kralj se je vrnil z zasebnega potovanja iz Nemčije Med potovanjem je dne 17 t. m obiska• vodjo rajha in državnega koncelarja Adoifa Hitler;a Obisk N7j Vel kra ia Boris, pr vodji rajha je izzval v vse bolgarski javnosti veliko presenečeni- ir odobravanje Povsod poudarjajo, da jc ta dogodek nov izraz preizku cncga pri|dteijsrv£ med nemškim in bo'garsk'm narodom Pc udarjajo, da je ta obisk v sedar.;em trenutku živahne politične delavnost' v popt/n soglasnosti z željami ljudstva in da je z njim izraženo stališče bolgarske zunanje politike. Zanimanje za Izhod na Egefsko merje Sofija, 19. nov j. (Ass Presc) V bolgarskem tisku je mogv le zadnu dni opažati nnr;'š~tjoče zanimmje za izhod Bolgarije na Egejsko mor ;e V posameznih listih se vse boli čestt■ ponavljajo članki, ki obra\ na\'ajo možnost ureditve tega vprašanja. ki ga Bolgarija smat'i. za eno najvažnejših .v svoji polifiki Pod vtisom ita-Iijanrko-gPkega oboroženega spora ter kot odmev na berlinski obisk sovjetskega zunanjega ministra Molotova se je v bolgarski javnosti ^e bolj utrdilo naziranje, da je prišel čas. ko je postalo posebno aktualno vpra anje. da se popravijo krivice mirovni pogodbe v Neuilllvu V bo'garski javnosti z napetostjo pričakujejo kakšni bodo prvi konkretni rezultati razgovorov sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ita'ijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in španskega zunanjega ministra Sunerja s predstavniki nemškega rajha v zadnjih dneh Prav posebno važnost pa polagajo v bolgarskih polit'čnih in diplomatskih krogih na bodoče zadržanje Turčije, od katere je po njihovem mnenju v največji meri odvisen nadaljnji razvoj dogodkov na Ba'kanu Sofija, 19. nov s. (Reuter). K obisku kralja Borisa v Nemčiji javljajo, da je bil zasebnega značaja. Kralj Boris se je s kan-celarjem Hitlerjem sestal že v nedeljo. O vsebini njegovega razgovora s kancertarjem Hitlerjem ne dajejo v bolgarskih uradnih krogih nobenih poiasnil. Zatemnitev v Turčiji Ankara, 19. nov. j. (Anat. ag.) Uredba o le ta laki zaščiti, ki so jo že pred delj časa izcala turška oblastva stopi v veljavo ta četrtek. Od tega datuma dalje bodo vsa turfka mesta in naselja ponoči zatemnjena. Posebni členi te uredl5e urejajo tudi zaščito prometnih naprav pred letalskimi napadi. Carigrad, 19. nov- br. (Štefani) Koordinacijski odbor za narodno obrambo je imel danes daljšo sejo, na kateri je razpravljal o vrsti nadaljnjih ukrepov sa Izpopolnitev turške narodne obrambe. Med drugim je odredil stalno zatemnitev vseb turških mest. Ta ukrep se bo pričel izvajati od pri-hocinjega četrtka dalje. Nadalje je priznal vladi pravico, da zapleni sleherno podjetje, ki bi mu vrhovno poveljstvo vojske pripisalo bistven pomen za državno obrambo. Bolgarsfcc-rumuitsSca Siisasačsia ugajanja S°fija, 19. nov. AA. (DNB) V Bukarešti se bodo 25. t. m. začela nova pogajanja v okviru bolgarsko-rumunskega finančnega odbora o finančnih vprašanjih, ki so nastala v zvezi s priključitvijo južne Dobrudže, zlasti v zvezi s preseljevanjem Bolgarov iz Severne Dobrudže. Anteneseu odpotuje danes v Berila Bukarešta, 20. nov. br. (SDA). Uradno poročajo, da bo vodja države general An-i tonescu iutri oooldne v soremstvu zuna-; njega ministra Sturze odpotoval na uradni obisk v Berlin, kamor ga ie povabila ! nemška vlada. Razpust švicarske desničarske skupine Bern, 19. nov. br. (SDA>. Švicarski zvezni svet ie na svoii nocojšnji seji sklenil na osnovi zakona o ukreoih Droti oro ti državni propagandi in za zaščito demokracije razmist »Nemškega nacionalnega do-kreta v Švici«. Z odlokom vlade ie prepovedano nadaljnje delovanie te politične organizacije kakor tudi nadaljnje izhaianie njenega glasila in drug'h propagandnih tiskovin. Prav tako ie zabranjeno osnovanje vsake dru^e organizacije, ki bi zasledovala iste cilje. V utemeljitvi tega ukrepa poudarja vlada, da ie izvedena preiskava ugotovila, da ie ta oolitična skupina stremela oo spremembi re^a in režima v Švici s protiustavnimi in nezak-niti-ni sredstvi. Med drugim ie dajala svojim članom taina navodila, snovala celice in tajne skup;ne. zbirala podatke in izvajala taino vojaško organizacijo s prevratnimi cilji. Kršitev tega odloka, ki stopi takoi ▼ veljavo, bo strogo kaznovana. V Švici se že smučajo Bern, 20. nov. br. (SDA). Po poročilih iz St. Moritza ie tam zapadlo sedai tudi že v dolinah 60 cm snega V smuških predelih ga ie že poldrugi meter, tako da ie zimska sezona že v nolnem razmahu. Snežni viharji v Italiji Milan, 19. nov. A A. DNB. V severni Italiji, zlasti pa v Alpah, divja hudo neurje. Sneg pada v debelih kosmičih. V nekaterih dolinah je dosegel že višino 40 cm Razen tega je prišlo do poplav pri Ogleja. Boji pri Krniti In v Epiru Grški pritisk ob reki Kalamas — Topovski in pehotni boji vzhodno od Korice Ohladitev cinošajev med Fra.ndf© in Mctneip ^Neue Zurcher Zeitung" o sedanjem stanju francosko* nemških pogajanj in o prepadu, ki leči obe državi Atene, 19. nov j. (Ahs Press). Po informacijah z albanske meje je težišče vojaškega položaja na vsej grško-italijans-ki fronti še zmerom pred Korico Položaj je na tem frontnem odseku še zmerom ugodnejši za Grke, ki so »e dobro utrdili na postojankah, ki so jih osvojili v zadnjih dneh in s katerih popolnoma obvladujejo položaj okrog Korice. Na več mestih, zla-sta vzhodno od Korice je prišlo včeraj do večjih spopadov med grškimi in italijanskimi četami, ki pa položaja niso izpreme-nili. Tudi topništvo m letalstvo je bilo na obeh straneh zelo delovno Grške topov ske postojanke obvlacrio skoraj vse glav ne dohode iz italijanskega zaledja proti Ko rici. Grška izvidniška letala so ugotovila, da Italijani na tem frontnem odseku v precejšnji širini zbirajo nove sveže vojaške odrede, take da je pričakovat' skorajšnjega močnejšega ital1,lanskega protisunka ki naj bi italijansko fronto tw tem odseku razbremenil občutnega grškega pritiska. Na ostalih frontmh sektorjih včeraj in danes dopoldne n. prišlo do večjih vojaških akcij ter je osta; v glavnem nespremenjen. Neki grški odred je snoč1 na neohorože-nem motornem čolnu izvršil privatno akcijo na enega izmed dodekar.ešk h otokov Pri tem je prišlo do spopada z Italijani ter je bilo več italijanskih vojakov in mornarjev ubitih, trije pa ujeti Atene, 19. nov. s. (Atenska tel ag.). Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 23. vojno poročiio: V Epiru in vzhodno od Korice so bili v teku hudi boji, v katerih s«) naše čete zopet dosegle uspehe. Sovražn protinapadi so bili odbiti in je naša vojska zavzela močno branjene sovražne postojenke Vsi sovražni oddelki, ki so se še nahajali na južnem bregu reke Kalamas, so bili pognani preko reke. Naš- oddelki s« na dveh točkah izvedli vpade v sovražno ozemlje ter so pri tem uničili sovražna municijska skladišča in zaloge živil. Sovražna letala so v velikem števillu napadla naše postojanke na fronti V letalskih bitkah je bilo sestreljenih 7 sovražnih bombnikov in dve italiansk, lovski letali. Dve grški letali se nista vrnili v svoja oporišča. Grška letala so izvedla več izvidniških poletov nad sovražnim ozemljem v Albaniji. Pri tem so bombardirala neko letališče in sovražne kolone na pohodih. Letalski napad na Elbasan London, 19. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Angleški bombniki so včeraj izvedli večji napad na mesto Elbasan v Albaniji. Bombardirane so bile vo-ja.\ke zaloge in skladišča vojnega materiala. Vse bombe so padle na odrejene objekte in so bili povzročeni požari. Položaj pri Karlci Atene, 19. nov. s. (Reuter) Zadnja poročila o položaju na bojišču pri Korici javljajo, da si Italijani prizadevajo z vsemi sredstvi, da zadrže grške napade na mesto. Izvedli so proti Grkom vrsto protinapadov, ki pa doslej niso uspeli. Na ita lijanski strani so stopili v akcijo tudi strmoglavci. Grški propagandni minister je danes sporočil, da je na italijanski strani samo pri Korici v akciji okoli 400 vojnih letaL Za grško armado je zato neobhodno potrebno, da dobi čim preje več letal, s katerimi bo lahko parirala akcije italijan-sikega letalstva New York, 19. nov. br. (CBS) Po informacijah agencije Reuter so italijanske čete, ki so branile Korico (Korčo), ob 1. po- London, 19. nov. j. (Ass. Press) Nad angleškim otočjem je Dilo v minuli noci sicer dokaj neugodno vreme z nizkimi oblaki, vendar pa to ni motilo nemškega letalstva, da ne bi poskušalo izvršiti krajevno zelo razsežno zasnovanih bombnih akcij proti Veliki Britaniji. V Londonu je bii ponoči večkrat dan letalski alarm, ki pa nikoli ni trajal delj časa. Nad mestom so se pojavile le manjše skupine nemških bombnikov, ki so brezciljno vrgli nekaj bomb na razne mestne okraje. Povzročena škoda ni bila večjega obsega. Večji napad je bil izvršen na Liverpool, kjer so bili bombardirani industrijski objekti in skladišča v bližini luke. Zažigaine bombe so zanetile v Liverpoolu več požarov. ki pa so bih naglo omejeni. Nekaj škode je bilo povzročene tudi od rušilnih bomb, ki so zadele več industrijskih objektov. število človeških žrtev nI bilo znatnejše. Posamična nemška letala so izvršila več napadov proti posameznim ciljem tudi v južni ter severovzhodni Angliji, kjer pa nemške bombe niso napravile omembe vredne škode, niti niso zahtevale človeških žrtev. London. 19. nov. s. (Reuter). Danes podnevi so letaisk. napadi na Ansliio popolnoma izostali. Ves dan niti eno sovražno letalo ni preletelo angleških obal Zv:čer pa se ie pričel običajni nočni letilski alarm v Londonu že zelo zgodaj, namreč pred 18. Nemško poročilo Berlin, 19. nov. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes opoldne objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Neka podmornica je potopila 4 oborožene sovražne trgovinske ladje s skupno 23.880 tonami, druga prav tako 4 s skupno 21,340 tomamL Med njimi sta bili tudi dve petrolejski ladji. V noči od 17. na 18. november in 18 novembra so se nadaljevali letalski napadi na važne vojaške objekte v Angliji. Razen Londona so skupine nemških bojnih letal učinkovito bombardirale več krajev ob južni angleški obali, med njimi pristaniške in industrijske naprave v Sout-hamptonu. kakor tudi naprave oboroževalne industrije v srednji Angliji. Bomb- J piki italijanskega letalskega zbora so na- noči zapustile mesto in se umaknile proti severozapadu. Grške čete so tedaj defini-tivno zavzele to važno vojaško oporišče. V grškem službenem poročilu še ni omenjen ta uspeh. DjevdjelUa, 19. nov. o. Boji med italijanskimi in grškimi četami v odseku med Korico in Lerinom se nadaljujejo dan in noč. V bojih, ki so bili zlasti poslednja dva dneva zelo krvavi in srditi, kljub težavnemu terenu sodeluje tudi letalstvo z obeh strani. Zlasti je bilo včeraj aktivno italijansko letalstvo, ki je podpiralo pehoto v poizkusih, da odbije grške čete, utrjene na planini Moravi, ki dominira nad Korico. Izredno hudi boji so bili tudi na planini Zvezdi, kjer je teren zelo težaven in so bile zato tem večje žrtve na obeh straneh. Italijansko poročilo Kim, 19. nov. br. (Štefani). V svojem 165. službenem vojnem poročilu, ki je bilo davi izdano, pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske: Na fronti v Epiru so se razvili včeraj hudi boji, vendar se bojne črte niso premaknile. Le vas Ezeki je sovražnik zavzel. Formacije naših letal so intenzivno napadale sovražne postojanke. Nastale so pri tem velike eksplozije. S strojnicami so letala obstreljevala zbirajoče se sovražne čete. Sestreljena so bila 3 sovražna letala, 1 italijansko se ni vrnilo v svoje oporišče. V severni Afriki so italijanska letala bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražne letališke naprave, postojanke čet in barake v oazi Sivah. Vsi objekti so bili zadeti in nastali so ogromni požari. Naša letala so se vsa vrnila v svoja oporišča. Sovražna letala so bombardirala To-bruk in Bardio, ne da bi povzročila kako škodo, ter Solum, kjer so bili 3 vojaki ubiti, 5 pa ranjenih. Na Dodekanezu je skušal sovražnik zavzeti otok Gaidaro Naše sile na kopnem na morju ln v zraku so takoj odločno reagirale na napad in prisilile sovražnika, da se je v naglici umaknil. V vzhodni Afriki so sovražna letala bombardirala Agordat, Korondil, Buno in Gerile. Posebne škode pri teh napadih ni bilo. Vojna v Afriki London, 19. nov. br. (UP). Admiraliteta je danes objavila komunike, v katerem pravi, da je skupina angleških lažjih vojnih ladij prizadejala sovražniku v Somaliji nov udarec. Angleške vojne ladje so snoči intenzivno obstreljevale italijansko luko Dante v Somaliji. Granate so hudo poškodovale tanke olja in bencina, postojanke obalnega in protiletalskega topništva ter neki pomol v luki. Italijanske obalne baterije so reagirale na napad, vendar niso niti zadele niti poškodovale nobene angleške ladje. Kairo, 1».' nov. br. (UP). Skupine angleških letal so v noči od nedelje na ponedeljek hudo bombardirale Bengasi, Bardio, Solum in Tobruk. V italijanski Vzhodni Afriki je bila napadena Gura v nekaj zaporednih valovih. Ko so prispela nad kraj poslednja angleška letala, je neki večji objekt v Guri gorel. Velik požar je bil povzročen tudi pri napadu na Agordat Požar je tam izbruhnil na železniški postaji. NajroM. 19. nov. br. (UP). Motorizirani oddelki južnoafriške vojake so se na področju pri Liboji na meji Somalije in Kenije, hudo snonndli z itali^r^ki^l srednjimi četami. Italijanom so bile prizadeja-ne znatne izgube. padli neko mesto ob vzhodni obali Anglht Ln dosegli pri bombardiranju važnih ob jektov dobre uspehe. Pri napadih na ladje in konvoje ob vzhodni obali Velike Britanije je uspelo potopiti dva trgovinska parnika po 300C ton, 3 ladje pa so bile poškodovane. V pretekli noči ie le malo angleških 1p tal prodrlo nad nemško ozemlje. Njihovi napadi so ostali brez vsakega učinka. V poslednjih 24 urah ni bilo sestreljen* nobeno letalo. Nai Mamelfo c LoiKion, 19. nov. s. (Reuter.) letalsko ministrstvo javlja: Angleški bombniki so izvedli preteklo noč napad na tovarno sintetičnega bencina v Leuni pri Leipzigu Napad je bil kljub zelo slabemu vremenu dovršen z dobrim rezultatom. Povzročenih je bilo več velikih požarov, zlasti v severnem delu tovarniškega kompleksa Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta. Letala obalnega poveljstva so včeraj v spopadih s sovražnimi letali sestrelila en nemški hidroplan tipa Dornier in drugega tipa Heinkel. Potopljene ladje London, 19. nov. s. (Reuter) Admiraliteta javlja, da je v tednu do 10. novembra sovražnik potopil skupno 13 trgovinskih ladij s skupno 71.749 tonami ladijske prostornine. Na angleške izgube odpade 10 ladij (61.202 toni), na zavezniške ena ladja (1930 ton) in na nevtralne dve (8616 ton). Med navedenimi angleškimi izgubami so 4 angleške ladje, ki jih je 5. nov potopila neka nemška vojna ladja v velikem konvoju v Atlantiku. Te ladje so imele skupno 25.453 ton. Admiraliteta javlja, da identiteta ladje, ki je izvedla ta napad, še vedno ni točno ugotovljena, da pa je brez dvoma Slo za nemško vojno ladjo. Novi tipi ameriških bombnikov za Anglijo VVashington, 19. nov. br. (UP) V Los An-gelesu je sedaj pripravljena za odhod v Veliko Britanijo prva eskadra novih Dou-glasovih lovskih letal tipa »B 7«, ki ve-J ljajo za najhitrejša lovska letala na svetu. Letala so dvomotorniki z brzino po 640 i km na uro. Anglija je naročila v tovarni Douglas več sto takih letaL Poleg tega izdelujejo za Anglijo tudi štirimotome bombnike tipa >B 24«, ki veljajo za naj-jačja bojna letala z velikim akcijskim radijem. Tovarne izdelujejo končno za Veliko Britanijo še 600 dvomotornih hidro-avionov. Za pravo senzacijo v letalski tehniki pa smatrajo novo lovsko letalo, ki ga bodo te dni pričeli v serijah izdelovati v tovarnah družbe Curtis White v Saint Louisu. letalo se bo izredno lahko hitro dvigalo in se bo uporabljalo posebno za obrambo. Motorji so tako konstruirani, da njihovo brnenje ne bo izdajalo pozicije letala. Nevarnost vdora še ni minila London, 19. nov. s. (Reuter) V spodnji zbornici je izjavil danes vojni minister Eden na neko vprašanje, da so mnogi angleški vojni ujetniki v Nemčiji brez zimske obleke in da jim bo skušala vlada pomagati S posredovanjem ameriške vlade se je že obrnila glede te zadeve na nemško vlado ter opozorila na določila ženevske konvencije glede postopanja z vojnimi ujetniki Poštni minister je sporočil, da je bilo samo v oktobru poslanih iz Anglije za angleške vojne ujetnike v Nemčiji 96.000 paketov. Podtajnik vojnega ministrstva sir Edvard Grigg je govoril o važnosti domače pomožne garde. Dejal je, da nihče ne sme misliti, da je nevšrnost vdora v Anglijo že minila, ker doslej še ni bila poskušena. Velika nemška armada je še vedno pripravljena v invazijskih lukah na morebitno povelje za napad. Tak napad pride lahko tudi pozimi. Zato mora biti domača garda prav tako pripravljena kakor redna vojska. Domača garda šteje sedaj 1200 bataljonov in 25.000 čet. Poveljstvo domače garde je prevzel general East Wood. Topniški dvoboj preko Rokavskega preliva London, 18. nov. j. (Reuter) Snoči je prišlo nad Rokavskim prelivom do hudega topniškega dvoboja med angleškimi in nemškimi obalnimi baterijami. Kanonada se je pričela neposredno po napadu angle-. ških bombnikov na vdorna pristanišča ob francoski obali. Med tem napadom je bilo mogoče z angleške obale opazovati ognjeno bliske, izvirajoče iz bombnih eksplozij na francoski obali vse od Dunkerquea pa do Le Havrea. čim so angleške baterije otvo-rile ogenj na francosko stran, so pričeli xi-govarjati tudi nemški daljnostrelni topovi. Streljanje, ki je sledilo nato delj časa, je bilo tako močno, da so se pod detonacijami topovskih granat tresla mesta ob angleški obali. Minister Greenwood o položaju zračne vojno New York, 18. nov. j. (A. R.) Angleški minister brez portfelja Greenwood je Imel včeraj v Colshesterju govor o položaju v zračni vojni. Med drugim je v govoru na glasil, da je bil minuli teden, kar se tiče zračnih napadov, ugoden za Anglijo, neugoden pa za Nemčijo. Ne more se zanikati, je naglasil Greemvood, da ne bi bili nemški napadi na Birmingham, Liverpool, Coventry in London resnega značaja, vendar pa povzročena škoda v primeri z učinkom angleških bombnih napadov na Nemčijo ni velika. Anglija ne meri s svojimi bombami na civilno prebivalstvo, marveč se omejuje le na bombardiranje industrijskih naprav, petrolejskih rafinerij, električnih central ter prometnih zvez v Nem-čiii. Namen teh angleških napadov je, zlomiti nemško napadalno silo proti Angliji. Vcjisi nabori Kanade Ottasva, 19. nov. j. (Reuter) Ang^ški visoki komisar v Kanadi Mr. Massey je podal nekaj konkretnih podatkov o vojnih naporih Kanade v sedanji vojni Naglasil 'e. da ima Kanada trenutno pod orožjem že toliko vojakov, kakor jih je imela šele na koncu svetovne vojne. Izdatki za vojsko znašajo v proračunu od leta 1939 dalje re več;o vsoto, kakor pa so iznesli v vseh štirih le+ih sve+ovne vojne. Vojni kljub 'emu še od d^eva do dneva večajo v naraščajočem tempu. P-ssfusfJs I^ltfan prt pziszlšc&tu Salazarju Lizboni, 1*3 nov. j. (Reuter.) Portugalki ministrski predsednik Salazar je sprejel gngleJkegr posl mika v Zedinjenih državah lorda L-th-ana. ki se je v spremstvu angle:"k:;ga posanika pri portugalski vladi Selya kratek čas mudil v Lizboni. London, 19. nov s. (Re ter). Na D dlagi .iiiormacij. ki so na razpolago an^ viadi. izjavila jo nocoj v merodai ih angleških krofih, da so japonske vesti o vojnem stanju med Siamom in Fra lcosko Indokino popolnoma brez podlage. Tckio. 19. nov. br. rDomei). List d nes obširno poročajo o veliki nape'ost . ki ie nastala zadnje dni med Samim in T ran-cosfco Indok no zaradi sinmskih zahtev tx> vrnitvi vseh področij iapadno od reke Me-kong. ki si jih je Francija prisv jila prv-d nokaj desetletji. Vesti, ki prihajajo ix za-padne Indolcine. govore že o hudih obmejnih sDooaddh. katerih sta se na obeh straneh udeležili tako pehota, kak^r t oai-štvo. Siamska let.--.la so včerai znova Dri-letela preko meie nad Indokino in iih ie francosko protiletalsko topništvo hudo obstreljevalo. Po vesteh iz Saigona so Siamci zbrali na indokitajskih mejah že 6 do 17 div zii vojaštva iz Ban skoka Da preiemaio vedno nova oiačenja. Snoči ie prispel v Hanoi fran o^ti poslanik v Bangkoku. Guverner Ind kine, general Decoux. se je takoi se~'al z njim Razgovor je trajal dve uri Poslanik mu je poročal o siamskih teritorialnih zahtevah. o katerih ie imel zadnje dni s *i-imskimi državniki več razgovorov Tokio, 19. nov. s. (Columbia B. S.) Ja- Bern, 1- nov. j. (SDA) Dopisnik lista »Neue Zurcher Zeitung« v Vichyju se bavi v daljšem članku s sedanjim stanjem francosko nemškega sodelovanja in pravi med drugim: »Glavni rezultat francoskega protesta zaradi nemškega odloka o prisilni izselitvi francoskega prebivalstva iz Lorene je nadaljnja močna ohladitev odnošajev med vlado v Vichyju in Nemčijo. To je bilo prvikrat po sklenitvi premirja, da je Francija javno protestirala proti ukrepu zmagovalca. S historičnim razgovorom med maršalom Petainom in kancelarjem Hitlerjem v Mon-toire je francosko-nemško razmerje v neki meri doseglo svoj višek Od tedaj je na obeh straneh opaziti neko iztreznjenje. Nedvomno Je. da je misel o medsebojnem sodelovanju doživela krepko reakcijo. Delo na spravi med obema državama, v kolikor je zadnji čas zastalo, bo treba, ako naj se vobče 9e nadaljuje, popolnoma iznova začeti. Ker se tiče lorenskega spora, je treba ugotoviti, da se v Vichyju skrbno Izogibajo vsakega dramatiziranla te zadeve. Izselitev Lorencev pa neglede na to v jarki luči odkriva prepad, ki še zmerom loči Francijo in Nemčijo. Očitno Francozi pod sodelovanjem in pravičnim mirom razumejo nekai čisto drugega kakor pa Nemci To je najbrže tudi globlji vzrok, zakaj pariška pogajanja tako počasi donašajo sad Vlade v Vichyju kot celote doslej nič ni moglo pripraviti do tega, da bi opustila tisto diplomatsko pozicijo, na katero jo je spravila sklenitev premirja. Francija je skrbno vztrajala na rezerviranosti, ki si jo je nadela napram obema svojima nasprotnikoma: Nemčiji in Veliki Britaniji Gotovo je, da Francija — kakor je bilo to z uradnega mesta tudi večkrat zagotovljeno — verno izpolnjuje pogoje premirja, toda na drugi strani se prav tako vestno ne pusti zapeljati v kakršno koli vojaško akcijo proti svojemu bivšemu zavezniku. V Vichyju so še danes, prav tako kakor včeraj, odločeni, da francoska vojna mornarica pod nobenim pogojem ne bo poslana v boj proti Angležem. Kar se tiče francoske javnosti, je treba ugotoviti, da de nikoli ni mogla ogreti za francosko-nemško sodelovanje. Nasprotno se nerazpoloženje ljudstva zadnji čas celo veča in to posebno v zasedenem delu. kjer je razmerje med prebivalstvom in okupacijskimi četami vse prej kot razveseljivo. Oficlelna propaganda, inspirirana j od podpredsednifitva vlade, je seveda v zadnjih tednih vodila živahno kampanjo za ! novi kurz v francoski politiki, toda brez Washington, 19. nov. br. (Ass. Press) Snoči je bilo objavljeno službeno poročilo, da sta se vladi Zedinjenih držav in Velike Britanije načelno sporazumeli, da bo Anglija dala Ameriki v najem nadaljnja področja, na katerih bi si Zedinjene države uredile pomorska in letalska oporišča. V kratkem bo krenila v London posebna delegacija ameriške vlade, da se z zastopniki angleške vlade podrobno dogovori o teh novih koncesijah. Predvsem si je Amerika zagotovila obalna področja na Bermudih, kjer si bo uredila oporišča za svoje letalske sile. Tamkajšnje letalsko oporišče bo tako postalo prva prednja postojanka ameriškega obrambnega sistema. Nadaljnja področja za svoja oporišča so si Zedinjene države zagotovile na Bahamskih otokih, Jamaici, Antigui, Sv. Luciji južno od Martiniquea ter dve točki v britanski Guayani. Na ta način se bo sklenil obroč ameriških oporišč na Atlantskem oceanu in Karibskem morju, ki bo segal od Nove Fundlandlje do Brazilije. Panamski prekop bo tako temeljito zavarovan. Vse Karibsko morje bo pod ameriško kontrolo. Območje, v katerem bodo lahko nastopale ameriške le- ponski listi javljajo, da so med Francosko Indokino in Siamom v teku obnuini b-ji :n da vlada orav za prav že vojno stanje V akciji ie na obeh straneh tako pehota kakor tudi topništvo Japonci javljajo. da ie ob meii Indokine zbranih že 100 000 siamskih vojkov. Iz Bamkrtea odhaiaio neprestano vojaški transporti na mojo. Tokio. 19 nov. j. (Domei). V otonreinem pasu med Fran osi; o Indokino in S amom ie prišlo zlasti na odseku pri Laosu do novih spopadov med siamskimi in francoskimi četami. Siamska letala so ponovno preletela meio francoske Indokine ter Izvršila izvidniške polete globoko nad francoskim ozemljem. Položaj v obmejnih sektorjih med francosko Indokino in Siamom Dostaia zmerom boli zapleten. Incidenti ter krš tve meje se v zadnjih dneh ponavljajo v naraščajočem številu. čangfcajšek nepopustljiv Cuntfkin*. 19. nov. & (Columbia B. S.) Maršal Cangkalšek ie. kakor danes ponovno poročajo, trdno odločen, da odkloni vse nove japonske mirovne predloge. Vlada v Cun kingu 1e pripravljena Pristati za mir z Japonsko edino pod rolojem. da prima Japonska Kital ki popolno enakopravnost, in da umakne vso svojo vojsko s kitajskega ozemlja. znatnega uspeha. Mnogo grajana protl-propaganda se je proti oficielnl propagr.ii-<11 pokazala kot izredno učinkovito. Razširjenje kontrole na nezasedeno Francijo London, 19 novembra, j. (Reuter). Po informacijah iz nevtralnega vira je komisija za premirje v VViesbadenu zadnji čas razpravljala o načrtu razširjenja nemške kontrole rva mejah ter v pomorskih lukah nezasedene Francije. Nemški člani komisije so zagovarjali stališče da bi tako razširjenje nemške kontrole pripomoglo k izboljšanju odnošajev med zasedeno in nezasedeno Francijo. V tem primeru bi Nemčija pristala tudi na povratek vlade v Pariz. ter bi v naprej dala vsa za to potrebna jamstva. Francija bi morala prepustiti Nemčiji v uporabo glavno francosko železniško progo Pariz-Marseille, ki bi jo Nemčija potrebovala za nagel transport čet m vojnega materiala v smeri proti Italiji. Kolonija Gabun v de Gaulleovi oblasti London, 19. novembra. s. (Reuter). Glavni stan generala de Gaulilea javlja da so svobodne francoske čete pretekli teden zasedle tudi Franceville. drugo največje mesto v srednjeafriški francoski koloniji Gabun. Mesto je bilo zasedeno brez vsakega odpora in brez žrtev Sedaj je kolonija Gabun popolnoma v rokah svobodnih francoskih čet. Preiskava proti krivcem francoskega poraza Ženeva, 19 novembra j. (DNB). Kakor poročajo iz Vichvja, je francoski pravosodni minister izjavil, da so bila izdana zaporna povelja za bivšega ministrskega predsednika Daladiera, dalje za geneiala Game-lina ter bivšega ministra Leona BI uma. Vsi trije bivši francoski ministri so bSi takoj odvedeni z gradu Chaseron. kjer so bili internirani, v javne zapore v Bourrasolu. V tamkajšnjih zaporih se že nahaja tudi bivši minister za letalstvo Guy la Cham-bre. Weygand v Oranu Vichy, 19. novembra, s (Štefani). Gene-ra1 Weygand je včeraj dospel v Oran Tekom dneva je posetil gr<.b francoskih mornarjev, ki so padli v pomorski bitki z angleškimi vojnimi ladjami pred Oranom ter je položil na grob venec. Nov predsednik glavne kontrole Beograd, 19. nov. AA. Imenovan je za predsednika glavne kontrole v I. poL skupini Milivoje Purič, sodnik kasacijske-ga sodišča v Beogradu v II/2. Iz upravne službe Beograd, 19. nov. p. Premeščen je k banskl upravi v Ljubljani dr. Gabrijel Kr-žič, pristav sreskega načelstva v Trebf nju. Zemunsfca vremenska napoved: Pretežno in delno oblačno v vse; državi ponekod dež Toplota se ne bo znatno spremenila. lafeo vreme Manjši letalski napadi na London^ vc&fl Ha Llvc-rp^ol 123U SI i Naraščajoča napetost med Strmom in Francosko Indo- fclao Kaii obrne*»i spspadi Obrambne priprave Amerike Anglija je odstopila Zedinjenim državam nadaljnja svoja področja za pomorska in letalska oporišča talske sile, bo segalo na jugu do amacon-skega veletoka. Gradnja teh oporišč se bo pričela že v kratkem. Na Jamaici bodo povečane ladjedelnice v Port Royalu. Teh ladjedelnic in njihovih dokov se bodo posluževale angleške in ameriške pomorske vojne sile. Washlngton, 19. nov. br. (Štefani). Državni podtajnik zunanjega ministrstva Sumner Welles je včeraj v razgovoru z novinarji izjavil, da se pogajanja Zedinjenih držav, z ostalimi 20 ameriškimi republikami ugodno razvijajo. Kakor je znano, se nanašajo na organizacijo skupne obrambe zapadne polovice sveta. Pri dosedanjih pogajanjih se je stalno kazal duh konstruktivnega sodelovanja vseh udeležencev. Welles demantira Washington, 19. nov. j. (DNB) Namestnik zunanjega ministra Zedinjenih držav Sumner Welles je včeraj na tiskovni konferenci kategorično demantiral vest, da bi bile Zedinjene države, Velika Britanija in Siam sklenile dogovor o skupni obrambi pred Japonsko. Welles je v svojem deman-tiju naglasil, da so te vesti brez sleherne realne podlage. Washlngton, 19. nov. j. (Ass. Press.) Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo demanti glede raznih govoric, da nameravajo Zedinjene države odposlatl nekaj edl-nic svojega vojnega brodovja pred mednarodno luko Tanger, ki jo je španska vlada svojevoljno priključila španskemu Maroku. Vse te vesti, kakor tudi govorice, da nameravajo Zedinjene države v bližini Tan-gerja urediti nekakšno pomorsko oporišče, so po izjavi ameriškega zunanjega ministrstva povsem neoenovane. Izčrpani angleški krediti Washington, 19. nov. br. (Štefani). »Wa-shington Post« poroča, da je Anglija porabila za naročila vojnih potrebščin v Zedinjenih državah že % svojih rezervnih kreditov v Zedinjenih državah. Tik pred vojno so znašali tj krediti 6 milijard dolarjev. Pričetek novembra so se skrčili na poldrugo milijardo. Jri ix 13 nova vojna slo Ljubljana, 19. novembra Vode počasi upadajo, bil pa je res že Bkrajni čas, saj smo stali tik pred katastrofalnimi poplavami, ki bi prinesle nepopravljivo škodo. Sicer pa je že dosedanji porast naših voua v zadnjih dveh dneh zahteval občutno škodo največ na poljih in travnikih vzdolž rečnih bregov. Najbolj se je raz besnel a Sava v svojem zgornjem teku na Gorenjskem doli do črnuč in št. Jakoba, kjer je narasla reka celo večkrat pr ©menjala strugo ter ponekod občutno raztrgala bregove in odnesla s seboj dobršne komplekse plodne zemlje. Po poročilih iz raznih krajev na Gorenjskem, pa tudi iz ljubljanske ckclice je napravila vodo tudi občutno škodo po obrežnih hišah in domačijah. Danes je Sava pričela upadati in je merila v zgodnjih večernih urah samo še dva metra nad normalo. d oči m je še sinoči ob 9. merila 3.70 m nad normalo. Najvišje stanje pa je dosegla včeraj dopoldne, ko je merila 4.20 m nad normalo. Ljubljanica prav tako upada, saj je danes proti večeru merila na Fužinah le 1.15 m nad normalo, dočim je še včeraj zjutraj kazala skoraj 3 m nad normalo. številni pritoki obeh rek, ki so prav tako močno narasli, upadajo in se zdi, če ne bo prehudega deževja, da je za zdaj nevarnost poplavne katastrofe minila. Vendar nam pa ietošnje muhasto vreme more pripraviti še marsikakšno neljubo presenečenje. Skrbi in težave zaradi Save Litija, 19. novembra Sava, ki je dosegla včeraj najvišjo točko v poslednjih letih — saj je bila točno 4 metre nad normalo — danes že vidno vpada. Seveda pomnimo, da je bila še večja kakor včeraj. Leta 1923. je bila najbolj dvignjena, takrat so valovi že udarjali na litijski most. Tudi včeTaj je naš leseni starec hropel pod ogromnimi množinami vode, ki so se jadrno valile pod njim. Pri-vsakem oporniku je brizgala voda visoko m je bil pogled na opornike tak, kakor bi kakih 20 ladij skupno rezalo valove. Ljudje so ves dan prihajali na most in so strmeli ob redkih prizorih nad razdivjano Savo. Mnogi so bili v strahu, da jim bo povzročena škoda ker so prihajala poročila, da bo voda ?e naraščala. Pri hišah na cbrežju so imeli obilo skrbi in naglega dela, ko so reševali iz kleti krompir, zelje in druga živila, ki so jih pripravili za zimo. Ponekod pa jih je voda prihitela in jim preplavila kleti. Obilo zadreg .so imeli tudi lastniki malih svinjakov, zajčnikov in kurnrkov ob Savi Iz poplavljenega ozemlja so peš in do pasu v vodi spravljali na varno svoje živalstvo. Ponekod so morali do svinjakov s čelni. Bilo je nekaj tragikom prizorov. Neki reševalec je na poplavljenem dvorišču stopil v apneno jamo in se pred gledalci pogrez-nil preko glave. V nekaterih hišah je drla narasla Sava kar skozi kleti. Stanovalci onih hiš, ki so tik reke in jim ie udrla voda v stanovanja. so morali iskati prenočišča pri znancih na bolj ugodnih mestih. Neki delavec r^a ni hotel iz svoje sobe, čeprav je imel njej pol metra vode Posteljo je postavil na 4 stole, potem je v škorn.;ih in po dolgi deski lezel v posteljo in legel k počitku. Ta je imel res stanovanje s tekočo vodo. Neka stranka blizu predilniških stavb ima fanta — športnika, ki premore čoln. Zdaj na jesen, ga je zavlekel v klet. Ko je začela Sava naraščati in je vdrla v klet, so domači premišljevali, kako bodo rešili zelje. Zeljnate glave so naložili v čoln. Čez kako uro je voda vdrla v klet in dvignila čoln. da je plesal semintje In ko je bilo v kleti vode več ko meter se je čoln prevrnil m iz njega tudi vse zelje Narasla Sava pa je zaprla dohod do Li- tije kar s treh strani. Nep-ehodna je bila banovinska cesta Ljubijana - Laze - Kresnice - Litija, Vrtine- so se razlili čez cesto pod Kresnicami. Prav teko je bila nerabna pot ob Savi po levem bregu Pri Hotiču je nastalo široko jezero Skoraj dva metra je bila Sava visoka na cest' pr- Kreveljci in v Krnici nad Zgornjim logom. Tu je bil vsak promet nemogoč Tudi iz Litije do Save po levem bregu Save ni bilo več mogoče. Saj je Sava preplavila ceito že tik litijskega mosta pri trgovcu Cerarju. Neki voznik je le poizkušal srečo na preplavljeni cesti, pa je segala voda konjem do trebuha. Po sredi toka so plavala ves čas drevesa, ki so jih bili vrtinci spotoma izpod-kopali. Borba med zemljo in vodo je bila gotovo ostra, zmagala ie Sava Na več krajih so lovili s kavlji les Nekf drevo se je zapičillo za litijski most in ga majalo. Zato so moraii drevo s silo odtrgati in pognati spet v vodo. Z veliko naglico so lesni trgovci vlačili za splavarje določeni les z obrežja na varnejša mesta. Zdaj pa Sava vpada v splošno zadovoljstvo Napravila je dovolj skrbi in neprijetnih ut. pa tudi dosti škode. Sava obkolila delavce Brežice. 19. novembra Povodeni zadnjih dni je prebivalstvu pobrežnih naseljih do vsem Posavju prizadejala mnogo skrbi in gorja, oa se razume. da tudi našega okraja ni obšla. V nedeljo zjutraj je vodomer pokazal nič manj ko 4.40 m nad običajno višino. Voda je s tokom prinašala mnogo draCia in lesa, ki so ga položili siromašnejši okoličani. To oa ie tudi edina skromna korist ob naraščanju Save. ki sicer zmerom napravi mnogo škode. Na srečo ie voda začela polagoma upadati, da je trenutno minila nevarnost poplav. V soboto zjutraj, ko je sonce še kar lepo grelo, je lastnik neke parcele ob Savi poslal delavce na znano Vrbino seikat grmičevje. Ker zvečer moža ni bilo domov, ie gospodar zaslutil nesrečo. Hotel je preko mostu na Vrbino, a zaradi narasle vode prehod ni bil več mogoč. Gospodinja ie obupno klicala delavce. Po dolgem času so se komai slišno oglasili z otočka, ki ga je bila medtem napravila reka s tem, da ie iemliišče zalila okrog in dkrog. Dolgo Bitolju je potrebna hitra in izdatna pomoč IMrtašamo sliko skupine hišic na periferiji Bitolja, ki so Jih zadele usodne bombe iz l^i_Na drugem mestu objavljamo seznam darovalcev za bitoljske žrtve, ki naj bi našli še mnogo požrtvovalnih slednikov je iskala čolne, s katerim so delavce rešili iz obujenega coložaia. Po našem mnenju bi bila dolžnost občine, ki mora skr- beti za varnost občanov in imetja, da T. preskrbi zadostno število čolnov, ki bi bili ob takih prilikah vedno na razpo ago. Velik požar v Vrholah V vetrovni noči Je ogenj uničil RoUrjevo domačijo, vredno 200.000 din Mmmmu Poijčane, 19. novembra V nedeljo okrog osmih zvečer je na nepojasnjen način izbruhnil ogenj pri posestniku Roberju v Vrholah, ki je na mali zavzel velikanski obseg. Zgorelo je tudi 8 svinj, škoda znaša okrog 200.000 din. Razen Roberja sta pogorela še dva soseda, ki sta jima pogoreli do tal gospodarski poslopji. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Začelo je goreti pri svinjskih hlevih. Rc-berjevi so se ta čas odpravljali k počitku. Ko je sin zapiral okno, je naenkrat zapazil pri svinjaku ogenj. Prestrašen je planil v hišo in zakričal: »Svinjski hlevi gorijo!« Takoj so vsi zdrveli na piano, da pogasijo, toda bilo je vse zaman. Silen vihar, ki je divjal ta dan, je podpihal ogenj, in kakor bi tremi, se je požar razširil dalje na hlev z govejo živino odtod na hišo in prav vse je zgorelo do tal. Govejo žir vino so še rešili, 8 svinj pa je zgorelo. — Na pomoč so prihiteli tudi sosedje in gasilci iz Poljčan, ki so z znano požrtvovalnostjo podvzeli vse, da požar omejijo, kaj- Dva tatinska hlapca Škofja Loka. 19. novembra. Pri posestniku Petru Berčiču na Trati zraven škofjeloškega kolodvora so imeli za hlapca dobrih 17 let starega Matevža, kočarskega sina s Stare Vrhnike. Po neumnem je fant zašel na kriva pota in zdaj čaka v zaporih vrhniškega sodišča kazni. Berčičevi so naiorei opazili, da iim ie izginil bankovec za 500 din. Tatvina je kazala na čisto posebne okoliščine, ker so Berčičevi hranili znesek 6000 din. oa je tat vendar izmaknil en sam bankovec. Kmalu nato je bila domači hčerki Francki ukradena zlata zapestna ura z verižico oa še par novih ženskih čevljev. Mariia Ber-čičeva je skrivala 102 din v fižolu, pa je vendar tatinska roka prišla tudi do njih. Takrat je le postalo jasno, da mora biti tat eden izmed domačih, ki so mu vse podrobnosti v hiši znane. Sum se je še povečal. ko ie Matevž prav tiste dni izginil Orožniki so poizvedovali za njim in ga nazadnje našli nekie na Vrhniki. Čevlje so našli na njegovem domu. tudi tatvino 102 dinarjev ie priznal, tajil pa je. da bi kai vedel še o 500 din. Svojevrstno usodo pa je doživela ukradena ura. Matevž ie iz Škofje Loke krenil najprej v Krani in i o ponudil zlatarju Blažu Rangusu na prodai. Smola pa ie hotela. da ie bila ura pred mesci kupljena prav pri Rangusu in zato se mu ie stvar zadela sumljiva. Odklonil je ponudbo, češ. da je cena previsoka, uro pa ie zadržaL Da Matevž ni delal čisto sam. priča dejstvo. da je po uro malo pozneje prišla neka 50-letna ženska, ki je dejala, da jo pošilja Berčičeva. a ko i o ie urar zavrnil, še neki moški. Rangus pa ie uro izročil škofjeloškim orožnikom. Kmaiu so poleg Matevža izsledili še njegovega paidaša Alojzija Premka. bivšega hlapca Pri Matevžu Simcu v Bodovljah pri Zmincu. Premk ie svoiemu gospodarju poneveril 200 din, s katerimi ga je poslal po koruzo v Škofi o Loko. Koruzo je pripeljal, nato pa izginil, in ko ie naslednji dan prišel račun, ie Šimic izvedel, da je nepošteni hlapec denar spravil v žep. Takoi po Premkovem odhodu ie delavec Ivan Albreht opazil, da mu je nekdo ukradel obleko, pozneje pa so pogrešali še nekatere druge reči. Naposled so Premka aretirali v Grosuiplju in ga privedli v zapore škofjeloškega sodišča.____ Ljubitelji živali! Slovensko društvo za ramstvo živali v Ljubljani je te dni izdalo knjižico »O varstvu živali«. Knjižica, ki je odlično urejena to opremljena, vsebuje podatke o varstvu živali drugod ter razpravlja o ciljih Slovenskega društva za varstvo živali. Naroča se; Slovensko društvo za varstvo živali, Ljubljana 5, Lipičeva 2. ti veter je nosil iskre v velikem loku daleč na okrog, hiše tod pa so po večini lesene in s slamo krite. Neko žensko so v zadnjem hipu prebudili iz trdnega spanja to ji tako rešili denar, ki ga je imela shranjenega nekje pod zglavjem. Prebivalstvo je obupno in strahoma gledalo početje ognjenega elementa, ki je v vetrovni noči ogražal celo vas. Ker se nahaja vas na hribu, je bilo gašenje otežko-ceno. Tudi vode ni bilo v izobilju, škoda je le delno krita z zavarovalnino. Franjo Pristovšek sedemdesetletnik V prvem nadstropju mestne hiše Stuben-bergove ustanove v Gradišču v Ljubljani preživlja svoje dni g. Franc Pristovšek, šolski upravitelj v pokoju. Dasi mu usoda ni naklonila, da bi se mogel še zdaj veseliti trdnega zdravja, prenaša vendarle vse neugodnosti vdano in ravnodušno ter je, če ga obišče prijatelj ali pa znanec, ves vesel in se rad spominja minulih časov. Franc Pristovšek se je rodil 17. novembra 1870 v Stari vasi pri Brežicah. Ko je dovršil z odličnim uspehom meščansko šolo v Krškem, je prestopil na ljubljansko učiteljišče, katero je zapustil po opravljenem zrelostnem izpitu leta 1896. Dobrih štirinajst dni potem mu je bila podeljena podučiteljska služba v Zabukovju, kjer je ostal, dokler ni odšel na novo službeno mesto v škale pri Velenju. Tam se je seznanil s pesnikom to takratnim škalskim kaplanom Antonom Aškercem. Dne 1. aprila 1902 je prišel v Žalec, kjer je služboval polnih 22 let to pol, do časa, ko je bil imenovan za upravitelja tretje deške mestne osnovne šole v Ljubljani. Kot učitelj je bil pravi ljubljenec šolske mladine, kot upravitelj vesten m natančen, a nasproti učiteljem nad vse zvest in ljubezniv tovariš. Z žalostnim srcem so se poslovili od njega tako otroci kakor učitelj, ko je bil upokojen. Dobro se zavedajoč pomembnih besed goriškega slavčka Simona Gregorčiča: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« se je z vso vnemo posvetil mogočni in prekoristni človekoljubni ustanovi — gasilstvu. K nji je pristopil leta 1912. Ko je Franc Barle, vodja in organizator slovenskih gasilcev ob sodelovanju starešin Jožefa Turka v Ljubljani in zdravnika dr. Jožefa Berg-mana v Žalcu spretno preuredil vse slovensko gasilstvo, je prevzel pri le-tem naš današnji jubilant težavno in naporno tajniško mesto. Nad četrtino stoletja je opravljal različne posle v veliki gasilski organizaciji, a dolga leta je bil tudi glavni tajnik in blagajnik Jugoslovanske gasilske zveze. Za mnogostransko človekoljubno prizadevanje je prejel leta 1924 zlato sve- NAtttiio PER6 ZA CtČO^viilllilf \ tinjo k-a meščanske zasluge, leto pozneje pa še red sv. Save v znak dobrodelnega delovanja pri gasilstvu. Ce kdo, gleda pač lahko Pristovšek ponosno in z zadoščenjem v srcu na svoje delo. saj sme biti povsem uverjen, da ni živel zgolj zase in za svojce, temveč tudi v pomoč in za blaginjo trpečemu človeštvu. Prav vsi, ki ga poznamo in visoko cenimo, mu odkritosrčno želimo, da bi mu bilo usojeno, preživeti ob skrbni negi požrtvovalne gospe soproge še dosti zadovoljnih dni. A- P» Odločeni so roži kratki dno vi.. • Te dni je umrla gdč. Milena Osoj-nikova, abiturientka iz Ljubljane. Za njo žalujejo starši, brat. prijateljice in sošolke. Pokojna Milena je bila zgled marljivosti in točnosti, bila je poosebljena ljubeznivost in prijaznost. Bila je zavoljo svoje srčne dobrote splošno priljubljena. Naj ji bodo v spomin naslednje vrstice, ki smo jih prejeli iz kroga njenih vrstnic. Ž.e venejo zadnji cvetovi krizantem, že padajo požgani od mraza in slane in z njimi st umrla tudi Ti, ljuba Milena. Post o j! Nikar ne odhajaj! Ni še bilo poletja na Tvojem obrazu in ne v Tvojem srcu, komaj pomlad je bila, vsa čudežna in lepa in osrečujoča. Kako da bi potem Ti že odšla, saj nihče ne odhaja od doma tedaj, ko rože življenja šele razcveto, tako rahlo, kakor dih ustvarja sence na zrcalu. ln vendar si odšla, draga Milena! Nepričakovano si legla na beli mrzli marmor, tudi sama tako bela in hladna, da nas je zabolel Ttoj mir in Tvoja spokojnost. In vendar se mi je zazdelo, ko sem stala poleg Tvoje krste, da Ti še leži okrog bledih usten tisti, vedno r.ekolikc- skrivnostni nasmeh, ki mu človek nikoli ni videl vzroka, a je bil tako dober in ljub. In zdelo se mi je, da skozi rahlo priprto oko še vedno gledaš nazaj v življenje, da se poslov-Ijaš od vsega tistega, ki Ti nikoli ni bilo dano, a je bilo Tvoja last in Tvoja pravica, da se postavljaš od rož, ki 90 cvetele samo zate. Bele rože so bile to, na katere je šele Tvoja smrt kanila prvo drobno kapljo rdečila. Pravijo: kogar ljubijo bogovi, mlad umrje. Ne vem, zakaj je ttako, a rekla bi, da je neskončno grenko pustiti svoje mlade, bogate sanje in upe, ki so se pravkar začeli uresničevati in oditi iz sveta sam v svej svoji mladosti, ki tisti trenutek odpade od Tebe, da ostaneš samo mrtvec med mrtvimi. Ljuba Milena! Nam si ostala to. kar si bila, dobra in ljubezniva Milena. Nisem Ti prinesla rož ne zelenja, le en sam droben cvet je bil, ki sem Ti ga nameravala položiti med Tvoje mrtve, sklenjene prste, ko bi bila za trenutek sama s Teboj! S tisto rdečo ciklamo sem se hotela posloviti od Tebe, a ker mi to ni bilo mogoče, naj bodo te besede moja zadnja ljubezen — Tebi. Ljudmila Seškova DANES PREMIERA moderne amerikanske komedije Odlična zabava! — Vesel film o veselih ljudeh! — V glavnih vlogah: Claudette Colbert in Don Ameche ter John Barrvmoore. NOV PLES! — LA KONGA! POI Veseloigra o: pravem baronu, ki je bil šofer; lažni baronici brez denarja; galantnem pariškem bogatašu, ki ga je žena varala; nezvesti ženi ta nepoboljšljivem zapel ji vcu, ki jo temeljito izkupi... KINO MATICA, 22-41. Ob 16., 19., 21. Kulturni pregled Nas najpomembnejši glasbeni narašča] V Maribora so nastopili slušatelji Glasbene akademije v Ljubljani Pod geslom »Koncert slovanske glasbe« so priredili slušatelji glasbene akademije iz Ljubljane 11. t, m. koncert v dvorani Narodnega doma. Izvajali so izbrana dela slovanske glasbene literature. Nastopili so slušatelji violinskega ta klavirskega oddelka, dalje oddelka za solistično petje in komorno glasbo. Otvoritveno in zaključno točko sporeda je izvedel violinist g. Kajetan Burger lz šole prof. Jana šlajsa z Dvofdkovo »Sonatino op. 100«, No-fckovo »Uspavanko« ta bravurozno priredbo Musorg-skega plesa »H o p a k«. Burger nam je z izvedbo teh del pokazal vsestransko ob-viadanje instrumenta v tehničnem pogledu. Z lahkoto desne roke mu je uspela še tako riskantna lokovna poteza, pokazal je per-fektnost, s katero obvlada igraje težavno lokovno tehniko. Tudi tehnična perfektnost levice ni v nobenem pogledu zaostajala, to nam je dokazal s preciznostjo in tatonačno sigurnostjo izvedenih pasaž, trilčkov, pici-katov itd. ter z izredno lepim vibratom. Igral 1e z ognjevitim zanosom, ostrimi lokovnimi nastavki, primernimi za koncer-tiranie v večjem prostoru, kjer postane tresenje loka neslišno. Svojo muzikalno zrelost pa je pokazal še posebno pri Dvofž-kovi -/Sonatini^-, ki jo je podal tudi muzikalno dovršeno. Tenorist g. Janez LipuSček lz fiole pro. Vande Wistinghausenove je izvedel Moniuszkov »Recitativ in dum k o« iz opere »Halka«, Lajovčevo »M e s e c v izbi« ta Pavčičevo »Pred durmi«. G. Lipušček razpolaga z izredno lepim glasovnim materialom, sočnim (brez vsakršnih motenj), ki prihaja do posebne veljave v visokih legah, kar nam dokazuje, da v tem mladem glasu dorašča lirični tenorist izrednih kvalitet. Skladbe so bile izvedene do podrobnosti v dinamičnem kakor tudi interpretativnem pogledu vzorno, kar smo posebno občudovali pri Lajovčevi »Mesec v Izbi«, široki recitativ iz »Halke« je bil za mladega pevca morda še preobširen in temu liričnemu glasu predramatičen. Občudovati smo morali pri pevcu tatonačno preciznost in lahkotno glasovno tehniko, s katero je prehajal igraje iz registra v register, ne da bi v najmanjšem pogledu trpela enotna glasovna barvitost. Poglavje zase pa je glas gdč. Mare Tira n o v e iz šole prof. Julija B e t e 11 a, ki nam je podala najprej »štiri belokranjske« našega avantgardnega komponista SI. Osterca in Rimskega-Korsako-va »Arijo Mar je« iz opere »Carjeva nevesta«. Mlada pevka razpolaga s posebnim glasovnim materialom. Mehko-temna barva daje temu glasu neko posebnost, tajinstvecost, ki bo v poznejših njenih opernih nastopih pokazala lahko vse čare globoke erotike. Tako lepe barve dramatičnega soprana še nisem slišal pri nobeni izmed naših pevk. Tudi pri tej pevki smo morali občudovati odlično izvedeno pevsko tehniko, s katero je igraje in s precizno intonacijo prednašala dokaj težke skladbe. Toda gdč. Tiranova je pokazala še mnogo več: njeno prednašanje je bilo podano tako doživljeno, da smo ob tej priliki morali spoznati tudi njen odrski talent. Gdč. Tiranova in g. Lipušček sta nam podala skupno tudi Smetanov nesmrtni dvospev iz »Prodane neveste«. Po barvi zelo nasprotujoča si glasova sta tvorila v duetu sicer občuten kontrast, vendar sta nas pa pevca s precizno izvedeno partijo, izredno pevsko disciplino in do-življenim podajanjem odvrnila od tega ne-dostatka. Sp^h se je opažala pri obeh pevcih izredna mirnost, ki nam je pokazala, da stojita zr- njima dva stroga učitelja, ki ne dopušč.'-i predčasnega sproščenja, ki bi samo kvarilo pevca pri intenzivnem študiju. Pianist g. Bojan Adamič iz šole prof. Toneta Ravnika, nečak pok. Emila, izhaja že po poreklu iz glasbene rodbine ter je danes gotovo »prvak« Glasbene akademije. Predva jal nam je Chopinovo »E t u -do c - m o I«, Smetanovo »Polko a -mol« ta »F u r ia n t a« tako, da smo imeli vtis, da ne sedi za klavirjem več slušatelj akademije, temveč že samostojen klavirski virtuoz. Bravurozna dela je izvedel brez vsakega napora, z iskristalizirano tehniko, mogočnim tonom ta s spretno uporabo pedala. Presenetil nas je posebno še s svojim prekipevajočim temperamentom, ki je prihajal do veljave posebno v ostro odmerjenem in izklesanem ritmu, ki ni dopuščal, da bi se tehnično zabrisala še tako težavna mesta, Prednašanje vseh skladb, posebno pa še Chopinove »Etude«, je bilo že mojstrsko. V Bojanu Adamiču nam dorašča mnogo obetajoč pianist. Izreden uspeh je doživela na tem večeru tudi prof. šla j sova komorna šola. Gg. Jermol (I. violina), ki je vskočil v zadnjem trenutku namesto obolelega Jurija Gregorca, Srečko Zalokar (II. violina) in Janez žižmond (viola) so izvedli Dvor&kov »Trio za dve violini ta violo«. Ob tej izvedbi smo se lahko prepričali, na kako visoki stopnji se že goji komorna glasba na naši Glasbeni akademiji, kajti izvedba je ostala v vsakem pogledu na visoki umetniški višini. Izvedba nam je nudila zato tudi izreden umetniški užitek. Vsi trije izvajalci, tehnično odlično opremljeni, razpolagajo tudi z izredno muzikal-nostjo. Poleg g. B. Adamiča, ki je na koncertu tudi odlično spremljal dela v sporedu, moram omeniti še Mariborčana g. C. Cvetka, ki se nam ie na tem večeru predstavil samo kot dober spremljevalec ta organizator tega koncerta. Mladi umetniki so navzoče občinstvo s svojimi izvedbami tako navdušili, da so na željo občinstva morali večji del sporeda tudi ponavljati. Velika zasluga gre pa predvsem našim glasbenim pedagogom na Glasbeni akademiji, ki so s svojim velikim znanjem in neumornim delom pokazali s svojimi učenci tako izredne uspehe. V 21. letu ljubljanskega konservatorija se je nivo našega glasbenega ustvarjanja dvignil že na zavidljivo višino. Upajmo, da se umetniško prekipevajoče sile, ki prihajajo z našega eminentnega glasbenega zavoda več ko dvajset let, ustalijo in najdejo samoniklega izraza ter da postane glasbena umetnost našemu narodu kdaj tudi — tra- dicija. želeli bi pa, da bi glasbeno-kulturne vezi med Mariborom in našim kulturnim središčem Ljubljano postale čim tesnejše. Naj bi tudi mariborsko občinstvo spoznalo, da je to prepotrebno, posebno glede na koncertno revščino našega mesta. Mladim ljubljanskim umetnikom pa čestitamo na izredno uspelem umetniškem večeru, kjer so pokazali vse odlike glasbenega zavoda, iz katerega bodo kmalu izšli kot zreli umetnilu. Pr«f. K»roI Pahor. Zapiski LITERATURA PO SEDANJI VOJNI V francoskem tedniku »Candide« z dne 13. novembra je izšel članek znanega pisatelja Lčona Daudeta »Kakšna bo literatura bližnje bodočnosti?« Pisec razpravlja predvsem o vidikih to možnostih francoske književnosti in primerja sedanji položaj s položajem po francoskem porazu 1. 1870. Nato pa izvaja med drugim: Za roman, prav kakor za dramo ali za poezijo, kakor se bo razvijala po vojni leta 1940, pač ne bo nedostajalo sižejev, ki utegnejo dotekati predvsem iz same vojne, zlasti še s področja letalstva, kjer je dobilo tveganje prav poseben pomen; letalo je posegalo v tok človeškega življenja podnevi in ponoči in je na način, kakor ga človeštvo dosihmal ni poznalo, izpremešalo civilno in vojaško življenje. Mnogo snovi se je nagrmadilo ob straneh vojne, posebej še z zmedo, ki je nastajala, z ubegom množic iz njenih selišč, ob čudnih pripetljajih in srečanjih ljudi, ob izbruhu strasti, ki so se nagloma pojavljale v takih nenadnih srečanjih moških in žensk različnega socialnega položaja. Na takih ubegih so nastajale premnoge nove simpatije ali celo ljubezni. Skoraj vsakdo je kaj doživel, kar DomaČe vesti Bratski prispevki s severne meje Zbirka za prvo pomoč žrtvam bitoljske katastrofe, za katero je dal pobudo naš list, je prejela doslej naslednje prispevke: »Jutro« 1000 din, dr. Vinko Vrhunec 200, M. Maksimovič, kapetan v p. 100, univ. prof. dr. Rudolf Sajevie 50, univ. prof. dr. Boris Furlan 50, Ignacij Kavec, poslovodja Bat'e 100, neimenovani 50, udeleženci občnega zbora ZKD 250, Jerko Santic, pod-direktor PZ 100, Anton škrajner 10, dr. Viktor Vovk 100, dr. Karel Brabec 50, V. R. 20, Josip Herlah, Laško 100, dr. Ervin Mejak, Gornji grad 100, neimenovan trgovec 100, Lovro Petovar, Ivanjkovci 100, Mirko Bemaral, Maribor 100, rodbina V. Majdič, Kranj 500, Franja Mačkovškova, učiteljica, Brežice 50, Minka Vizjakova, učiteljica, Brežice 50, tvrdka I. Knez 1000, Rajko Turk 100, Klub Garda 190, dr. Albert Kramer 100, Ivan Asič, Maribor 100, Lojze Sešek 50, uradniki carinarnice Dra-vograd-Meža 50, dr. Lado Lajovic 200, dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart, 200. Plemenitim darovalcem iskrena hvala. Posnemajte! Eleganca, moda in originalni modeli za damske plašče in kostume: Modni salon S0UVAN - C 0 Mestni trg 24 Kroji in izvedba na vrhuncu kvalitetel * Požar pri BiloJju uničil 40 d°mačij. Bitoljsko pokrajino je zla usoda očitno izbrala za pozorišče katastrof. V nedeljo zvečer se je v Bojištu, gorski vasi v okolici Bitolja, iznenada pojavil požar na slamnati strehi hiše na kraju vasi. Veter je iskre naglo raznesel po vsej soseščini in v nekaj urah je do tal pogorelo 40 hiš. Nesreča je za vso vas toliko večja, ker je pred 15 leti obiskal B-jište še večji požar, ki je takrat trajal dva dni in upepeiii 180 hiš. * Razpisano mesto zdravnika. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Novo mesto s sedežem v Novem mestu z občinama Novo mesto in Smihel-Stopiče. — Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. novembra 1940. * Promoviran je bil na beograjski medicinski fakulteti za doktorja vsega zdravilstva g. Milan Kirn iz Notranjih goric. Čestitamo! * Medicinski študij bo trajal šest let. Na medicinski fakulteti v Zagrebu pripravljajo novo uredbo, po kateri naj bi se medicinski študij razširil na 12 semestrov. Namesto enoletnega staža, ki je zdaj predpisan po položitvi doktorata, naj bi študentje šesto leto prakticirali na klinikah in v bolnišnicah in naj bi šele po tej dovršeni praksi polagali doktorat. Obenem pripravljajo načrt, po katerem naj bi se število vseučiliških stolic zmanjšalo s tem, da bi se več sorodnih panog spojilo in bi se na ta način odpomoglo preobremenjenosti slušateljev in raztrganosti študija. GRENCICA ••: s. bi?. 22365 od 18-i* <910 a - zanimivo pieua.va.iijt; pripravlja trboveljska podružnica Slovenskega planinskega društva. Pod njenim okriljem nastopi prihodnji torek v Delavskem domu g. Kar-lo Kocjančič iz Ljubljane s številnimi posnetki ' v naravnih barvah pod naslovom »Planina cvete«. G. Kocjančiča poznajo Trbovlje že s prejšnjih nastopov in si lahko mislimo, da bo njegov večer nudil obilo užitka. Sardelno pasto »NEPTUN" eksportira v razne države Evrope in Amerike »NEPTUN" d. d. - Split največje domače tovarne sardin * S°kolska župa Ljubljana se Iskreno zahvaljuje odboru za postavitev nagrobnega spomenika dr. Ivanu Lahu, ki je pred mesci izdal »Drugi del spominov« pokojnega, zaslužnega pisatelja, borca za svobodo in srečo Jugoslavije in zdaj 250 izvodov te pomembne nacionalne vzgojne knjige po posredovanju inšpektorja Mira Luz-narja poklonil društvenim in četnim knjižnicam sokolskih žup Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Naj bi to plemenito in koristno dejanje vzpodbudilo še mnogo posnemalcev. * Nov častni član »Slavjanskega druže-stva v Blgariji«. »Siavjansko družestvo v Blgarlja« je na svoji letni skupščini v Sofiji izvolilo za svojega častnega člana vseučiliškega profesorja g. dr. Nika Zu-paniča v Ljubljani v priznanje tako njegovega znanstvenega delovanja, kakor tudi njegovega dela za jugoslovensko-bol-garsko zbližanje. čestitamo! * Netočna ves1. Nekateri listi so med poročili o spremembah posesti objavili tudi neresnično vest, da je kupil dr. Anton šarič, lastnik kopališča Slatina Radenci, od Henrika in Irene Falter v Jurkloštru tovarno in graščino za 4.5 milijona din. Tovarna in graščina sta bili res prodani po posredovanju dr, šariča njegovemu sorodniku za okrog 3 milijone din. * Hrvatski turizem dobi svoj osrednji dom. Zagrebški Putnik je začel z adaptacijo velike palače v Praški ulici 5 — tik židovske sinagoge — v kateri bodo urejeni prostori za vse urade ln ustanove, ki tvorijo organizacijo turizma v banovini Hrvatski. Putnik je palačo kupil za 5 milijonov din, adaptacija in oprema pa bosta veljali 2 milijona din. * Smrt uglednega Ribničana. V soboto zjutraj se je za zmerom poslovil od svoje družine g. Anton Pele, posestnik, gostilničar in lesni trgovec v Ribnici, v 63. letu starosti. Pokojnik je bil znan gospodarstvenik, ki si je pridobil mnogo zaslug za prospeh ribniške doline. V njegovi gostilni, v kateri še zmerom vlada stara domačnost in demokratičnost, se radi sestajajo prebivalci vsega okraja. Pokojnik je bil popularen daleč naokrog, bil je ribniški župan, predsednik krajnega šolskega sveta in dolgo vrsto let načelnik cestnega odbora. Glavno zalogo tobaka je vodil 19 let. Bil je značajen ln dober in rad je pomagal vsakomur, ki ga je poprosil pomoči. Sinova in hčerki je vzorno vzgojil in preskrbel. Na zadnji poti ga je pospremila vsa ribniška dolina in mu tako izkazala poslednjo čast. Ugledni rodbini naše iskreno sožalje, po-kojneku pa blag spomin! * Karlovac se bo regii povodnjl. Po naročilu bana banovine Hrvatske so v Kar-lovac prispeli gradbeni strokovnjaki z nalogo, da izdelajo načrt, kako bi se mesto v bodoče obvarovalo povodnji. Kolpa s svojimi pritoki jeseni in spomladi pogostokrat prestopa bregove in voda tedaj za daljšo dobo odreže mesto od okoliških vasi. Kakor hitro bodo načrti gotovi, bo banska oblast pričela z delom. * Opozarjam vas na priložnostni nakup pisalnih strojev Continental. Glej male oglase! (—) * Kokoši nesejo pozimi jajca z bledimi rumenjaki, ki niso samo manj vredna za oko, marveč tudi slabšega okusa in sploh manj redilna. Gospodinje se jih branijo, ker jajčne jedi in pecivo nimajo zaželene rumene barve. Zato skrbimo, da bodo kokoši tudi pozimi nesle jajca s temnoru-menimi rumenjaki, ki so okusnejša in tudi bogatejša na vitaminih. Kokoši nesejo pozimi jajca z bledimi rumenjaki zato, ker ne dobe v običajni zimski hrani dovolj tistih snovi, ki jih neobhodno potre- Begunec iz Alcatrazal Ogorčene borbe pomorščakov z roparskimi gangsterji, ki se polaste broda. Gall Patrick, Lloyd Nolan, Robert Preston. --- - __ — DANES PREMIERA! I Pustolovni film iz pomorskega življenja dveh nepomirljivlh nasprotnikov, nevarnih tekmecev v ljubezni, vernih drugov v službi. | KINO SLOGA, teL 27-30. Danes samo ob 16. ln 19. urL — Ob 21. url drugo ln poslednje gostovanje zagrebških »Grabancijašev« | oujejo za tvorbo rumenjakov, ki so jih poti našle na prosti paši v obliki razne sočne zelenjave, črvov in glist ter raznih rudninskih snovi. Kako naj pozimi nesnicam vse to nadomestimo? Poleg zrnja in meh-te krme jim nudimo še drugih snovi, sočnih in hranilnih, v čim večji meri. Predvsem skrbimo, da dobe kokoši veliko zelenjave, ohrovta, zelja, kravjega ohrovta itd. Tudi silaža ali okisana krma je iz-: sten nadomestek sveže zelenjave. V bodoče bo zato treba posvečati okisani krmi več pozornosti kakor dozdaj. To je eden izmed poučnih prispevkov v 11. številki »Malega gospodarja«, v katerem je več drugih koristnih člankov ln zanimivih napotkov za malo gospodarstvo in za rejo malih živali. DANES OB 21. URI ▼ dvorani Mna Sloge poslednji hnmoristični nastop zagrebških »GR ABANCIJAŠEV« s popolnoma novim sporedom! uglednih članov zagrebškega narodnega gledališča! — Dubajič, Paljetak, Afrič, Lavrenčič, Dalmadova ln V&raždinska. Ne zamudite te edinstvene prireditve, pri kateri se boste nasmejali do solz. — Vstopnice v predprodaji pri blagajni KINA SLOGE od 10. ure dalje. »Iz Prešernovih dni« t dec. v operi! * Gripa v Bjelovaru. Neredno vreme, ki ga preživljamo to jesen, Je tudi v naše zdravstvene razmere zaneslo precej nepri-lik Med učenci nižje gimnazije v Bjelovaru se je pojavilo toliko primerov gripe, da je dala pristojna oblast za nekaj dni zapreti vse razrede. Razen med mladino razsaja epidemija v velikem obsegu tudi med odraslimi, saj je poleg dijakov v mestu obolelo še nekaj sto oseb. * Lek proti maiarji je izm»šel. Ivan Jer-bid iz Sremske Mitrovice, ki velja za najbolj popularnega rezbarja v Sremu, je iznašel učinkovito zdravilo proti malariji, 'n kakor poročajo, je uspešno ozdravil že večje število težkih bolnikov. Zdravniškega posla se Je Jerbdč loUl, ko mu je hudo obolela žena. Začel je mešati neke praške in ekstrakte zelišč in ko je žena njegovo mešanico použila, se je mnogo bolje počutila Zdravilo, ki ga je tako preizkusil na ženi, je nato dajal še drugim in med množico pacientov, ki mu dolgujejo hvalo za svoje zdravje, je baje tudi bivši šef mltro-vaške policije, ki mu Je izstavil potrdilo o uspešnosti njegove medicine, prav za prav neke vrste »dovoljenje« za izvajanje prakse. S tem dokumentom Je Jerbid odšel v Beograd ln svoje zdravilo stavil italijanskemu poslaništvu na razpolago. Iz Rima je v resnici prišel odgovor, da bi Italija odkupila njegov patent. Jerbič pa bi ga rajši prodal kakšnemu domačemu Interesentu. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da mitreviški zdravniki Jerbiču ne delajo nobenih neprilik. * Izigravanje protidraginjskih predpisov. Urad za kontrolo cen pri ministrstvu trgovine je prejel prijave o izigravanju predpisov o kontroli cen po veletrgovcih in producentih. Dogajajo se primeri, da veletrgovcl ali producenti v fakture, ki jih Izstavljajo detajlistom, ne vpisujejo celih količin prodanega blaga, nego le del, zahtevajo pa, da jim ga detajlist plača po istih cenah, nadalje pa da v mnogih primerih pošiljajo blago slabše kvalitete, nego je bilo naročeno, zahtevajo pa zanj plačilo po višjih cenah, t. j. po cenah za boljšo kvaliteto. Zaradi takega protizakonitega ravnanja opozarjamo vse prizadete ponovno na predpise uredbe o pobijanju draginje ln uredbe o kontroli cen, zlasti pa na občutne kazni, ki jih navedene uredbe predvidevajo za take kršitve. Maloproda-jalcl so pa pozvani, da vse podobne primere prijavijo pristojni policiji ali upravnim oblastvom, ker je to predvsem v njihovem Interesu ln jim tudi sicer gre pravica do nagrade 10 do 20°/0 denarne kazni po čl. 2 uiedbe o nadzorovanju izvrševanja uredbe o pobijanju draginje SI. L 222, kos 40, z dne 18. maja 1940. * Slepec — Izumitelj. Slepi Vekoslav Kneževič, učitelj glasbe, pevec in skladatelj iz Zemuna, ki je pred leti Izgubil vid, ko je med kopanjem na glavo skočil v Savo, predstavlja redek primer vztrajnosti in podjetnosti v borbi za obstanek. 2e na zunaj njegova pojava vzbuja pozornost, ker hodi po ulicah brez palice in vodnika, bi lahko dalo siže kakšnemu pripovednemu spisu. Ker sem sam romanopisec, sem se zabaval s tem, da sem v glavi koval razne izredne dogodivščine, ki niso nemogoče ln ki so lastne vojni; pojavljajo se nepričakovano zdaj v komični, zdaj v tragični obliki. Preseneča me, ko mislim na književno stvarjanje, koliko tšm, in sicer često prav lepih, je še neizrabljenih. Vojna vedno nanosi vso silo takele naplavine, nastajajoče iz močnih čustev; v primeri z njo je mirna doba prava puščava. Predavanje o L. M. Tolstoju bo v ponedeljek 5. novembra ob 20. uri v Huba-dovi dvorani Glasbene matice v Ljubljani. Predava g. Josip Vidmar. Vstop prost. — K udeležbi vabi Društvo slovenskih književnikov. Shakespeareova tragedija »Romeo in Julija« v mojstrskem prevodu Otona Župančiča je pravkar izšla pri Slovenski matici v Ljubljani v izredno lepi opremi. Kar-toniran izvod velja za naročnike 30 din, v platno vezan izvod 45 din. Omejeno število izvodov je vezanih v usnje (70 din). Ta knjiga je prva v zbirki »Vezana beseda«, ki jo je začela izdajati Slovenska matica in v kateri bo objavljala prevode klasičnih de) v verzih. V prihodnjih mesecih izideta Sofoklejeva Antigona in Kralj Edip in izbor iz Lermontova. Srbski glas o Mišku Kranjcu. Najnovejši »Glas Matice Srpske« (oktober 1940) je priobčil kritiko Jovanke Hrvačanin o izbranih novelah Miška Kranjca, ki jih je v prevodu T. Potokarja izdala Srpska književna zadruga. Ocenjevalka pravi o tej izdaji. da je morda najlepša knjiga v zanimivi in dobro sestavljeni seriji knjig Srpske književne zadruge. Knjiga, izvaja ocenjevalka, vsebuje samo štiri povesti, vendar to zadošča, da spoznamo mladega, a že zelo plodovitega, zrelega in izdelanega pisca, kakor tudi krajino, ki ga je dala naši književnosti in navdihnila v njegovem ker ar nem stvarjanju. Je to Slovenska Krajina, Prekmurje, ki je bila do pojava tega pripovednika naši književnosti neznana, po tej knjigi pa nam je postala tako blizu kakor domači kraj, ker pisatelj nenavadno srečno združuje ljubezen do rod-tih tal in golo resnico. Nato avtorica obširneje označuje posamezne Kranjčeve pojesti v tej zbirki in sklepa svoje poročilo z besedami: Povesti so dobro izbrane zaradi tega, ker je vsaka izmed njih vred-ota zase in ker se skladno izpopolnjujejo, revajalec g. T. Potokar je spisal tudi beležko o pisatelju, ki pa je vendar več kakor to, in kar je glavno, njegov prevod 'e tako gladek, da ga niti ne čutimo kot revod. Po zaslugi vsega tega je Zadruga po vsej pravici zainteresirala svoje čita-elje za nadarjenega pisatelja in za svet, v katerem živi in ustvarja, kakor tudi za slovensko knjigo sploh. Za kulturno zbližanje z Madžari so bili v zadnjem času storjeni novi značilni koraki. Ob priliki obiska odbornikov Jugo-slovensko-madžarskega društva iz Beograda v Budimpešti Je madžarski tisk obširno in simpatično razpravljal o možnosti tesnejšega kulturnega sodelovanja med obema sosednima narodoma. List »Magyar Nemzet« je v svojem članku označil kot iov pojav medsebojnega zbližanja izdajanje »Jugoslovensko-madžarske revije«, ka-;or tudi skorajšnji Izid serije 12 knjig s irevodi iz srbske, hrvatske ln slovenske iterature. List nadalje ugotavlja, da je na Madžarskem vedno več ljudi, ki se uče ;rbskohrvatskega jezika. Pričakovati je, da se bo v kratkem izpopolnila stollca za bski in hrvatski jezik na budlmpeštan-ski univerzi. »Kiss Ujsag« je priobčil iz-ive nekaterih naših kulturnih delavcev o edsebojnejn zbliževanju. Tako se prof. Aieksa Hič zavzema za medsebojno izmeno dijakov, rektor beograjske Glasbe- ne akademije Konjovič si obeta koristi od j sodelovanja na glasbenem polju, g. Ana-stasijevič pa predlaga skupno izdelavo filmov, pri čemer naj bi bili filmski teksti urejeni v madžarskem in srbskem jeziku. izbrane pesmi Simona Jenka v miniaturni izdaji. V zbirki miniaturnih izdaj Akademske zaiožbe v Ljubljani se je Prešernu, Gregorčiču, Narodnim pesmim in Aškercu p.avkar pridružila nova ljubka knjižica * Izbrane pesmi S'mona Jenka*. Zbirko sta uredila A\ gusi in Dut i Pirje-vec. Miroslav Oražem pa jo je opremil z risbami. Knjižica jer razdeljena takole: Ljubezenske, Sanje in rane. Zaljubljene ; pripovedke. Fantovske Obrazne in za miš- j ijene. Boli in boji. Misli in spoznanja. Do-aovini S!ike in prpovedke. Za šalo in za es. Zbiika je izšla v zvezi z letošnjo 75-etnico iz^da Jenkove zbi'. ke »Pesmi«. Ni Ivoma, da bo v tej izdaji vzbudila široko ani-ranje z-j poezijo tega pesnika, ki so ga nekoč primerjal Heireju. Izbor vsebuje zares nabo';šf jn najznačilnejše, kar je ostalo za p?snikom Sorškega polja in ardom na?3 čitalniške dobe. Knjižica je •šla v isti opremi in po isti ceni kakor njene znane predhodnice, ki so se močno ^načile zlasti med slovensko mladino. Chopin. Kakor vedno v vojnem času, se tudi to pot pojavlja vprašanje, ali naj se goji glasba sovražnih narodov. V zvezi s tem se je pojavila vest, da je bil Chopin v Nemčiji prepovedan. »Frankfurter Zei-tung« je čutila potrebo, protestirati zoper to vest ln pravi, da je glasba Chopina, tega po poli Poljaka, po poli Francoza, stalno na programu koncertnih prireditev v Nemčiji. Ob tej priliki je list napisal značilne besed: »Mi se ne borimo z duhovi umrlih mojstrov, ki so nam in vsemu svetu vredni spoštovanja in neogibno potrebni.« Vse-kako bi doslednost v takem naziranju olajšala tudi v času vojnih konfliktov varovanje ■ skupnih dobrin kulturnega človeštva. pokonci, z varnim korakom, se umika vozilom, vstopa na tramvaj in avtobus, da bi mu nihče ne pripisal slepote. Ko je oslepel, si je zastavil nalogo, ustvariti stenografijo za slepce. Pri izvrševanju načrta je iskal podpore pri raznih strokovnjakih in ustanovah, a nazadnje je bil navezan sam nase, da je dovršil sistem, ki ga pa kljub temu ni mogel uveljaviti v javnosti. Mnogo se je ukvarjal tudi s problemi radio-fonije in posrečila se mu je iznajdba, ki omogoča prirejanje koncertov tudi v največjih prostorih. Dosegel je, da se po elek-tromagnetski poti glas Instrumentov oja-ča, ne da bi bilo treba ojačatl intenziteto igranja. V to svoje delo je Kneževič investiral 30.000 din in je ž njim na prvem poizkusnem predvajanju, ki so mu ga omogočili beograjski umetniki, dosegel lep — na žalost samo — moralen uspeh. * Filmski igralec, ki živi samo za svojo družino. Don Ameche je kljub svojemu, za zakon nekoliko neprimernemu poklicu eden najpopolnejših mož v Ameriki. Silno ljubi družinsko življenje, in kadar govori o svoji ženi, se mu oči svetijo od sreče. Zanimivo je, da se kljub temu, da je po očetu Italijan, prišteva k Anglosaksoncem. ker je bila njegova mati irsko-škotske krvi Na vsak način hoče biti podoben svoji materi, ki je bila lepa svetlolaska, medtem ko je on temne polti in južnjaškega temperamenta. Njegova žena Honor mu je pravo nasprotje: realna, gospodarska, svetlolasa, medtem ko je on sanjav, dela načrte in vedno živi v nekih drugih sferah . Njegova žena ga uvaja v realnost in mu tudi vodi vse finančne zadeve. Njegova ljubezen do družine je nekaj edinstvenega Najraje se igra s svojima dvema sinčkoma, od katerih je eden star šest, drugi pa štiri leta... Lep in eleganten ima mnogo oboževalk, znan je v Holly-vvoodu kot zvezdnik, ki dobiva največ zaljubljenih pisem, a kljub temu je na svetu zanj samo ena ženska: njegova Honor... Iz Lmbtfme Zlata poroka vzornega narodnega para Danes poteče 50 let, odkar sta g Franc Švigelj, mestni nadsvetnik v p., in njegova soproga ga. Matilda stopila pred oltar. V družini, ki je bila vzgled harmonije pa narodne zavednosti in naprednosti, se jima je rodilo lepo število otrok, ki sta jim oče in mati vsem varno utrla pot v življenje. Hčerka Tilda je soproga artilerijskega podpolkovnika Pečarja. Mela soproga carinskega inšpektorja Gerčka, Heda višjega svetnika direkcije državnih železnic Hilmajer-ja Greta gimnazijskega profesorja Andri-ča, Zora postajnega načelnika Jošta, Anica pehotnega majorja Čeiarja, leti je vdova po trgovcu Filipoviču, najmlajša Rina pa je ostala doma, da streže očetu in materi, medtem ko sinova Mirko in France gospodarita vsak na svojem posestim v Brestu. Ko je jubilant pred leti vstopil v pokoj, je odšel najprej na svoj gradič v Brestu, pozneje pa se je vrnil na priljubljeni dom na Dolenjski cesti, kjer biva še zdaj. Kljub visokim letom — rodil se je leta 1868. — je še zmerom čvrst in krepak, prav tako pa tudi njegova soproga, ki mu je bila vse življenje verna družica. Še lani je v ozkem krogu svojih tovarišev, ki so ostali živi, proslavil 50-letnico maiure. Od vsega početka je g. Švigelj naročnik našega dnevnika in drugih listov nacionalne smeri. Jubilant je dobro zapisan v srcih vseh, ki so se z njim srečali na življenjski poti, a oso-bito v srcih pomoči potrebnih. Še danes sta njegova dlan in njegovo sice odprta bližnjemu. Bil je zme-om skromen, tih in marljiv delavec pa čist in iskren značaj, kakršnih je dandanes na žalost malo med nami Ob častitljivem prazniku srčno želimo: Še mnogo let/ u— Zahvala. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali, da je akademija »Pomoč tovarišu« uspela. Hvala vsem damam, sodelujočim in vsem, ki so nas podprli in obiskali. Odbor JNAD Jugoslavije. u— Ljudska univerza v Ljubljani. V r.aši predavalnici (Mala dvorana Filharmonije. Kongresni trg) bo predaval drevi ob 20. g. lektor dr. Nikolaj Preobrkženskl: Ob tridesetletnici Tolstojeve smrti. u— Leto?,nji jubilejni 20. slovanski večer bo 11. januaria na Taboru. Prosimo društva, da upoštevajo ta datum. _ »Jutro« kradejo. Naročnik lista nas naproša za objavo: Osebo, ki je v čeroeto-vi ulici iz priprtega okna ukradla nedeljsko »Jutro«, pozivamo, naj to v prihodnje opusti. Močno se namreč moti, če misli, da je nihče ni opazil. u_ H koncertu basista Franca Schif- frerja. Vsi kritiki, ki so pisali o nastopih oasista Franca Schiffrerja, bodisi na koncertnem odru ali pa v operah, trdijo, da e Schiffrer umetnik velikega formata, prekrasen pevec in karakterni stvaritelj, široka polnost njegovega krasnega organa je ugajala tako, da je moral pevec dodati po vsakem svojem nastopu več spevov, ki so vedno vsi najfineje niansirani. Vsi kritiki trdijo, da pomeni vsak Schif-rerjev koncertni nastop izredni večer. Po parletnem presledku bo basist Franc Schiffrer nastopil na samostojnem koncertu v veliki Filharmonični dvorani v petek 22. t. m. ob 20. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene matice. (—) u_ Predavanje v drušlvu pravnik. Danes, v sredo ob 18. bo predaval v dvcranl štev 79 pravosodne palače g. univ. docent dr. Štojan Bajič o temi: Mednarodni urad dela. , . ^ T . u_ Za kuharske in šivalne tečaje ter za pouk v ročnem vezenju in pletenju se sprejemajo prijave v Wolfovi 10, Zveza gospodinjskih pomočnic. u_ Daj-Dam ima telefonsko številko 23-08. (—) xi u— JNAD Jugoslavija. Drevi članski sestanek s predavanjem. u_ Drugi 47. presvetni večer bo v četrtek 21. novembra točno ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na večeru sodeluje delavsko glasbeno društvo Zarja, mešani pevski zbor pevskega društva Slavec in delavsko kulturno društvo Vzajemnost. Kot solista nastopita mezzosopranistka gdč. I. Praprotnikova ter basist g. Edvard Rebolj, ki ju bo spremljal na klavirju g. dr. M. Trost Vstopnice se dobe v predprodaji v društvenih prostorih Zarje, Miklošičeva cest3 22a-I, ter na dan prireditve zvečer od 19. ure dalje pri blagajni. (—) u— »iz Prešernovih dni«. Ali ste že videli Prešernovo »Zarjavelo devico« ali njegovega »Dohtarja«? Pojdite ju pogledat dne 2. decembra v opero. u_ Vrsta prometnih nesreč. Vlažno deževno vreme je krivo, da se zadnje dni pogostokrat ponavljajo prometne nezgode. Tako se je trgovska vajenka Elizabeta Vamlekova ponesrečila s kolesom na križišču Selenburgove in Knafljeve ulice. Na ovinku ji je na mokri tirnici spodletelo, da je oadla s kolesa in si zlomila desno roko v členku. To križišče je sploh znano po številnih prometnih nezgodah, ki jih mokra, spolzka tla še pospešujejo. V bolnišnico se je zatekel po pomoč brivski mojster Edmund Kavčič iz Šiške, ki je hitel preko Frankopanske ulice na tramvaj, ko mu je na vogalu ulice spodrsnilo, da je padel in si izpahnil desno roko v ramenu. Dalje so pripeljali v bolnišnico delavca Franca Petriča, ki je pred prelazom na Dolenjski cesti s kolesom najprej podrl kolesarko Rozalijo Dolinškovo, potlej pa je, ko je skušal pobegniti, še sam padel in dobil pri padcu občutne poškodbe na roki in nogah. u— Zaradi sekanja in prodajanja bo-žičnih drevesc je kr. banska uprava že 14. novembra 1932 izdala posebno naredbo z naslednjimi glavnimi določili: Kdor prodaja ln prevaža božična drevesca, mora dokazati njih izvor s potrdilom županstva občine, v katere območju so bila posekana. To potrdilo, kolkovano z 20 din, ki ga izda županstvo po predpisanem vzorcu in iz katerega mora biti poleg imena lastnika razvidno tudi natančno število posekanih drevesc, prav tako pa tudi, do kdaj velja potrdilo za izvoz in kraj, kamor so drevesca namenjena, mora imeti oseba, ki prevaža božična drevesca, vedno pri sebi pri prevozu ali prodaji ter ga mora pokazati med drugim tudi na zahtevo mestnih trošarinskih organov. Božična drevesca, ki se prodajajo ali prevažajo brez tega predpisanega potrdila, bodo zaplenjena, proti lastnikom ali prevoznikom pa uvedeno kazensko postopanje. u— v šestih urah se priučite vseh najvažnejših družabnih plesov edino v Jenkovem ple®nem zavodu Kazina-Zvezda. posebne pie«ne ure za dame in gospode, kateri se uvežbajo potom strokovne plesalke Je mogoče rezervirati dnevno od 10. do 20. ure. (—) Pretresljiv dogodek v celjski tovarni Ana Bučarjeva je podlegla opeklinam, ki jih je povzročila električna iskra Celje, 19. novembra V Braunscvi tovarni ajnilinskih barv in kemičnih izdelkov v Kocenovi ulici 8 v Celju se je zgodila v ponedeljek okrog 17.30 težka nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Ko so nehali v tovarni delati, je stopila 401etna poročena pomožna delavka Ana Bučarjeva, ki je stanovala na Mariborski cesti 28, v laboratorijski oddelek, da bi ustavila električne stroje. Ko je odklopila električni stikalo, je švignila električna iskra iz stikala nanjo- Bučarjevi se je takoj vnela obleka, ki je bila oškrcpljena z bencinom in oljem. Nesrečna žena je bila v hipu vsa v plamenih. V grozi ln bolečinah je začela klicati na pomoč in Je pohitela na hodnik. Plameni, ki so jo bili objeli, so bili tako močni, da se je v hodniku vnela lesena uta. Na pomoč so prihiteli nekateri delavci, ki so bili še v tovarni, in hišnica, ki je Bučarjevo pokrila s plaščem ln pogasila plamene. Bučarjeva je dobila težke opekline po vsem telesu, zlasti pa po spodnjem životu. Takoj so Jo prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Bučarjeva se je kmalu onesvestila in je davi ob 8.45 izdihnila. Ana Bučarjeva je bila žena šoferja Franca Bučarja iz Celja, ki je 7. decembra 1931 dopoldne vozil mestni avtobus, v katerega je na železniškem prelazu v Medlogu pri Celju trčil savinjski vlak. Pri tej katastrofi je izgubilo življenje 12 oseb, Bučar sam pa je bil težko ranjen. Ana Bučarjeva zapušča tri mladoletne otroke. Pogreb bo v četrtek ob 16. Iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Grozna smrt Ane Bučarjeve, ki je bila izredno skrbna žena in vzorna mati, je pretresla vse prebivalstvo. Vsi iskreno sočuvstvujejo z njenim možem in njenimi otroki. Iz Prekmurja Lep Jubitej je obhajal 9. novembra šolski upravitelj g. Edmund Ratkai v An-drejcih, namreč 351etnico, odkar nepretrgano poučuje na tej šoli. Udejstvoval se je mnogo tudi na gospodarskem področju. Zaslužnemu šolniku želimo še mnogo zdravih leti Iz Celja e— prošnja banski upravi, prejeli smo: Združenje avtoprevoznikov in avtoizvošč-kov v Mariboru, v katerem so včlanjeni tudi celjski avtoprevozniki tn avtoizvoščki, je 28. oktobra prosilo bansko upravo za dovoljenje, da bi smeli avtoprevozniki voziti s tovornimi avtomobili tudi nad 50 km, avtoizvoščki pa nad 25 km. Ker prošnja še ni rešena, a je od njene ugodne rešitve odvisna eksistenca mnogih avtoprevoznikov in avtoizvoščkov, prosimo bansko upravo, da bi predloženo prošnjo rešila čimprej. e— V celjsKem gledališču bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče drevi ob 20. Senečičevo učinkovito tragikomedijo »Nenavaden človek« v režiji g. Jožeta Ko-viča. Predstava je za abonma. e— Mestnim delavcem v Celju je mestni svet na zadnji seji nekoliko povišal mezde odnosno draginjske doklade. Delavci pa doslej še niso prejeli poviška. Ker je delavstvo v težkem položaju, apeliramo na občino, da bi odredila takojšnje izplačilo po-viškov. e— Umrla je v torek v celjski bolnišnica 161etna Vera Mosterjeva, hčerka vdove po rudniškem čuvaju v Laškem. Pokojna je bila izredno marljivo in simpatično dekle. Kot navdušena Sokolica se je pridno udej-stvovala v naraščaju Sokolskega društva v Laškem. Njeno truplo so prepeljali iz Ce-lja v Laško. Pogreb bo v četrtek ob 16. od doma v Laškem na tamkajšnje pokopališče. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Obiskovalci mestnega parnega in kadnega kopali.%a se pritožujejo, da v ko-čališču ni dovolj snage. V oddelkih s prhami so klopi često umazane, deske na tleh pa so prhle in tako premočene, da rastejo na njih gobe. Prosimo pristojne, da bi zadevo čimprej uredili ker je gotovo tudi njim na tem, da odpadejo vse pritožbe glede kopališča. e— Izredni občni zbor Kralj. Jugosl. Aerokluba Celje. V četrtek 21. nov. t. L točno ob 20. zvečer bo v restavraciji hotela Evrope v Celju izredni občni zbor Kr jug. Aerokluba »Naša krila« v Celju. Razen članstva vabimo tudi vse prijatelje sinjega športa, pa tudi vse one, ki bi v odkritem stremljenju hoteli pomagati za pro-speh in razcvit našega Aerokluba v Celju. e— Vinjenega tovariša je °kradei. v nedeljo je 201etni brezposelni delavec Oton M. iz Pilštanja popival po celjskih gostilnah s 171etnim Rudolf e m S. iz Trbovelj. Ko se je Rudolf opijanil, mu je Oton isanaknii plašč in 400 din gotovine, nato pa pobegnil. Policija ga je kmalu izsledila. Pri njem so našli samo še 200 din gotovine. Ukradeni plašč pa je zastavil v neki gostilni. Plašč so vrnili lastniku, Otona pa so izročili sodišču. e— Nevaren dclgOprstnež. Te dni je prišel brezposelni mizarski pomočnik Peter čokla iz Zagreba v neko celjsko trgovino s krznom in začel izbirati boljše krzno. Trgovka se je kmalu spomnila, da ji je Cokla lani ukradel v trgovini večjo vsoto denarja. Prijavila ga je takoj policiji, ki je Čcklo aretirala, čokla je bil zaradi tatvin že STkrat kaznovan. Ker ni imel pri sebi cenarja, je hotel v omenjeni trgovini s krznom gotovo spet izvršiti tatvino. Kaže, da je Čokla izvršil v zadnjem času več tatvin v raznih stanovanjih v Celju. e— Dva mlada razbojnika. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala včeraj lTletni delavec Albin O. in ifletni delavec Franc Z. iz Krške vasi pri. Čatežu zaradi razbojništva. Oba sta v noči na 14. oktober v Krški vasi napadla spečo Terezijo Rlaževičevo v njenem stanovanju in jo davila, dokler jim5 ni povedala, kje ima spravljen denar NatJ sta ji vzela 800 din in izginila. V noči nc 13. oktober sta oba položila čez most * Krški vasi 12 tramov. S tem sta ogrozil?! varnost javnega prometa in povzročila ne-' varnost za življenje in zdravje ljudi. Franc Z. sam je v začetku mesca septembra ukradel v Krški vasi Jožefi Krajnčevi 6 vrbovih in 1 jelševo drevo. Dne 11. oktobra je izvabil Tereziji Lovšetovi 70 din pod lažno pretvezo, da ga pošilja Terezija Blaževiča po najemnino za njivo. Albin O. je bil obsojen na 18 mescev, Franc Z. pa na 19 mescev robije. Iz a— šola in dom. Na predanočnjem rednem občnem zboru društva »Seda in dom«, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Fran Skaza, je bil po toplo sprejetih izčrpnih poročilih društvenih funkcionarjev izvoljen po večini dosedanji odbor z g. F. Skazo na čelu. V zvezi s poučnim ter izredno zanimivim predavanjem prof. S Sile v okviru občnega zbora, se je razvila aktualna debata o raznih vzgojnih vprašanjih. Zbor se je zavzel za štednjo učil, pocenitev učnih knjig in higieno v učilnicah. a— Lep u^peh Dravagev v Ptuju. Pod vodstvom zborovodje g. Albina Horvata so naši vrli Dravaši nastopili z izbranim koncertnim sporedom v dvorana ptujske Glasbene matice. Ubrana pesem je vzbudila toplo priznanje zavednih Ptujčanov. ki so dvorano popolnoma napolnili. Uvodoma je prisrčno pozdravil požrtvovalne pevce , »Drave« predsednik ptujskega železničar-skega zbora g. Lubec. a— Poizkusi z novimi »Irenami. Danes med 10.30 in 12. bodo v smislu sporočila zaščitnega urada mestnega poglavarstva poizkusi z novo došlimi sirenami, ki bodo nameščene na banovinski hranilnici na novi palači Nabavljalne zadruge v Cafovi ulici ter na osnovni šoli na Ruški cesti a— V najlepšem razpol°ženju nenadna smrt. Predsnočnjim je prišla na obiSk k trgovcu O. črepinku na Zrinjskega trgu 6 Ivanka Stiblerjeva iz Kolodvorske ulice 3, stara 55 let Ko je povečerjala je bila sijajno razpoložena in vesela. Okoli 21. pa je sredi najlepšega razpoloženja pričela bruhati. Omahnila je s stola na tla in obležala negibna. Takoj so poklicali zdravnika dr. Koprivnika. ki je ugotovil smrt zaradi srčne kapi, potem ko so bili zaman vsi poizkusi, da bi jo z umetnim dihanjem obudili k življenju. a— Turški bombaž za mariborske tekstilne tvornice. Vodstvo tuk. Hutterjeve tekstilne tvornice je prejelo obvestilo, da je za tvornico namenjeni turški bombaž že prispel v Zemun. Tekstilno delavstvo si je ob tej vesti zelo oddahnilo, saj je njegova usoda v današnjih težkih časih najtesneje povezana z zagotovljenim doba vi jan jem surovin. a— Po treh le*ih poja®njeni vl°mi. Pred 3 leti sta bila izvršena drzna vloma v šolsko poslopje pri Sv. Barbari in v domačijo posestnika Konrada Pečovnika iz Velike Zimice- Vlomov je bil osumljen Jože Herič iz Drstele, ki je bil pozneje ubit. Po naključju sta bila zdaj oba vloma pojasnje- na. Pečovnikova žena Je namreč najela 11 letno pastirico Nežiko Svarčevo iz Drstele. Opazila pa je da ima pastirica na sebi predelano obleko, ki je bdila ukradena o priliki vloma pred 3 leti. Poizvedbe so se nadaljevale in je bila zaslišana tudi hčerka pokojnega Jožefa Heriča, ki je izpovedala, kako so se svoj čas shajali pri njenem očetu možje, s katerimi je imel tajne razgovore, ki jim domači niso smeli prisostvovati. Med drugim je sodeloval pri teh vlomih tudi neki Rodošek, ki je pozneje izvršil samomor, neki Cajnko in Gumzer, ki se nahajata še zdaj v zaporih. Našli so še druge predmete, ki potekajo od vloma pred tremi leti. a— Tovorni avto v Kočijo. Na križišču Gregorčičeve in Strossmajerjeve ulice je za vozil neki tovorni avto v kočijo izvoščka Jurija Ozvatiča iz Vrtne ulice 17. Pri tem Je dobil konj težje poškodbe oje se je razbilo na več kosov. K sreči ni bilo človeških žrtev. Oblastva bodo ugotovila krivdo. a— Poškodbam je p°dlegel v noči na torek 281etni dninar Peter Slatlnek s Keblja, ki Je dobil usodne smrtne poškodbe o priliki pretepa v neki oplotniški gostilni, o čemer smo poročali v včerajšnji številki. Orožniki poizvedujejo za glavnim krivcem. a— Specialist ^ tuja ^e^a. Trgovskemu pomočniku Petru Vujčiču iz Kolodvorske ulice štev. 1 so odpeljali kolo Radiom z evid. štev. 2-47084, slikarskemu vajencu Janezu Marinu iz Žolgerjeve ulice 8 kolo znamke »Neger« z evid. štev. 2-22968, tekstilnemu tehniku Josipu Rajšterju poleg obleke in perila še kolo znamke »Steyer« z evid. štev. 2-191817. Gospodarstvo Naša žitna letina in oskrba Doslej še ni bila objavljena uradna cenitev našega letošnjega pridelka pšenice in koruze. Znani so le delni podatki o pridelku pšenice na področju države brez banovine Hrvatske, ki potrjujejo, da je bila letošnja letina pšenice slaba. Po teh podatkih je znašal pridelek pšenice v vseh banovinah brez banovine Hrvatske 15.55 milijona metersjjtih stotov, medtem ko je lani ves pridelek znašal 28.23 milijona me-tersklh stotov. Berlinski strokovni list za trgovino z deželnimi pridelki »Die Land-ware« prinaša o naši letini m oskrbi z žitom iz jugoslovenskih strokovnih krogov zanimivo razpravo, kjer v uvodu navaja podatke iz gori omenjene nepopolne statistike o letošnjem pridelku pšenice ter poudarja, da je letos ravno dunavska banovina najslabše odrezala, kar se redkokdaj zgodi. Pridelek v dunavski banovini je znašal 7.51 milijona meterskih stotov nasprotni 12.86 milijon meterskih stotov v lanskem letu ; nadalje je znašal pridelek v moravski banovini 2.14 (lani 2.72), v vardarski banovini 2.05 (2.60), v drinski banovini 1.63 (2.61), v vrbaski banovini 1.05 (1.31), v dravski banovini 0.62 (0.74), v zetski banovini 0.51 (0.68) in končno na področju uprave mesta Beograda 0.04 (0.06) milijona meterskih stotov. če cenimo pridelek v banovini Hivatski na 3.5 milijona meterskih stotov, tedaj dobimo celotni pridelek pšenice v višini nekaj nad 19 milijonov meterskih stotov nasproti 28.2 milijona meterskih stotov, kolikor je znašal v lanskem letu. Letošnji pridelek je torej dosegel le dobri dve tretjini lanskega, kar bi v normalnih razmerah zadostovalo za preskrbo do nove letine, če se upoštevajo še pre-nešeni ostanki iz lanskega leta. Razmere glede potrošnje pa niso normalne. Zlasti je večja potreba vojske zaradi vojaških vežb. V tej zvezi je nadalje upoštevati, da je v zadnjem času cena krmilnemu žitu (ječmenu, ovsu), višja nego uradno določena cena pšenici, ki znaša 300 din, medtem ko znaša cena ječmenu 340, ovsu pa 320 din. Do nedavno je bila tudi stara koruza dražja, kakor pšenica, kar je imelo za posledico, da je šlo precej nove pšenice za krmljenje živine, ker je bila pšenica cenejša kakor krmilno žito. V Vojvodini računajo, da bo spričo teh razmer prihodnje leto s pšenico posejana površina ------ 1------ * ' Bodoči partnerji trojnega sporazuma Pod tem naslovom beleži berlinski dopisnik »Politike« g. Radulovič nemške ko-mentarie k sestankom v Berchtessadmu. Pravi, da diplomatska aktivnost velesil osi ne bo zaključena s Dr i stopam Sp nije k trojnemu paktu, temveč se bo nadaljevala še na drugem področju Naiprei bodo urejeni odnošaii z Madžarsko, katere ministrski predsednik in zunanji m nister se bosta na Dunaju sestala s pred tavniki Nemčije in Italije. »Kako se bo — nadaljuje g. Radulovič — razvijala diplomatska aktivnost ootem. je za seda i še težko reči. Ker oa gre v prvi vrsti za Slovaško. Rumun jo in B garij o. ie treba pričakovati, da bo dana prednost zaveznikom Nemčiie iz svetovne vojne, tarei Bolgariji Za njo bi pr-'s'opili k trojnemu paktu Slovaška in RnmunMa. Za ta vrstni red govori tudi dejstvo, da ie včerai (v nedeliot pristal v BerUn nemški poslanik v Sofiji v Ri-hthofen.« O sestanku kancelaria Hitleria in kralja Borisa očividno v Berlinu ob času. ko ie dopisnik »Politike« oddajal svoie poročile. še ni9o bili obveščeni Nesoglasja v železni gardi Poročevalec »Neue Ziircher Zeitung« iz Bukarešte poroča, da je ime' vrhovni svet rumunskega legionarskega pokre*a ali Železne garde pred dnevi sejo pod vodstvom Horia Sime Na seji je bila odebrena izključitev treh članov Železne garde ki da so baje na dan odhoda genevala Antone-*>ca v Rim s pomočjo Codreanovega očeta odstranit' H od 2.1 na 2.6 milijona holandsklh go^i^arjev. Novo povefinle n^fie^a klirinškega dolga v Nemčiji Kakor smo včeraj poročali, je v preteklem tednu prišlo na naših borzah do likvidacije nepokritega povpraševanja v markah iz dobe pred povišanjem tečaja klirinške marke. V zvezi s temi transakcijami je znova narasel naš klirinški dolg v Nemčiji. ki se ie ž« prejšnji teden dvignil od 7.44 na 15.79 milijona mark, dne 15. t. m. pa se ie povzpel na 29.54 mfllVnu mark, kar predstavila po starem tečaiu znesek okrog 487 milijonov din. Tudi gql-do na*ega klirinškega dolga v CeSkomo-ravskem prntektoratu. ki se je preišnii teden nekoliko zmanjšal je v drugi četrtini znova narasel od 55. na 58.5 milijona Kč. Klirinški račun z Madžarsko, ki je v zadnjih dveh tednih izkazal povečanje našega dolga od 17.8 na 42.2 milijona din, je v drugi četrtini novembra zaznamoval ponovno povečanje na 46.3 milijona din. Tudi naš ki rlnški dolg v Slovaški se je povečal od 26.8 na 28.1 milijona Ks, naš klirinški dolg v Turčiji pa od 14.4 na 16.6 milijona din. = Konferenca o predlogih za spremembo predpisov o mletju pšenice. Za danes je v Beogradu sklicana konferenca predstavnikov mlinske industrije, pekov in industrije testenin s predstavniki zainteresiranih ministrstev bonske oblasti banovine Hrvatske in privilegiranih državnih ustanov Na konferenci bodo razpravljali o nasledn-ih vprašanjih: 1) predlo? za uvedbo no.ega načina mletja, pri čemer naj bi se vsa pšenici izmlola v enotno moko. tako da bi se dobilo iz 100 kg pšenice 80 do 85 kg moke; 2) načrt, "da se določen: mlin: pooblastijo, da meliejo 30 kg bele ter 50 do 55 kg krušne moke: 3. načrt, da se uvede prisilno mešanje 20«/» koruzne moke ali 15 odstotne krompirjeve moke k pšeničnj krušni moki; 4. razprava o sodelovanju mlinske industrije z javnimi ustanovami zaradi pravilne oskrbe prebivalstva s kruhom. = Načrt za ustanovitev posve'ovalnega odbora za gospodarsko politiko. Poročali smo že o načrtu, da se ustanovi poseben posvetovalni odbor za gospodarsko politiko, čigar ustanovitev je že predvidena z iredbo o prenosu poslov trgovinskega mi-listrstva na banovino Hrvatsko. Kakor poročajo iz Beograda je načrt za ustanovitev takega posvetovalnega odbora že zdelan Naloga tega odbora naj bi bila načelno sklepati o vprašanjih, ki se tičejo trgovine, industrije, obrti, bančništva in zavarovanja. V odboru bi bili zastopani tudi predstavniki banovine Hrvatske, tako da bi se ta vprašanja enotno reševala za vso državo. = Jugosjovensko-nemška pogajanja zaradi celulozne volne. Včeraj dopoldne so se v kabinetu ministra za trgovino in industrijo začela pogajanja med našo in nemško gospodarske delegacijo o carinskem in davčnem tretiranju celulozne volne — Zeihvolle — in njenih izdelkov Našo delegacijo vodi dr Dimltriie Mihčevič -•ačelnik trgovinskega ministrstva, nemško delegacijo pa ravnatelj Nemške banke v Berlinu Zengen. V naši delegaciji so še-1r Krešimlr Kristič. načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino dr Pavlič. načelnik carinskega oddelka dr Kabas predstavnik bansk° oblasti Petrov, inšp-kto' 'inančne^a ministrstva Sto kovč višji inšpektor carinskega oddelka dr Nikasovič ~efereut dlrekriv za zunanlo trgovino In-dustriiska pod etia pa zastopajo Vlada Ilič. Adolf Golja. dr Oregorič dr Popovič = Razdelitev paraflna. Minister za trgovino in industrijo je na predlog obrtnih zbornic razdelil razpoložljive količine pa-rafina za potrebe obrtniških delavnic Obrtni ob'-ti bodo takoj dobili 40 odstot kov dodeljene količine v breme prvega kontingenta 100 ton uvoženega paraflna Zaradi dobave se morajo obrniti takoj na tvrdko Astra d d. v Beogradu oziroma v Zagrebu. Nadaljnja razdelitev paraflna bo izvršena lz naknadno uvoženih količin ln po določenem odstotku. = V Septei^hrn »o se povečale vloge v slovenskih hranilnicah za 5.8 milijona din Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so pri 29 slovenskih samoupravnih hranfliicah narasle v septembru vloee na knjižice za 2 milijona na 766 milllonov din v tekočem računu pa za 3.8 milijona na 224 milijonov, skupaj pa so vloge narasle za 5.8 na 989.8 miliiona din Povečanje vlog se opaža pri 11 hranilnicah, medtem ko se je število vlagateliev poveč^o pri 10 hranilnicah in zna^a 125.563. Ti zelo razveseljivi podatki kažejo zaupanje vlagateljev v hranilnice m v denarne zavode in zavest, da ie varčevanje koristno in potrebno zasebnemu in javnemu gospodarstvu. Borze 19. novembra Na beograjski borzi le bil danes v grških bonih promet no nespremenjenem te-čaiu 42. Tečaji na svobodnem treu se nadaiie ravnajo no tečaju 55 din za do'ar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo Dri s+a!n: tendenci povpraševanje do 444 fv Beogradu ie bil nromet do 445^ Tudi v ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficfelni tečaji: London 175 35 — 178.55. New Yo. k 4425 — 4185. Čarih 1028.64 — 1038.64. Tečaj: ra svob dnem trsru: London 216.86 — 220.06 New Yoik 5430 _ 5520 Curih 1271.10 — 12J1.10 Curih. 3eograd 10 London 17.10. P riz 9.35. Milan 21.75. Madrid 40. Berlin 172.50. Stockholm 102.8" EFEKTI Zagreb Državne vrednote: Vojna k da 444 den 4% agrane den. 4°/o se e ne agrarne 52.25 — 52 25. 6% begluške 78.50 bi.. 6°/n dalm. agrarne 71.50 bi.. 6;'/e šum-ske 71 bi.. 7% stabiliz 95 don.. 7% irvest. 98 den.. 7®'« Seligman 100 dan.. 7°'o Blair 94.50 8°'n Blair 100 den.; delnice: N-rod-na banka 6500 bi. PAB 190 den.. Trboveljska 152 den.. Šečerana Vel. Bočkerek 675 den. Beograd. Vojna škoda 444.50 — 445.50 '445) 4"/« agrarne 58 don.. 49'o severna agrarne — 6"'i> begluške 77 — 78 dalm. agrarne 69.50 — 70. 6% šurrske 59.75 den.. 7°'n in ves4 99.25 den. 1% Se-ligman 100 den 7%> Bia;r 94.75 den . 8% Blair 100 den.. Narodna banka 6500 den.. PAB 195 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago 19 nov. Začetni tečaji: pšenica; za doc 88 625. za mai 87.875. za iu-lii 84375: koruza; za dec. 64.375 za mai . zn 64 75 4- N°vosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za ošenlcr veljajo odkunne ce^ oc uredbi. Oves: baški samski 320 — 3?2.30. Rž: baška 335 — 337.50: ban. 332.50 — 335 Ječmen: bažki in sremfki 340 — 342 50: pomladni 412 50 — 417 51 K^m-ra; >-askp sršena par. Tndjijs. 267 — 269; par. Vršac 266 — 268. Moka: franko -n'In v dunavski ban brez skupnega in vreč; »0« 620 — 640: krušna moka 358 Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč- 180 Fižol: baški in sremsk: beli brez vreč 427 50 — 432.50. Preskrba Zagreba Zagreb, 19 nov. o. Na današnji seji aprovizacijskega cdbora zagrebške občine e šef tržnega cdseka poročal, da je v Zagreb že prispela vsa količina 300 vagonov laročene pšenice, ki je do*lrj niso mogli iobitj zaradi pomanjkanja agonov Za >šenico so plačali otekli milijonov di-iar ev Dalje Je v mestnih skladiščih že >koli 300 vagonov drv. Na seji je bilo sklenjeno da se naroči še 300 vagonov koruze, da bi se na ta način še nadalje zagotovila prehrana zagrebškega prebivalstva preko zime. Vremenske neprillke PeUlnja, 19. nov. o. Od včeraj zjutraj Kolpa naglo narašča ter je poplavila že ogromne površine. Split, 19. nov. o. Od včeraj razsaja na Primorju hudo neurje. Vihar je od časa do časa dosegel brzino 150 km na uro. Sibenik, 19. nov. o. Nad šibenikom in okolico vlada hudo neurje. Mnoge trgovine in skladišča so bile v šibeniku poplavljene ter je bila povzročena znatna škoda. Na obali je nastala velika plima, ki je povzročila poplavo. Pogrešan trgovec Zagreb, 19. nov. o. Prešli četrtek je prišel iz Dobove v Zagreb trgovec Josip Me-govec na sejem, na katerem je prodal več telet. Domov se doslej še ni prišel. Njegov sorodnik dijak Dragotin Pendič je zaradi tega zadevo prijavil zagrebški policiji, ker se domači boje, da je bil Megovec kje napaden in oropan. Domnevajo, da je imel pri sebi okrog 10.000 din. ki jih je dobil za prodana teleta. Pastuni in ostani čtan Vodnikove družbe! še ]e poštenost med nami doma Skoro malo verjetna zgodba o izgubljenih in najdenih 58.000 din Maribor, 19. novembra Novinarju je v današnjih razrvanih časih odmerjena grenka naloga sporočati javnosti same neprijetne, pogostokrat strašne reči, zato sme toliko bolj od srca ve-seili prilike, da zabeležimo v kroniki drobno, a vendar tako pomembno z§odbo. ki priča, da poštenost med nami vendar še ni izumrla. Pekovski mojster Hinko Čelan s Tezne-ga je bil v nedeljo po važnih poslovnih opravkih z doma. S seboj je imel večjo vsoto denarja, ki ni bil ves njegov Ko se je vrni!, je prestrašen opazil da mu je iz notranjega žepa suknie izginila debela list- nica, v kateri je nosil 58 500 din. Domneva! je, da je denar izgubil na cesti od Sv. Mi-} klavža do Maribora, a v svojem srcu je 1 močno dvomil, da bi mu moglo srečno ! naključje izgubljeno bogastvo prinesti nazaj. Toliko bolj pa je bil presenečen in vzra-doščen, ko je danes potrkal na vrata njegove pekarne čevljarski mojster Alojzij Babič od Sv. Miklavža ter polno, nedotaknjeno listnico potožil predenj. Razume se, da je Čelan poštenega čevljarsktga mojstra lepo nagradili, mi ps nismo nič manj veseli od njega, ko lahko to zgodbo vsemu današnjemu svetu stavljamo za vzgled. Ogenj uničil dve domačiji Gospodarja sta z gospodarskimi poslopji izgubila ves pridelek in mnogo orodja Novo mesto. 19. novembra. Prijazno podgorjansko vasico Gaberje je snoči obiskal požar, k: je uničil gospodarska poslopja posestnikov Franca Boltesa in Jožeta Erjavca z vsem žitom, živinsko krmo in velikim števiVm poljskega orodja. Gaberje je precej gosto naseljeno in zaradi hudega vetra je bila resna nevarnost. da bo ogenj zajel vso vas Prvi so nesrečnima posestnikoma domači gasilci priskočili na pomoč, za njinr še gasilci iz Brusnic, Dolža in Stopič. a ker sami niso bili kos, »o iz Brusnic tellefonično pozvali še novomeške gasilce, ki 90 z velikim av-tomobilom in motorno brizgalno odbrzeii na kraj nesreče. Skupnemu prizadevanj« je uspelo ogenj lokalizirati in pogasiti. Vendar je požar povzročil strašno razdejanje. Obema posestnikoma sta zgorela dva skednja in dva podu z 250 merniki žita, zalogo slame in okrog 20 voz sena a v svinjakih 4 pitani prešiči, težki nad 500 kg. Vašcani se živo spominjajc požara iz leta 1908, ki je uničifl vso vas zato so toliko bolj nestrpno pričakoval' pomoči i1 Novega mesta Oba posestnika trp ta veliko škodo, ki ni krita z zavarovalnino. Ker jima je pogorel tudi ves živež, krma in mnogo orodja, bosta ostala brez vsega na zimo. Orožniki raziskujejo, kako je ogenj nastal. Nemški dopisni urad poroča iz Bukarešte, da se je zaradi potresnih sunkov v Ru-muniji pred tednom dni zrušilo 56 hiš. Tri in trideset nadaljnjih poslopij je tako poškodovanih, da jih bodo porušili iz ozlrov javne varnosti. 6e nadaljnjih 38 hiš bodo izpraznili. Temeljito bo treha obnoviti 158 zgradb, ki v sedanjem stanju takisto ne nudijo varnosti za bivališča. Smrt ruskega topničarja Dne 16. novembra je umrl v Moskvi eden najznamenitejših sodobnih specialistov za topništvo, generalni polkovnik rdeče ske prof. Vladimir GrendaL Dopisnika ameriških listov poročajo o strahotnem učinku nemških strmoglavcev na angleško industrijsko mesto Coventry. Ker so Nemci metali na mesto tudi tempi-rane bombe, se še vedno vrste eksplozije. Reševalni oddelki uničujejo takšne bombe z dinamitom. Niti ene ulice ni v C oven-tryju, ki ne bi bila zatrpana z ruševinami. Najusodnejše pa je to. dra nI v tem mestu dobiti niti stekla in da vlada tudi pomanjkanje elektrike in vode. Na tisoče prebivalcev dobiva hrano pri zasilnih potujočih kuhinjah na prostem- ANEKDOTA i Do visoke starosti si je Richard Wagner iranil čudovito telesno čilost. Nekoč je Franc Iiszt v ožjem krogu za-,'ral nekoliko svojih novih skladb in vsi avzoči so bili navdušeni Tedaj se je Wagner vrgel na kolena, lezel i na vseh štirih proti Lisztu in vzkliknil: »Franc, k takšnemu umetniku, kakršen i ti, maramo priti samo po vseh štirih!« Ledolamfles »Sedov« 811 dni na potovanju — Kaj je doživela posadka na ladji v teku 27 mescev Skozi arktične puščave rrvi posnetek o romunski potresni nesreči v Bukarešti. Tovorni avtomobili odvažajo ruševine hotela »Carlton«, v katerem je bilo v trenutku nesreče 320 oseb. Dvesto mrtvih je še zdaj pod ostanki betona Če še ne veš, zdaj izve da bo Japonska uvedla gospodarski stem po zgledu evropskih totalitarnih žav; da je nemška vlada prispevala 1CK mark podpore za prebivalstvo v Rumi ki je po potresu ostalo brez strehe; da brizga v Rumuniji iz razpok, k je povzročil potres, neka siva tekočina tere doslej še niso preiskali; da so v Varšavi zgradili posebno za Žide; da je na švedskem prepovedano zvi cen mleku; da je bila Ada Negri imenovana za žensko članico Italijanske Akademije; da je lanska zima v arktičnih voda lo povoljno učinkovala na razmnožite1 lih medvedov, tjulnjev, pingvinov in žev. Ameriško matematično čudo predsednik egiptske vlade, Id je proti koncu prošlega tedna nenadoma umrl. Poročajo, da je bil menda zastrupljen Šolar iz 2« razreda rešuje formule in enačbe Komisija vseučiliških profesorjev se je bavila s čudežnim otrokom Giorgiem Fer-nandezom, ki obiskuje šele dve leti osnov- Razvaline „Carltona" čistijo no šolo v argentinskem mestu Rosariu. Otrok je cel matematični fenomen. Brez vsakega napora rešuje najtežje formule in enačbe in na pamet rešuje račune, za katere potrebuje izvrsten mate matik cele dneve, da jih opravi na papir ju. Pri tem se otrok doslej še ni zmoti Znanstvena komisija je pozvala njego; starše, naj njej prepustijo nadaljnjo vzgo otroka, starši pa se doslej niso mogli o ločiti. Iz čileja je prispel te dni v Rosai najboljši matematik valparaiškega vseu lišča, da bi temeljito proučil čudežne otroka. Je tako tesen, da morejo ikona samo ladje manjšega obsega VSAK DAN ENA V Moskvi izide v kratkem knjiga, ki bo opisovala znamenito potovanje ruskega ledolomilca »Sedova« skozi notranjo Ark-tido. Napisalo jo je 15 mornarjev, ki so se udeležili te odprave- Neprostovoljno potovanje »Sedova« je trajalo 812 dni. Prikovana na led in prepuščena muhavostim vetrov in morskih tokov, se je ladja oddaljevala čedalje bolj od kop-nine v samotne puščave notranje Arktide. »Ladjo je treba rešiti, naj stane, kar hoče, in prepeljati v domače luke. Vsak dan je treba izkoristiti za znanstvena opazovanja v teh predelih, ki človek doslej še nikoli ni do njih prispel, da se človeštvu razodenejo skrivnosti Arktide.« Tako je vodja odprave in kapitan »Sedova« Baligin s kratkimi besedami opisal smotre tega potovanja. Spomini te posadke so polni razburljivih in tudi tragičnih momentov. Bilo je n. pr. 26. septembra 1938. proti 22. uri. Del posadke je še spal, ko so nastali nenadno viharni premiki ledov j a. Ladja se je tresla in se nagibala na stran. Led se je gnetel okrog nje in napadal z gromovitimi treski njen trup. Odprtina hladilnika je prišla pod vodo, ledeno mrzle vodne mase so vdrle v strojni oddelek. Mehanik Vsevolod Alferov je bil prvi, ki je spoznal nevarnost. Zaman je skušal zapreti vodii pot v notranjost. Kapitan je pozval vse može na delo. Veda v notranjosti se je dvigala. Okrog polnoči se je ladja nagnila že za 30 stopinj- Predmeti v kajutah so drseli s svojih mest. »Sedov« je skoraj že ležal. Vsak trenutek bi se lahko zgodila katastrofa. Višji radiotelegrafist Poljanski Hasan Sabri paša Goreča bakla na poletu Doživljaj vojaškega letalca na poli iz Anglije v Francijo V mornarišk. bolnici ob francoski obali ležita dva ranjena letalska narednika. Moža sta pripadala posadki nemškega strmo-glavca in pripovedujeta dramatično zgodbo: Popoldne smo se dvignili proti Angliji, čim bolj smo se bližali angleški obaJi, tem slabše je bilo vreme. Morali smo v višino 100 m, da smo našli cilj. To je bilo letališče z velikimi lopami in pol tucata letal na tleh. Prešli smo v napad, pa smo cilj izgre-fiili. še enkrat se nam je to zgodilo. Med tem je začela angleška obramba pokati, kar se je dalo. Streljali smo s strojnicami ,in odmetavali zažigalne bombe. Tedaj je zavpil radiotelegrafist: »Stroj gori!« — »Kje?« — »Na trupnem krovu. Ni tako hudo.« Mož si misli: za vsak primer ohranimo mirno kri. Veliki, rumeni plameni prasketajo. Stroj leti s polno silo proti jugu. Tu nI nobene izbere: pristanek na Angleškem bi se končal enako kakor pristanek na morju v tem vremenu. Opazovalec in vodja letala se ne obrača- ta nazaj, a si mislita: Koliko časa bo še trajalo, da se vname municija?«! — Za letalom je pravi respatičji rep ognja in dima, v njem se širi smrad po ožgani gumi. Toda vodilne in krmilne naprave še delujejo. Davno je že noč, ko smo nad Rokavskim prelivom. Tam je že kopnina, francoska obala, če vzdržimo še toliko, da najdemo kakšno letališče, se morda še izmažemo. Tedaj se je začel umetalni ogenj — municija gori. Kar smo pričakovali, se je zgodilo, ogenj je prešel na vodilne naprave. Kaj naj storimo sedaj? Pogled na višino-mer nam kaže 150 m. Nemogoče je ven. Moramo pristati. Letalo je treščilo na tla, kosi so leteli naokrog, potem je nastala tišina. Opazovalec je začutil bolečino v nogah. Mislil si je: Samo noge so polomljene. Bila je pa samo zmečkanina. Radiotelegrafist zavpije: »Gorim!« Vodja ima rano na glavi. Mehanik se je izmazal še najbolje in je priklical pomoč, potem ko je poskrbel za radiotelegrafista. V smoli pa smo imeli trikrat srečo . . . Škoda zaradi potresa Položaj v Coventryju »Kdaj pa vstaneš zjutraj?« »Kadar začno petelini kikirfckati in jim moja stara priteguje.« (»Buen Humor«) je vzdrževal neprekinjeno zvezo s polarno postajo na rtu čeljuskinu. Možje te postaje so čutili stotine milj daleč isto skrb kakor člani posadke. Mehaniki so se pripravljali, da bi spravili zasilno brezžično postajo na led. Mehanik Sergej Tokarev in strojnik Nikolaj šaripov sta v strojnem oddelku v le-deruomrzli vodi neutrudno delala. Šlo je za to, da bi se zaprla odprtina hladilnika, sikozi katero je vdirala voda v notranjost. Prešle so ure. Tokarev in šaripov sta zamašila luknjo. Led se je umikal, črpalka je ropotala. Ladja se je polagoma dvigala. Kapitan je sporočil brezžično: »N evarnost je minila. Vse je v redu.« Na ledu, nekoliko sto metrov od ladje so bili ljudje zgradili hišico iz ledu. Tam so opravljali magnetska, hidrološka in druga znanstvena opazovanja. S tem se je bavil mladi učenjak Viktor Bujnicki. Dne 23. januarja 1939. je pisal: »Med magnetskimi opazovanji se Je samo nekoliko korakov od hišice nenadno odprla razpoka v ledu. Zaslišal sem oglušujoče treskanje in grmenje, ki je spominjalo na topovske strele-Zdelo se mi je, da se streha ledne hišice podira. Prešinila me je misel: »Ta trenutek bodo padli kosi ledu na magnetni merilec ...« Stisnil sem roke za tilnik, da bi se varoval, in sem se sklonil nad instrumente. K sreči je nevarnost minila.« Neprostovoljno potvovanje je trajalo 27 mesecev. V januarju 1940. je ledolomilec »Jožef Stalin« osvobodil »Sedova« iz ledu. sfrugarja do prezidenta Mihail fvanovič Kalinin praznuje danes 65-letnico rojstva Danes praznuje Mihail Ivanovič Kalinin, predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta SSSR 65. obletnico svojega rojstva. M. I. Kalinin se je rodil dne 20. novembra leta 1875. v selu Vnešnjaja Trojica, nekdanje tverske gubernije, kot sin ruskih kmetskih staršev. Od zgodnje mladosti dalje je bil zaposlen kot delavec kovinske stroke v raznih ruskih kovinarskih podjetjih ter se je izučil za železostrugarja- Kot delavec v Putilovskih tovarnah pri Petrogradu se je seznanil z delavskim gibanjem ter prišel zaradi svojega dedovanja kmalu v navzkrižje z oblastvom. L. 1898. se je pridružil takratni socialistični stranki. Že naslednje leto pa je bil kazenski izgnan v Tiflis. Nato je izmenoma delal v Petrogradu, Re-velju in Moskvi ter postal v revoluciji leta 1905. član sovjeta delavskih zastopnikov. Ob izbruhu oktobrske revolucije je bil že član izvršnega odbora boljševiške stranke ter sotrudnik »Pravde«, nakar mu je stranka poverila mesto petrograjskega župana. V začetku L 1919. je bil izvoljen za predsednika vse zveznega izvršnega odbora. S tem je postal najvišji funkcionar v hierarhiji Sovjetske zveze in je to mesto tudi po reorganizaciji osrednjega izvršnega odbora obdržal vse do danes. V tem svojstvu je M. I. Kalinin formalno predstavnik suverenosti Sovjetske zveze, dasi se zaradi posebnosti sovjetskih ustavnih določb nje- gova funkcija ne krije popolnoma s funkcijami predsednika drugih republik. Kalinin je na najvišjem mestu predstavnik ruskega kmeta ter je osoblto med kmeti zelo priljubljen, pa tudi med delavci uživa velik ugled. H. Adams Detektivski roman »Vse to je nesmisel,« je dejala Vera. »Samo z vami bi se rada peljala.« Kar obupavala je, videča, kako plavajo nzeni načrti po vodi in kako si je druga pomagala z ranjeno nogo. »Stvar je precej resna,« je rekel Lithgow. »Padla je na neki zid.« Ako moreta biti bled obraz in tiho ječanje dokaz bolečin, tedaj se je Enid gotovo močno poškodovala. Zaradi njene nezgode so morali vsi domov. Dafna se je hotela odpeljati prva, ker jo je Karolina pričakovala, toda ponesrečene gostje ni mogla pustiti na cedilu; zato je najprej poskrbela, da so Enido previdno spravili v Petrov voz in ji tam udobno postlali. Nato mu je rekla: »Zdaj prevzamemo mi vodstvo in se odpeljemo naprej. Vi vozite za nami, a ne prehitro, da vaša varovanka ne bo prehudo trpela zaradi tresenja.« »Prav,« je resno dejal Peter. »Vozil bom kar moči previdno.« Ni mu bilo povsem jasno al^ iaj se veseli, ker je dobil drugo sopotnico, a^i ne. Vera je gledala vse to in nekaterikrat je ušel njenim ustom izraz, ki je prav malo podoben ženski. Nič ni kazalo, da bi bila Lithgovu namenjena Bog ve kako prijetna vožnja domov. »Zdaj gre za vse, Pat!« je rekla Dafna, ko sta srečno sedela v svojem vozu. »Primi za vodilo in goni, kakor da ti je vrag za petami!« # Pozno je že bilo, ko se je Bili Mason odpriv 1 spat. Zgoraj pri stopnicah se je ločil od družo ce gostov, ki jim nocoj ni bilo do drčalnih vaj in drugih takih razposajenosti Nato je odhitel po hodniku k »sobama zaljubljencev«. Stopil je v svojo sobo in prižgal luč Hiter pogled ga je prepričal, da je še vse v redu Sedel je na znožje postelje ter sezul dokaj tesno evlje, nataknil lahke copate in stopil k odprtim vra' m na balkon. Nekaj trenutkov je stal tam ter g'edal na senčni rožnjak in v tiho noč. Potem je zaklenil vrata in jih zagrnil. Na vso moč oprezno se je nato splazi v oknja'; z umivalnikom. Prijel je za eno izmed posrebrenih cevi obakraj umivalnice ter odvil okov; nato je cev povsem zrahljal in jo previdno vzel iz ležaia. Privzdignil jo je nekoliko in čudovita biserna ogrlica, ki je nedavno tega še krasila debeli vrat gosoe Neilsonove, se je pokazala. 30. »Gospod Mason! Gospod Mason! Brž odklenite!« »Kdo ie?« »Jaz Dafna Summersova.« »Kaj bi pa rad;?« »Takoj moram govoriti z vam o ■,tv• nro m!« »Truden sem, da nikoli tega.« »Stvar je silno važna.« »Skoraj slečen sem že.« »Nič ne de »Prekleto!« Te besede n trkajo na vrata, je bil hitro spustil ogrlico . skrivališče Z urnimi, nekoliko drhtečimi prsti je spravil cev spet v pravilno lego ter jo privil. Nato je v potrdilo svoje trditve, da je skoraj slečen, odložil ovra'n?k in samovez^ico. vrgel oboje na toale'no mizo in odkleni! vrata. »Kaj pa je takšnega?« je vprašal. Zunaj je s*a!a Dafn?. z očetom in majhno sku-oino gcs'ov. Bili je srrznal Pata Warnerja, Judyjo, gospoda Bickertrna. Jimmieja Lithgowa in Boba Allcrcfta. Dafna mu ni odgovorila, temveč je smuknila m mo niega v s^bo in krenila naravnost prot: postelj' Pot gn la je zglavnik z nje ter odgrnila konec rjuhe, ki je bila videti nekam napeta. Izood rjuhe se je v obče začudenje pokazal zali. zdaj ?krlatnordeči obraz Karol;ne Ormesbyjeve. Vsi so vzkliknili od prosenrčenia toda BiH Mason je ro bliskovo uganil, koliko je ura »Bo? neb' "ki!« je zastokal in skoči1 k oknu, no-trgnil zaveso v kra; odorl vrata na balkon ter v noč J'mm v Lithgow je plan 1 za njim na b^kon Sv v. m >\ ;n-> i< frfnla po rorn^aku rezke •: nee *~kn la no ?r- ki sobni razsv-vtliavi nisi »N: ga več! Z^.kai beži?« G^r^du Surnmersu je bilo nekaj podobnega na jeziku. Dafna ga ie prisilila da je šel z njo. ni mu pa hotela povedati, za kaj gre. Karolina v Ma- jtelji! In Mason je bil pobegnil skozi j naj to pomeni?« je vprašal nazadnje. Dafna je bila ta čas pomagala Karolini, da je vstala s postelje in zavita v rjuho stopila pred goste. Dolg zvonilni motovoz je padel na tla. Rjuho so odvili in Karolina se je pokazala v svoji običajni, dokaj pomečkani svileni obleki. »Biseri gospe Neilsonove so tamle v drugi cevi, pri obešalu za brisače,« je dejala. Vsi so se osuplo spogledali; pomen tega, kar se je bilo zgodilo, jim še vedno ni bil jasen. »Tole so votle cevi za obešanje brisač,« je rekla in s spretnimi prsti odvila vijake, ki so bili samo rahlo priviti. V naslednjem trenutku je snela cev in stresla njeno leskečočo se vsebino na posteljo. »To je odkrila Karolina, da reši Pata in nas vse sumničenja,« je rekla strmečim poslušalcem. »Čutila je, da mora biti Bili Mason storilec. Ko detektiv ni mogel ničesar najti, nam ni ostala nobena druga kot kakor opazovati Bila Masona, kadar je bil sam v svoji sobi.« »Bil je ukradel bisere!« je ogorčeno vzkliknil Bob Allcroft. »Z menoj pa je stavil za deset funtov, da tisto noč ne bodo vrnjeni! Ta je pa res predebela!« »Ali se vam je zdel sumljiv?« je gospod Summers vprašal Karolino. »Kakopak. Storilec je mogel biti samo nekdo izmed nas in marsikaj me je napotilo, da sem ustavila oči na Billu.« Nova pomorska politika Amerike Kakor poroča »Neue Zurcher Zeitun^« iz Washingtona, so Zedinjene države glede na sedanji razvoj vojne trdno odločene, da prevzamejo, kar se tiče pomorske oborožitve, vodstvo tako na Pacifiku kakor na Atlantiku, da bi s tem uspešno zavarovale ves ameriški kontinent. Mornariško mini-stvo si je zaradi tega začrtalo novo pomorsko politiko, ki sloni na že znani razdelitvi ameriškega brodovja na pacifiško in atlantsko ter na pridobivanju novih oporišč v obeh oceanih. Zedinjene države izhajajo pri tem iz računanja z možnostjo, da bi sedanja vojna pomenila uničenje ali oslabitev britanskega imperija Prav za prav se v tem pogledu poznavalcem razmer nakazujejo tri možnosti, s katerimi morajo v Washingtonu računati. 1. z možnostjo, da Velika Britanija vzdrži v svoji borbi z Nemčijo; v tem primeru bi se brodovji Anglije in Zedinjenih držav medsebojno podpirali in bi bili dorasli slehernemu napadalcu; 2. z možnostjo, da bi Nemčija sicer zasedla angleški otok, da bi se pa angleško brodovje moglo umakniti v j kak drug del imperija, na primer v Kana- do ali Avstralijo, tako da bi moglo še nadalje sodelovati z ameriškim brodovjem; v tem primeru bi bila moč ameriškega brodovja odločilnega pomena proti morebitnemu poskusu napada na Ameriko; 3. z možnostjo. da bi bila v tej vojni izločena iz borbe tudi angleška vojna mornarica; v tem primeru bi morali Američani sami prevzeti vlogo Britanije kot gospodarice na morju in bi morali še znatno povečati svoje vojno brodovje, na kar se morajo že sedaj pripravljati. Kolikšna je trenutna moč ameriškega vojnega brodovja, nam povedo naslednje številke. Zedinjene države imajo skupno 688 vojnih edinic, in sicer 15 velikih bojnih ladij (oklopnic), 10 v gradnji, 7 naročenih. skupno torej 32 velikih bojnih ladij; matičnih ladij za letala. 6 izgotovljenih, 4 v gradnji, 8 naročenih, skupno 18; kri-žark: 37 izgotovljenih, 21 v gradnji ln 27 naročenih, skupno 85; rušilcevr 197 izgotovljenih, 56 v gradnji, 115 naročenih, 9kupno 368; podmornic; 103 izgotovljene. 39 v gradnji in 43 naročenih, skupno 185. Br J IT dr If 17 £ L £ £ E £ P Gtrebna nam je trdna sloga Zabeležili smo že. da ie obiskal ban dr Ivo Subašač v spremstvu glavnega tajnika HSS dr. Juraia Krnieviča razne kraje v Hrvatskem Zagorju. Na potovanju sta imela tako ban dr. Šubašič, kakor dr. Kr-njevič celo vrsto govorgv o političnem položaju in bodočih nalogah banovine Hrvatske. V Krapini ie dr. Krnievič med drugim dejal: »Vse vas zanimajo danes tri vprašanja: kruh. njegova preskrba in ohranitev miru. Prvi dve vprašanji bosta zadovoljivo rešila s skupnim delom naš predsednik dr. Maček in ban dr. Šubašič. Tretie vprašanje. vzdrževanje miru. pa ie še dosti +ež-je in bolj zamotano Vi veste, da gori že ves svet okoli nas. Mi smo trenutno kakor otok sredi ognjenega morja Naš dr Maček je že storil in bo še storil vse, da ohranimo mir. Računajte Da vedno s tem da ni vse odvisno samo od njega. Mnogo ie odvisno tudi od nas. Vsi moramo storiti vse. kar ie v naših močeh, da pomagamo ohraniti mir naši grudi in našemu narodu. Iz vsakdanjega življenja veste, da ima pravico do življenja samo tisto, kar je zdravo in živo. Narod, ki se deli na dva, tri. deset delov in skupin, ie obsoien. da ga bodo razdelili in razbili. Složni in enotni narodi vlivaio spoštovanje drugim večjim in močnejšim. „Naš življenjski prostor44 »Narodna odbrana« objavlja pod naslovom »Naš življenjski prostor« uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Med vsemi lepimi srbskimi lastnostmi je gotovo največja ljubezen srbskega človeka do rodne grude in domovine. Za Srba ne velja izrek: kjer je dobro, tam je domovina. So Srbi, ki so preživeli desetletja v tujini in si tam pridobili lepa premoženja. Ko pa nastopi starost in se približa ura smrti, je edina misel teh Srbov, vrniti ae v domovino in položiti trudne kosti poleg ostankov prednikov v sveti srbski zemlji. Srbu je domovina največja svetinja. Kadar g-cvcri o njej in o državi, mu zagore oči in se vzbočijo prsi. Veličina ljubezni in povezanosti srbskega človeka z domovino in rodno grudo je neizmerna Srbski človek se je, prežet ljubezni do svoje zemlje, zedtail po nadčloveških naporih in borbah s svojimi brati Hrvati in Slovenci v okviru skupne in neodvisne države, kraljevine Jugoslavije. S temi borbami za zedinjenje s svojimi brati si je srbski človek priboril svoj življenjski prostor, do katerega ima skupaj z brati Hrvati in Slovenci vse pravice. Ta svoj življenjski prostor bodo branili združeni Srbi, Hrvati in Slovenci vsak trenutek proti vsakomur tudi za ceno svojih življenj, ker z njim branijo svojo čast, dostojanstvo, svoj ugled, svobodo in neodvisnost svoje države.« Mednarodni razvoj in preureditev države Zagrebški »Obzor» razpravlja o nadaljnji notranji preureditvi naše države in prihaja do zaključka, da je odvisna predvsem od razvoja zunanjepolitičnih prilik. List izvaja: »Dr. Maček je ponovno dokazal, da računa s sedanjimi izrednimi prilikami. Zato tudi ne sili na rešitev raznih vprašanj, za katere bi se sicer zavzel z vso odločnostjo Pristal je na odložitev volitev in sklicanja hrvatskega sabora. Razumljivo pa je, da se ne želi s formalno obvezo vezati na to, da bi se odložilo reševanje vseh notranjih vprašanj na dobo po vojni, kakor to žele srbski politiki. Taka obveza bi bila proti duhu sporazuma od 26 avgusta 1939. Bila pa bi tudi nepolitična in neumestna. Razvoj splošnih dogodkov še ni dovolj utemeljen razlog za to. da se vsaj načelno ne bi določili bodoči odnosa ji med Hrvati, Slovenci in Srbi. Izkušnje iz preteklega leta pa rudi dokazujejo, da je mogoče kljub vojni psihozi postopn- izvajat5 sporazum od 26. avgusta lanskega leta brez škode za državo in skupne narodne interese c Hrvatsko-«er»?!?o društvo v Zagrebu V Zagrebu je bila v ponedeljek izredna skupščina Društva prijateljev Nemčije. Skupščina je bila prav lepo obiskana in je bilo razvidno iz poročil funkcionarjev, da je bilo društvo zelo aktivno. Društvo šteje 703 člane Njegove tečaje za pouk nemščine je obiskovalo okoli 1000 tečajnikov Na predlog odbora je občni zbor soglasno odobril spremembo imena društva v • Hr-vatsko-nemško društvo«. Hrvatski odvetniki o državni politiki Odvetniška zbornica v Zagrebu je sprejela na svojem rednem občnem zboru resolucijo, v kateri pravi med drugim: »Odvetniški stan je prežet razumevanja za ogromne težave, s katerimi se morata v sedanjih izjemnih časih boriti državna in banovinska oblast, ter priznava potrebo vzaiemne pomoči oblasti in državljanov Dri konstruktivnem delu za svobodo in blngostanje 'naroda Zaradi ter-a je tudi prfnravHen staviti vse svoip moči na razpolago oblastem in zajednici kljub težke- mu položaju v katerem se sam nahaja. Odvetniški stan uvideva, da obsoja nagli razvoj dogodkov mnoge predpise na kratko življenje in nagle spremembe. Misli pa, da je treba pri vseh teh spremembah ohra-j niti gotovo pravno sigurnost, ki je še ved-i no združljiva z danes tako potrebno di-j sciplino ta premišljeno izvajano gospodarsko politiko.« i Kasen odmev decembrskih volitev V Valjevu se je pričel velik proces, ki obravnava dvojni politični uboj, izvršen na dan skupščinskih volitev v decembru 1938. Takrat sta bila sredi Valjeva ustreljena dva meščana, Milko Korač ta Drago Nikolič. Oba sta bila pristaša opozicije in sta volila listo dr. Mačka. Po zločinu je bila uvedena preiskava, ki pa je ostala brez rezultata, šele po padcu dr. Stojadi-noviča so se pričele javljati priče in iznašati material, na podlagi katerega je državno tožilstvo odredilo aretacijo mesarja Milorada Radiča in občinskega stražnika Ljubomira Simoviča. Proces bo trajal več dni, ker bo zaslišanih okoli 150 prič. Oba obtoženca izjavljata, da sta nedolžna. Nerazveselfive prilike med argentinskimi Hrvati V Buenos Airesu izhaja tednik »Obnova«. ka opisuje v uvodniku prilike m d hrvatskimi izseljenci v Argentini. Med drugim piše: »Vsi skupaj žive v letargičnem stanju umiranja. Med njimi ni nobenesa smLla f za domači tisk. Citaio samo Dodai jene liste in pa novine. ki se laskajo njihovim . strastem. O kakem smislu za organizacijo ni govora. Splošni prosvetni nivo je globoko pod povprečnimi kulturnimi prilikami med izšel jenei-drugih narodov Pač pa imajo hrvatski izseljenci izreden snrsel j sa trgovino in njihovo splošno gospodarsko stanje ni ravno slabo. Narodna zavednost ie minimalna in so otroci že v prvi. sigurno oa v drugi generaciji izgubljeni za hrvatski narod in jezik.« Bodoči partnerp I trojnega sporazuma ! Pod tem naslovom beleži berlinski dopisnik »Politike« g. Radulovič nemške komentarje k sestankom v Berchtesgadanu. Pravi, da diplomatska aktivnost velesil osi ne bo zaključena s pristopom Sp nije k trojnemu paktu, temveč se bo nadaljevala še na drugem področju Nai pre i bodo urejeni odnošaji z Madžarsko, katere ministrski predsednik in zunanji m nister se bosta na Dunaju sestala s pred tavniki Nemčije in Italije. »Kako se bo — nadaljuje g. Radulovič — razvijala diplomatska aktivnost potem je za sedaj še težko reči. Ker pa gre v prvi vrsti za Slovaško. Rumun jo in B garij o. ie treba pričakovati, da bo dana prednost zaveznikom Nemčije iz svetovne vojne, torej Bolgariji Za nio bi pr;s'opili k trojnemu paktu Slovaška in RumunMa. Za ta vrstni red govori tudi dejstvo, da je včerai (v nedeljo) prispel v BerUn nemški poslanik v Sofiji v Ri'hthofen.« O sestanku kanceloria Hitlerja in kr-1.-lja Borisa očividno v Berlinu ob času. ko ie dopisnik »Politike« oddaial svoie poročile. še niso bili obveščeni Nesoglasja v železni gardi Poročevalec »Neue Zurcher Zeitung« iz Bukarešte poroča, da je ime' vrhovni s^et rumunskega legionarskega pokreta ali Železne garde pred dnevi sejo pod vodstvom Horia Sime Na seji Je bila odobrena izključitev treh članov Zeleznt garde ki da so baje na dan odhoda generala Antone-sca v Rim 5 pomočjo Codreanovega nčeta poskušali odstranit' Horia Sime z vodstva pokreta Codreanov oče se je po tej verziji pretekli torek pojavili nenadni pred poslopjem Železne garde tako zvaru; »zeleno hišo«. r nekaj oboroženim; legi- narji in zahteval da se odstranil« nekatera zrnn funkcionarji Železne garde za generalnega tajnika pokreta pa pa, eden od teh treh obtožencev. Baje je treba prpisati to akcijo očeta bivšega voditelja Železne sarde osebnim nasprotjem v okviru te organizacije. Župnik Dimitrescu Borsa, ki jc že v emigraciji pobija! pravico Horia Sime do nasledstva po pokojnem Codreanu. spada med one rumunske legionarje, ki so se udeležili španske državljanske vojne na strani generala Franca. Njegova sedanja akcija se je ponesrečila ter rodila 'le njegovo izključitev iz Železne garde Zastopniki rezervnih oficirjev pri ministru vojske Beograd, 19. nov. p. Vojni minister armijski general Peter Pešič je sprejel danes zastopnika rezervnih oficirjev v Hrvatski in Sloveniji Draga Mat;ašiča in dr ' Vlnk . Vrhunca Po-očala sta mu o zade-' v ah ki se tčejo rezenn h oficirjev ter udruženja rezervnih oficirjev in bojevni-l kov. SOKOL življenski jubilej načelnice ČOS Sestra Marija Provaznikova je dopolnila konec oktobra 50 let svojega za sokol-stvo in narod Izredno plodnega življenja. Po svoji stroki — profesorica telovadbe — se udejstvuje že skoraj četrt stoletja pri vzgoji deklet, najprej na gimnaziji na Sml-hovu, potem pa na staroslavnl Karlovi univerzi v Pragi. V sokolske vrste je prišla, ko jI je bilo komaj 6 let. Telovadila je najprej v Praškem Sokolu, potem na Varli-nu, po svoji poroki pa v društvu Praha VTL. Svojo profesorsko izkušnjo je položila pred strogim in daleč naokoli znanim strokovnjakom, vseučiliškim profesorjem dr. Karlom Veignerjem, znanim sokolskim delav-j cem na medicinskem področju. Članica zveznega vadteljskega zbora ČOS je postala s. Provaznikova že leta 1919 in se je pričela udejstvovati v stro^" kovni literaturi pri listu »Vaditeljica«. L. 1925 je postala podnačelnica ČOS in I. 1931 načelnica kot naslednica a Marije Male. Od tedai vodi žensko telesno vzgojo v češkem sokolstvu ter sodeluje strokovno pri urejevanju raznih vaditeljskih listov. Napisala je celo vrsto priročnih strokovnih knlig in dokončuje pravkar važno zbirko o štirih stopnjah ženske telovadbe. Strokovni krogi pravijo, da bo ta knjiga, kakršne sedaj nima nobena druga organizacija. Sicer ima s. Provaznikova izredno velike zasluge pri uvedbi sodobnih smeri v žensko sokolsko telovadbo na češkem. Sokol v Selnici dobi svoj dom Obmejno sokolsko društvo v Selnici ob Dravi je odločilo postaviti Sokolu lastno streho, da bo tudi v zimskem času uspešno vršil svojo vzvišeno nalogo med obmejnim kobanskim prebivalstvom. Malo nas je, ali imamo poguma, lotiti se dela tudi v najtežjih časih, ker v nas je polno volje in idealizma. Ne bojimo se žrtev, prepričani smo, da mora ravno meja danes biti najtrdnejša. Obmejni kobanskj Sokol čuti potrebo v času preizkušenj, z vero delati v dobro bodočih pokolenj. Poletno delo naše edinice je po naših močeh uspešno, v zimi pa delo počiva, ker nimamo potrebnih prostorov, če kdaj, potem je danes nujnost vršiti narodno delo. Smo revni mejaši, a za gradnjo imamo pripravljeno že vso zidno in strešno opeko. Naši domačini so nam obljubili, da bodo po svojih močeh prispevali k uresničenju naše zamisli z delom, vožnjami, gramozom in lesom. Trdno smo uverjeni. da bomo tudi tam, kier bomo trkali ta prosili pomoči naši meji usHšani in podprti. Z zaupanjem gledamo v bodočnost, saj bratje Viktor Grahor, Ivo Volmajer in Maks Kenda so nam jamstvo, da bo dobil Sokol v Selnici svojo lastno streho. * »Ljubljanski Sokoi« bo priredil v sredo 20. t. m. idejni tečaj za novo pristopivše članstvo. Tečaj bo v društveni pisarni in bo trajal 2 uri, od 20. do 22. Na dnevnem redu so predavanja o organizaciji, sokolski ideji in vplivu telovadbe na človeško telo. Predavali bodo pedstarosta dr. Kan-dare, starosta Janko Jazbec in društveni zdravnik dr. Franta Mis. Udeležba je brezpogojno obvezna za novo pristopivše članstvo. — Obenem opozarjamo vso sokolsko javnost v Ljubljani ta okolici na mladinsko akademijo, ki bo v soboto 23. t. m. v Narodnem domu. Začetek ob 20. Med akademijo bo povratna tekma med najboljšo naraščajsko vrsto Ljubljanskega ta Jeseniškega Sokola. Ta tekma bo zlasti zanimiva in poučna za prednjaške kroge, pa tudi za vse telovadeče članstvo. Prodaja vstopnic v društveni pisarni. Br. Misa Stanoje\nč, predsednik prosvetnega odbora pri savezu SKJ, je bil te dni imenovan za ravnatelje učiteljske šole v Somboru. Do nedavna je poučeval mladino na realni gimnaziji v Petrovgradu, nato je prevzel začasno vodstvo gimnazije v Sen-ti, nakar je sledilo njegovo imenovanje za Som bor. Tenis v češkem sokolstvu. Na Češkem in Moravskem ima izred :o vel ko štev lo društev svoja tenižka igrišča, kjer gojita članstvo in naraščaj leno teniško igro Vsako leto prireja COS tudi v tei canogi prvenstvene tekme. Letos so bile te" išk? tekme v okolici B:na pri enem bmed ta-mošnjih sokoiskih drušev. ki premore kar štiri teniška igrišči Tekme e vodil poročevalec za to pa-ogo pri načel-ištvu ČOS. M^ulik zma^o pa je ocnes^' nraški Sokol, kjer ie sodeloval kot najboljši znani češki mednarodni teni ki igralec Anto-nin Koželuh Drugo m~'to ie doseglo društvo Zabovreskv. tretie Sokol Olomuc četrto Češke Budjejovice in peto Nimburg Novoletna vo*č la čepkih Sokolov. COS izdaja že več let posebne, zelo okusno in umetniško izdelane dopisnice za novoletna voščila. Slike na teh dopisnicah m^ijo izrazito naroden znata i in so vsled tega postale dopisnice nad vse orilj bljene med sokolskim članstvom k: se jih v veMVem številu DO~lužu.ieio za izrekanje m dseboj-nih novoletnih čestitk Tud; leto namerava COS izdati slične d^p'snice za čestitanje. ki bodo do umetniški stran najlepše, kar jih je bilo do sedai — Pri b"u:emo gornje poročilo s oredloaom. nai bi katera izmed žud v dravskem zb >ru storila nekai sličnega so ie začele, §mg& pšem... V soboto zvečer je bua na Jesenicah prva seja Slovenske zimskosportne zveze, odkar je njen sedež tamkaj — Gorenjci in Ljubljančani si imajo za zeleno mizo še zmerom mnogo povedati, rftfeciuce, lo. nov. vprašajo vse edinice, za mnenje, a11 smar V soboto zvečer je baia v lneaun posvetovalnici um Jeseničan prva seja uptavue-ga ouDora novo uacanovijcne is^.tiJL. Se-■ ja je bua zeio dooio obibKana. Navzoči so t bili SKoraj vsi člani upravnega oubora z ; Jesenic in iz Ljubljane; odsotni so bili le člani uprave iz Ceija, Maribora in ostalih oddaljenih krajev. Sejo je otvoril ta vodil predsednik S.Z. S.Z. mr. pharm. g. Jože Zabkar, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče ter jih z lepimi bet>eaami bodril k složnemu in uspešnemu delu. Tajnik g. Jože Cinkovic je poročal o notranje organ izatoričnem ta administrativnem delu, o sestavi novih pravilnikov in poslovnikov za posamezne odseke in predložil poročilo o ostalih tekočih zadevah ter slednjič prečital izredno dolg* dopis uprave L.Z.S.P. * O poročilu tajnika se je razvila dolga in mestoma zelo burna debata, v katero so posegli gg. dr. Kuhelj, Bogdan Zupan in Boris Kogovšek iz Ljubljane. G. dr. Kuhelj je naglašal, da naj bo spoštovanje zvezinih pravil osnovno pravilo vseh zve-zinih funkcionarjev. Orisal je težko finančno stanje podzvez in klubov ter ostro kritiziral dosedanje delo zvezinega izvršnega odbora. G. Zupan je naglašal, da je vse delo zgrajeno preveč na birokratični osnovi ta poudarjal, da je treba bolj delati na terenu ta naj uprava bolj skrbi za smučarske tečaje, treninge ta za opremo tekmovalcev itd. Ljubljanski člani zvezine uprave so zavzeli hudo opozicijo nasproti vsem sklepom izvršnega odbora, predvsem pa proti izdajanju lastnega glasila »Slovenskega smučarja«, ki ga namerava izdajati zveza. Vodja propagandnega odseka g. Stanko Savinšek je zagovarjal izdajanje zvezinega glasila. Naglasil je, da bo list zelo potreben, razen tega pa se bo sam vzdrževal ta v nobenem primeru ne bo obremenjeval blagajn zveze ta v zvezi včlanjenih edinic. Opoziciji je krepko odgovarjal tajnik g. Cinkovic, ki je naglasil. da so sedaj vloge zamenjane ta si Gorenjci želijo stvarnih nasvetov in pobud, pri tem pa si ne bodo dali iztrgati vodstva iz rok. Nazadnje je bilo poročilo g. činkovica odobreno ta so proti njemu glasovali le odborniki iz Ljubljane. Na vrsto bi imela priti razprava o celi vrsti pravilnikov ta poslovnikov, ki so jih pripravili razni odseki. G. dr. Kuhelj je naglasil, da upravni odbor zveze ne more razpravljati na sejah o takih zadevah, ker ni za to pristojen. Predlagal je. naj se čimprej skliče izredna skupščina S.Z.S.Z. v Ljubljani, ki je edina poklicana, da rešuje tako važna vprašanja. Proti temu so odločno nastopili Gorenjci, ki so poudarjali. da v Ljubljano ne gredo ta je sedež zveze sedaj na Jesenicah. Slednjič je bil z glasovi Gorenjcev sprejet sklep, naj se trajo za potrebno, da se skliče izredni občni zbor zveze ter kdaj ta kje. Ljubljanski člani uprave so se ponovno pritoževali nad visokimi bremeni ter nad slabim finančnim stanjem ljubljanskih športnih klubov, ter naglašali, da bodo poravnali svoje obvosmosrti le, če bodo mo- Duhovi so se Sele pomirili, ko je načelnik tehnične sekcije g. Beno Langus prečital razpored tekem za državno in prvenstvo S.Z.S.Z., ki jih bo treba izvesti v bližnji sezoni. ZimSko-sportni drobiž (Iz zimskosportne korespondence ZSSJ) Slovaška bo imela svoja smuška središča ta glavna tekmovanja v Banski By-strici ta Rožniku. Nemci v Slovaški bodo imeli ločeno prvenstvo od Slovakov. Na Dunaju bodo zgradili v mestu samem smuško skakalnico po načrtu inž. Payerla, ki bo služila prvič za medmestno tekmo v smuških disciplinah Dunaj—Budimpešta. Skakalnica bo dopuščala skoke do 70 m 10 trenerjev so izbrali Finci za smuški šport na Finskem, ki bodo pod vodstvom Veli Saarinena, dolgoletnega državnega trenerja vežbali in pripravljali finsko smučarsko reprezentanco, štirje bodo na razpolago skakačem, 6 tekmovalcem v teku. Trening bo po enotnem načrtu, ki ga je izdelal Saarinen s finskimi strokovnjaki. Tako se pripravljajo Finci, najboljši svetovni smučarji, a za naše ni mogoče dobiti niti pare! 500.000 frankov primanjkljaja izkazujejo francoske nacionalne smuške šole kljub ogromnim podporam, ki so jih uživale. Zato bo v bodoče vsaki šoli prepuščena njena gospodarska ureditev, le strokovno delo bo nadziral smuški savez ta ga enotno vodil. Švedska je določila za državno prvenstvo Umeo v dneh 9. do 16. marca, za slalom pa Kiruno 25. marca. Sloviti Wasov tek na 90 km, ki gre od Salena do Mora, bo 2. marca, Soleftea igre. po vzorcu onih v Ga-Pa, pa 8. in 9. februarja. 26 m dolge skoke dosegajo smučarji v Italiji preko ledeniških razpok v alpskem smučanju s pomočjo Thiringovih jadralnih plaščev. Merini je uvedel v svoji šoli v Cervtaei prve poizkuse, letos pa jih je prevzel tudi Gasperl v svojo šolo na Monte Liorio. Sr-»iški tabor za deco bo imela švicarska smučka zveza. Sprejela bo 300 do 400 otrok ki jih bodo zbrali v kakem letovišču ter jih tam vežbali nekaj dni. Vojaške mednarodne smuške tekme bodo 7. februarja v 1941 v Cortini, in sicer v teku patrol na 25 km z enkratnim streljanjem. Povabljene so ekipe vseh držav, s katerimi je Italija v prijateljskih odno-šajlh. r a n I Srrda, 20. novembra Ljubljana: 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. - 7.16: Vecseil zvoki (pioSce). — 12: Iz čeških oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave napovedi. — 13 02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: A. Adamič: Anton Martin Slomšek (življenje-pisna igra). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča. V odmorih: glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd: 20: Operni večer. — Zagreb: 17.15: Koncert orkestra. — 20: Narodne pesmi. — 20 30: Violinski koncert. — 21: Koncert orkestra in solistov. — 22.10: Vesela muzika. — Praga: 18.05: Zborovske scene iz opernih del. — 19.25: Koncertni večer. — Sofija: 19.50: Lahka glasba. — 20: Večer Mozartov glasbe. — 21 30: Mali orkfvrtrr ln solisti. — 22- Pesmi in plesi. — Berlin: 19.1 f>- Pe®tpr glasbeni sno-rod. — 21 15: Veliki orkester. — 23.10: Nočni koncert. V neka) vrstah . Strelci v slovenski ligi Lahu (Ljubljana) se je priključil tudi Zigou (Mars) Po XI. kolu i^o-sivui LcKein, ki preteklo nedeljo ni bilo samo najbolj odločilno in nad vse razburljivo za vso nogometno publiko, se je tudi tabela strelcev zaradi izdatnega števila golov precej spremenila. Preteklo nedeljo so morali vratarji liga-ških enajstoric kar dvajsetkrat pobrati žogo iz mreže, tako da se je število ustreljenih golov povišalo na natančno — 200. Vodilni trije strelci — Lah, Kos ta ži-gon — so bili seveda spet uspešni, posebno velik skok pa si je privoščil žigon, Ki je v tekmi proti Olimpu petkrat zadel v mrežo ta tako dohitel dosedaj vodilnega Laha, ki je pa to nedeljo ustrelil vsekakor najvažnejši gol vsega letošnjega tekmovanja — onega edinega v tekmi proti železničarju. V statistiki pa šteje žal tudi ta samo za enega! Glede na gornje se je vrstni red med najboljšimi spremenil, ta sicer so zabili v dosedanjih tekmah: po 14 golov: Lah (Ljubljana) in 2igon (Mars), 13 golov: Kos (Amater), po 8 golov: Pocajt (železničar) itd. Ker smo že pri pregledu strelcev, naj bodo tukaj omenjeni še tovariši naSih najbolj uspešnih napadalcev iz hrvatske in srbske lige. V hrvatski ligi vodita z velikim naskokom — po 15 golov imata vsak — Lešnik iz Gradjanskega in Muradori iz Concordi-je, na tretjem mestu pa je z 8 goli Ci-mermančič, prav tako lz »purgerske« enaj-storice. V srbski ligi si je s te strani ustvaril precej krepko pozicijo Božovič iz BSK, ki je dozdaj vsega zabeležil 13 zgoditkov, za cele štiri gole na slabšem pa je potem ša-lipur iz sarajevske Slavije, medtem ko si tretje častno mesto s 7 goli deli kar šest napadalcev lz znanih klubov, med katerima sta tudi Valjarevič in Nikolič iz BSK. * Med domačimi rezultati pretekle nedelje moramo naknadno zabeležiti fie dva, in sicer neodločeni izid prvorazredne tekme med Svobodo in Mostami, potem pa 6e 7'vr>nj-o fnniorskega moštva Jadrana nad t nnko nnai^torfro r. 2:1. (Spreme- njere tabele lz teh razredov bomo objavili prihodnlič. Op ur.) * V Splitu bo v ntdoijo razen težko pričakovane iigaške tekme mod liajoiikom ta Graujai:skim tu<11 juni^irka reprezentančna tekma lacd Splitom ta Zagrebom. Za to srečanje bo nekaj zanimanja gotovo tudi pri nas, ker so se po znani zmagi slovenske juniorske reprezentance v Zngrebu dne 3. t. m. oglasili nekateri kritiki, češ da ima Split prav gotovo najboljše mladinsko moštvo v državi, ki pa v reprezentanci Hrvatske ni prišlo do izraza, ker so bili v njo določeni samo nekateri po-edinci. Kaže pa vsekakor, da so se naši nogometni forumi povsod začeli bolj intenzivno zanimati za mladino, ki bo ▼ medsebojni konkurenci lahko mnogo pridobila in uspešno nadomestila sedanjo starejšo gardo. Ne samo po znanju, temveč verjetno tudi po športnem duhu! V madžarskem prvenstvu so preteklo nedeljo od'"Tali predzadnje kolo, v katerem so bili zabeleženi naslednji izidi: Ferenc- všroš—Kispest 4:3, Ujpest—Szotaok 8:2, Tokod—Haladas 0:0, Diosgyor—Salgotar« jan 4:2, Elektromos—Torekves 6:3, Gam« ma—Csepel 1:0. — V prvenstvu vodi še anerom Darencv&raa pred Ujpestam ii V soboto xvečer bo v Zagrebu reprezentančni boksarski dvoboj med Slovenci is Hrvati. Po zagrebških listih posnemam da je hrvatska boksarska zveza določila za to srečanje naslednje boksarje: Jezni-ka, Maglico, Hrbiča, Krpiča, Kolmana, Genča, Krležo in Hladnega. Slovenska reprezentanca bo po izbirnem tekmovanju, ki je bilo v nedeljo v Mariboru in o katerem smo poročali v ponedeljskem »Jutru«, sestavljena bržkone takole: čerin, Meglič, Senekovič, Majnik, Mitrovič, štrukelj, Ipavec ta Baloh. KDO JE V ODBORU STAZ? Dodatno k občnemu zboru Slovenske tež-koatletske zveze v Mariboru, ki je bil dne 6. t. m poročamo, da je bil na seji odbor sestavljen takole: predsednik: Matela Leopold, podpredsednika Krušec Štefan in Vidic Joža, tajnika Lašič Ivan in Zidanšek Miloš, blagajnik: Jazbinšek Josip, tehnični referent: šapec Friderik in gospodar: Kozič Vlado ter odborniki so: Pirher Ivan, Bano Drago in Inž. Stergar Vlado. Nadzorni odbor tvorita: inž. Lah Ivan in Fišer Karli; tehnični odbor: Krušec Štefan, šapec Friderik ta Zidanšek Miloš, kazenski odbor pa: Krušec Štefan, Zidanšek Miloš, Kebrič Franc, španer Franc in čan-der Ignac. Smučarski klub Ljubljana. Zdravniški pregled bo v sredo, četrtek in petek. Zbirališče točno ob 16. nasproti sodišča na Miklošičevi cesti. Sestanki tekmovalcev bodo vsak četrtek ob 18.30 v savezni pisarni, palača Ljubljanske kreditne banke, IV. nadstropje, vhod l/a. Gimnastika bo vsak torek in petek ob 18.50 v telovadnici meščanske šole za Bežigradom. SK Grafika. Danes ob 15. strogo obvezen trening za Kolinsko tovarno. Brvin sigurno. Načelnik. SK Slavija. Drevi točno ob 20. v klubski sobi seja prireditvenega odseka. Zaradi važnosti in razporeditve dela prosim vse gg. odbornike za točnost in sigurno udeležbo. Kogar brez opravičila ne bo, bo kaznovan. Tajnik. SK Ilirija (hokejska sekcija). V petek, 22. t. m bo po kondicijskem treningu ob 20.15 strogo obvezen sestanek vseh aktivnih igralcev v klubski sobi nad kavarno »Evropo«. Dnevni red: spored za sezono. Vsi ta točno! Načelnik. »Ilustrovane sportske novosti« štev. 57 so izšle. Vsebina: Prvi sporazum športnikov o sedežu zveze pri drsalcih. — »Upor« atletov to njegovi odmevi. — šlpoš bo Sel v Ferencvšros ? — Prvi športni muzej v Jugoslaviji bo smučarski muzej na Blokah. — Državno prvenstvo v drsanju bo letos verjetno v Zagrebu. — Ljubljana in železničar sta podelila točki. — Problem športnih nagrad. — Vsestranski slovenski atlet Slavko Zorko je začel svojo atletsko kariero na pašnikih. — Hrbtni plavalci so najboljši, vendar so pokazali najmanj napredka. — številni sestanki kolesarskih funkcionarjev v Celju niso dali nobenega pravega rezultata itd. Vmes je — r :';o raznega drobiža lz vseh rr"' iih panog. Posamezne številke so po 1 <;in, Iz življenja na deželi Iz Brežic br— Spet so se pojavili tatovi. V Raz-tezu blizu Rajhenburga je bilo nekemu posestniku v času njegove odsotnosti ukradene več obleke in ura * skupni vrednosti 2800 Cin Oškodovanec je tatvino prijavil orožnikom, ki so še isti dan izsledili tatu na železniški postaji, ravno ko se je hotel odpeljati proti Zagrebu. Pri zaslišanju je tat, neki Stjepan iz banovine Hrvatske, izpovedal, da je imel za pomočnika pri tatinskih poslih še nekega Slovenca iz Tržiča, ki se bavi tudi s tihotapstvom. Tudi tega so orožniki izsledili. Oba sta oddana v sodne zapore, kjer čakata nadaljnje usode. Ukradeno blago in uro so vrnili astniku. br— Lep plen naših lovcev. V začetku prejšnjega tedna se je vršil pogon na divje svinje, ki delajo po poljih našemu kmetu ogromno škodo. Divje svinje razsajajo posebno v gozdovih okrog Pišec, kjer je te dni ustrelil g. Iv. Jambrošič lz Mokric približno 130 kg težko svinjo. br— Cene živine in kmetijskih pridelkov v Brežicah. 15. t. m. so se pri nas na živinskem sejmu dobili voli po 9 din :cg žive teže, slabše vrste pa 8.50 in 7.50 !bi, prvovrstne telice 8 din, krave 7 din, ia tudi 4 do 5 din, teleta 10 do 11 din, prašiči špeharji 16 do 18, pršutarji pa 13 14 din kg. Cene govejega mesa se gibljejo od 16 do 18 din pa tudi ceneje, seveda slabše kvalitete. Slanino prodajajo do 25 din kg. svinjsko mast po 28, čisti ed po 24 kg, krompir 1.75, jabolka 10 do "2 slabša pa od 5 do 6, boljše hruške po 12. jajca po 1.75 din komad, mleko 2 do 2.50 din liter, surovo maslo 44 do 48 din t. drva 125 din kub. meter. Navadno mešano vino pri vinogradnikih stane po 7 do -"n liter, finejše sortirano vino pa po 10 do 12 din. br — Na živinski sejem na Blanco ob Savi je bilo v ponedeljek prignanih 217 glav živine. Od teh je bilo prodanih 42 glav: voli po 7.50 do 8 din, iunci 6 do 7 din krave 4.50 do 6, telice 6 do 7. teleta S do 10 din za živo težo po kg. Mlade pujske so kupovali od 120 do 130 din komad. Svinje za pleme so bile po 10 do 12 din. Z Jesenic S_ Literarni večer na Jesenicah. V nedeljo bedo prišli k nam v goste naši mladi pisatelji in pesniki, člani Umetniškega klu-ka iz Ljubljane, ter nam bodo pripravili v dvorani Sokolskega doma zanimiv m pomemben kulturni večer, katerega ne bi smel zamuditi noben Jeseničan. Brali nam bodo iz svojih del in tako v direktnem stiku z našo javnostjo ustvarili kulturen do-godek, kakršnih Jeseničani še nismo doživeli. Upamo, da se bodo Jeseničani in zavedni prebivalci vsega gorenjskega kota v častnem številu odzvali vabilu. s_ Pevci »Save« so počastili svojega pevovodjo. Gotovo je ena najbolj znanih jeseniških osebnosti g. Martin Jeram, strojevodja in pevovodja pevskega društva Sava. Pevci so mu priredili na predvečer Martinove nedelje v mali kazinski dvorani prisrčen družabni večer, ki je pokazal, v kaki plemeniti povezanosti žive jeseniški Savani. V polnem številu so se zbrali pevci in po njih vpeljani gostje in napolnili prijetno restavracijsko dvorano do zadnjega kotička. Večer se je začel s pevskim nastopom »Save«, nadaljeval z domačim orkestrom in šaljivimi nastopi posameznih pevcev, vmes pa se je zavrtela plesa željna mladina in tudi še kaka starina. Z lepim nagovorom je predsednik g. Kandare izročil vodji Martinu godovni dar pevcev, lepo srebrno cigaretnico s posvetitvijo, presenečenemu godovniku pa so pevci pred dvorano zapeli piigodnico. Slavljenca je pozdravil v imenu Hubado-ve pevske župe in mu častital g. Albin La-jovic in pozval navzočne pevce k neomajni slogi in požrtvovalnosti za zmago slovenske nesmi. Vidno sin j en se je zahvalil vsem skupaj g. Martin in se zaobljubil, da ne odneha na začrtani poti. Taki dru žabni večeri so pevcem prav potrebni Spoznajo se med seboj, si potožijo skrbi in težave in se navadijo tudi plemenite zabave. Prav je tudi to, da se ob takih . prilikah pokažejo delegati lz Ljubljane, ki lahko in lepo navežejo stike ne le z društvenimi funkcionarji, temveč tudi s posameznimi pevci, s katerimi pri koncertnih nastonih vendarle ne naideio pravega stika. Bil je lep večer in g. Martin ga je zaslužil. —ov— Iz Ptuja j— Zvočni kino predvaja danes v sredo in jutri v četrtek obakrat ob 20. baletno revijo »Raj glasbe«. Mnogo godbe, petja in ples Za dodatek filmski žurnal. (—) Iz Slovenjega Gradca sg— Nesreče, v petek dopoldne se je primerila pri delu na novem mostu čez Dravo nesreča, katere žrtev je postal 31-letni tesar Felle Avgust. Ponesrečenec je z ostalimi delavci vlačil pilote starega mostu, katerega je pred mesci odnesla Drava pri delu, pa mu je pilot padel na nogo in mu jo teže ranil. — V četrtek zvečer > neki trgovec pretepel 131etnega šolarč-ka, katerega je osumil, da mu je ukradel nekaj steklenic ruma. Trgovec je zvabi) otroka iz hiše. ga slekel in pretepel. Zadeva bo imela svoj konec pred sodiščem Trn se je zaril skozi čevelj v nogo želez-ničarjevemu sinu Hriberniku Vinku iz Dovž. Zdravniki so ugotovili zastrupijenje krvi. — Pred dnevi se je primerila v Pod-velki nesreča, katere žrtev je postal 58-letni lesni delavec Teodor Kožuhar. Teodor je pripravljal drva. Spustil je vejo. zgubil ravnotežje in padel po hribu navzdol in si poškodoval desno roko. Poškodovanci se zdravijo v slovenjgraški bolnišnici. sg— Sokolska akademija. Sokolsko društvo Slovenj Gradec priredi na večer pred praznikom uedinjenja v svojem domu slavnostno akademijo. Opozarjamo prebivalstvo. da v čim večjem številu obišče akademijo in sodeluje pri proslavi državnega in sokolskega narodnega praznika. Noš*? ^led^Ilšče drama Sreda, 20.: Lep? Vida. Red A. Četrtek 21.: Romeo in Julija. Red četrtek Petek 22. ob 15.: Mala lord. Mladinska predstava. Premiera. Izven. Sobota. 23.: Lepa Vida. Izven. Ferda K°zaka dramo »Lepa Vida« bodo uprizorili drevi za red A. Središče dram&t-skega zapletljaja je Vida Grantova, žena Mihaela Granta, enega izmeti treh bratov, ki je v industriji gospodarsko podjeten. Ljubezen do nje ter socialni in družinski problemi današnje dobe tvorijo glavni zaplet. V naslovni vlogi bo nastopila Mira Danilova, glavne pa bodo igrali Levar, Kralj, Jan in Avgusta Danilova k. g., dalje Simčičeva, BratLna, Plut, Tiran, Slav-čeva, Praprotnikova, Presetnlk, Intiharje-va. Režiser dr. Kreft. Red četrtek bo imel v četrtek Shake-spearjevto žaloigro »Romeo inJulija«, tragedijo ljubezni in rodbinskega sovraštva. Veliki angleški klasik je prikazal v tem delu vse faze zveste ljubezni in uničujoče sile sovraštva, ki se unese jo šele ofo truplih svojih žrtev. Julijo bo igrala Ančka Levarjeva Romea pa Jan. Režiser dr. Kreft. Igra »Mali lord« s Simčičevo v naslovni vlogi bo zanimiv dogodek za našo mladino. Igra o treosrčnem in zagrenjenem grofu, ki ga spreobrne njegov vnuk je prikupna in vzgojna. Avtorica Bourtetova je pokazala v njej moč dobrote in srčne kulture prostodušnosti in ljubeznivosti. Glavno žensko vlogo bo igrala šaričeva, moško pa Skrbinšek. Režiser prof. šest. Premiera ■bo v petek ob 15. izven abonmaja. O P E B A Sreda, 20.: Carmen. Red sreda. Četrtek, 21.: Figarova svatba. Red A. Petek, 22.: zaprto. Sobota. 23.: Carmen. Izven. Bizetova opera »Carmen« je najpopularnejše operno delo in je imelo tudi pri nas v vseh dosedanjih uprizoritvah najlepši uspeh. Posebnost letošnje uprizoritve sta dve novi koreografiji Borisa Pilata. Naslovno partijo bo pela Kogejeva. dona Jose-fa Franci. Micaelo Ribičeva, Escamilla Jan ko, nadalje bodo sodelovali še španova Polajnarjeva, Lupša Anžlovar B. to M Sancin. Režija je Debevčeva Muzikalno je delo naštudiral dr švara. Prevod libreta O. Župančič in N. štritof. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 20.: Nenavaden človek. (Gostovanje mariborskega gledališča) MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 20.: Nenavaden človek. (Gostovanje v Celju). Četrtek. 21.: Na dnu. Red C- V nladnlh dneh Vas KozarCeK BERMET-VIN/ obvaruje nripe. - Gostilničarji ga tank« aaroče že majhen sodček. — Zahtevajt. oovsod le BERMET B. MARINKOVA Iz SREMSKI* RARLOVCEV Fruška gora Britf»ttnor Vr«. dobro t>rl,9yCOf J*0.o6fo gibko. To /• bn/jej ROTBART EKSTRA TENKO 10 kom. Din 15,- Varujte se patvorb! Beseda i Din davek o Oln za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din I a suhe slive 10 kn din 135, 50 Kg din 550. Orehi kg din 11 edrca kg din 36. plači j 1-.-o v naprej — razpošilja G Drechsler. Tuzla. 31296-34 Continental MODROCE patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni R, RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. na ugodne mesečne obroke Ljubljana. Prešernova ulica 44. Maribor, Vetrinjska 30 NAJLEtl Raolfen. Klabund Ravljen Thompson Majerjeva Broširana knjiga: din tO,-Vezana knjiga, din /5,- Zgodbm teraar grozt Piotr-^amutin Črna volna Sivko Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA fi Nenadoma nas je za vedno zapustil naš ljubljeni in srčnodobri soprog, skrbni oče, gospod VANt VLASTIMSL obratovodja »Predilnice in tkalnice« preje Doctor in drug na Pobrežju. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 21. novembra ob 15. uri na magdalenskem pokopališču na Pobrežju. Maribor, Kranj, Olomonc, Stčnec, Nove mčsto n/M., dne 19. novembra 1940. Globoko žalujoča soproga ANTONIJA; VLASTA in VLADO, otroci. -V"1, " - •:* V ' ■ -'T. i Vsemogočni je poklical v boljše življenje predobrega očeta, brata in strica, gospoda Milka Plaskana Pogreb bo v sredo, dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne. Braslovče, dne 19. novembra 1940. Marica Krašovic, sestra; Tone, Vinko, Ivan, bratje Maks, stud. med., sin; in ostalo sorodstvo. MALI OGLA CENE MALI OGLASOM Po 50 par za beseda. Din 3.— davka za vsaK ogias in enitraino pn stojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Lščej< službo. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako beseda. Din 3.— davku za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanji naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje islovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Za gospodinjo ali sllčno grre k solidnemu gospodu boljše dekle. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Takoj ali pozneje«. 31303 2 iJiTlflJlj Seseda I Otn davek Din za Stfrc ali dajanj* naslova 5 Din Najman'* znesek 20 Din Strugarja za meslng ln brom. res dobro moi. sprejmem proti dobri plači Ponudbe na ogl- o*1- Jutra pod šifro »Pošten«. 31254 1 nteticHke) Za takoiSen nastop rabimo nujno 3—4 Izurjene pletlljke. Osrorevc, Grosuplje 31283-1 Dekle ali vdovo ki nI imela otrok ln zna dobro kuhati sprejme starejši trgovec vdovec. Ponudbe pod »Vestna« na ogl. odd Jut^.^^^ Krojaške pomočnike sprejme v stalno služb« »Oblačllnlca Dolinšek-Tržič. Gorenjsko 31275 i Iščem mlado lepo gospodične aa damsko kapelo, si ima dober »las ln se želi Izučiti petja m glasbe. Cela oskrba v nl šl ln plača oo dogovc ru. Zglasitl se osebn: Flor lanska ulica 13-m desno, zadnja vrata 31268 Frizerka samo prvorazredna ®<"' dobi mesto takoi ali po dogovoru Plača do 120( din po znožnostl Salon Jereb. Kranj 21270-! Brivsko-frizerskega pomočnika dobrega delavca sprej mem Nastop po dogo voru. Ponudbe na Rf crovič Vekoslav Ormož 31290 l Dva konja -komati in en voz napro daj. Naslov v vseh posl Jutra. 31292 1 Brivski pomočnik dobi stalno mesto s celo oskrbo v hiši. Nastop ta koj ali po dogovoru. — Kermendl. frizer, Zlrl 4« nad škofjo Loko 31272-! /.'aRa beseda 5C oai i* lajanje naslova 5 Dlfc lalmanjši znesek 19 Dir Sobarica mlada, vajena vseh hiš nlh del in šivanja, išče službo. Ponudbe pod ,>Boljše dekle« na ogl odd. Jutra. 31281 2 Fant v petnajstem etu, se želi izučiti mehaničareke ali strojnoključavničar-she obrti — Zore Jožef. Ljubljana. Vič 13. 31284 44 Mlado vdovo ali ločenko želim spozna ti. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Stroga vrnitev«. 21252-24 Beseda 1 Oln davek i oin ra šure ali daianje ->aslriva s Din PJalmanif' znesek 20 Din Vajence in pomočnike pripravljam za pomočniki ln mo istrski izpit fitro ln odlično se lah ko naučite kalkulacij" trg in obrtn računstva, trg korespondence, knt' -ovodstva Itd Ponudbe na oel odd Jutra pod Siguren uspeh« 31278-4 •seseda i Oln davek >ln zs Ufr< al' daian -aslovn •> Din "3ajman<* znesek V Dir Dva briljantna prstana >rodam 8alendrova ul. 4 1. desno 31287 6 Beseda 1 Oln davek Otn za šlln ali daian> -!85lova S Din Najman'f' znesek 20 D1d Parcele aaproda: v St Vidu Vlžmarjih ln Mednem tik postaje oziroma ot Savi Poizvedbe Vlimar je 78 (nasprol Mlzarsk* '.adruge) 30068 20 Kmečki mlin enonadstropen. z stanovanjem 3 minute od ko lodvora in tajne cerkve ter tik malega mesta prodam za din 170.000 Treba je le nekaj denarja. ostalo se lahko pre ■ zane hipoteka Por.ud •>e pod »Kmečki« na ogl odd. Jutra 31274-20 Seseda i Din. davek Din aa šifre ali dajanje naslova 5 Otn Najmanift« znesek 20 Din Phoenomen 100 ccm nov, prodam za 5000 din Balanti*. Pod-nart. 31134 10 Tovorni avto Maglrus. šesttonskl. s tremi rezervnimi guma ml 36X8, se proda Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »200.000«. 31900 10 Beseda 1 Din davek i Oln za *ltrc ali daianif naslova 5 Din Nalman'4 znesek 17 Din Krasno spalnico lz orehove korenine z večletnim Jamstvom — ugodno proda pohištvo Gluhak. Brezovica Za loga LJubljana Flor lanska 19 Sprejmem naročila 31267 12 Beseda 1 Din davek i Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš1 znesek 20 Din V najem dam hišo kovačnico gospodarsko poslopje in vrt. Oddam tudi brez ko vačnice Pol ure od Ljutomera na lepem kraju Martin Kosi. Mu ta ob Dravi 31271-17 Posojila dajemo našim članom in /arčevaicem tJeodnl po «>J1 Vloge obrestujem-po 5 odstotkov Vsi var 'evalcl breimian!" zava -ovanl Zadruea »Mo-Dom- LJubiJana Dvor 'akova 8 Iščemo pover lenlke 19f< Kupuie! Prodaia! Hranilne knifzicc bank ta hranilnic ter vrednostne panirje po natueodneiših cenah Bančno kom zavod Maribor. 249-16 Vojno škodo m vse druge državne vrednostne papirje, tudi posamezne komade Kupujemo in orodajamo po ugodni ceni Rudolf Zore Liubljana. Gleda lška iv 31297-16 Mlada, nesrečno poročena žena z lastnim zaslužkom, prosi goepeda aa malo posojilo proti garancijL Ponudbe pod šifro »Novo življenje« na oglasni odd. Jutra. 31293-16 deseda i Oln lavek S i M ti aa Mirt an datanle aslovs 5 Din Najmnntši znesek V Din Perzijski tepih originalen, 2 do 3 metre. kupim. Samo lz privatne roke. Ponudbe s ceno ln podatki na o~l. odd. Jutra pod »čil m«. 31235-7 Beseda 1 Din da-< f ">in za šifre ali d-v- . naslova 5 D1n znesek 2r nir Loka! v središču LJun!J?r.<» vzaTem v naiem '-"-ni aH spomladi. Kupim tudi že obstoječo tr- ti s čevlji Panudb' *I.okal« na ogl. Jutra 31 19 Lokal mali. z obrtjo in se ugodno proda Potreben kapital 45"0 din — Naslov v vseh posl Jutra. 31299 13 Beseda 1 H1n davek i om za šlfrr ili d"lanle na-slova 5 Din Najmanlšl znesek 2( Din Pri selitvi iz Šiške Je bil izeubllen kovčeg knjig - slovarjev. Vrnitev d-obro nagrajena Naslov Primar. Rožna dolina c. V, št. 29 31239 23 Bf-eds i Din davek i Hn za ilfre ali daianie iaslov8 - Din Maimaniš! znesek JC Din Mesečno sobo opremljeno, s strogo ločenim vhodom, oduam s 1. decembrom. Lj Bolgarska ulica 17-1. levo. 31295 23 Svetlo, zračno sobico s souporabo kona!n'ce oddam* takoj ali porr.c-je gospodični. Naslov vseh posl Jutra 30S5C-23 _ K3S3 ■vmm^Tffv^f" Beseda 1 Din davek 3 f>ln za šllrc ali daianje naslova i 0'n Najmanišl znesek 2C Din Enosobno stanovanje Iščem za 2 ocira.,1: osebi v sredini mesta za mesec januar. Dam r.a-crrado. Kumer Viktorija, Jarnikova ul. 5, za Sta dionom. 31276-21a k Zapustila nas je za vedno naša dobra mamica, gospa Marija Frosinecki roj. Blažinčic Pogreb drage pokojnice bo dne 21. t m. ob 9. uri iz hiše žalosti, na pokopališče Kraljevec ob Sotli. Stara vas — Figarjev most, 19. novembra 1940. Žalujoči otroci: M3MA, OLGA, SLAVKO v. mu . v . .zM f Sporočamo tužno vest, da Je danes nenadoma preminul na« dolgoletni zvesti sodelavec, gospod Vane Vlastimil obratovodja Pokojni je desetletja vestno izvrševal svojo dolžnost tako v tukajšnji tovarni kakor preje na deške, i in s svojim vzglednim delom mnogo doprinesel razvoju našega podjetja. Delo je bilo njegov življenjski smoter. Bil je najboljši vzgled vsakemu sodelavcu ter nami bo ostal v trajnem spominu. Pogreb bo v četrtek, dne ZL t m. ob 15. uri na magdalenskem pokopališču. Maribor, dne 19. novembra 1940. VODSTVO, URADNIŠTVO IN DELAVSTVO »Predilnice in tkalnice a. d.« preje Doctor in drag, Maribor. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovor« Alojz Novak. - Vsi t Ljubljani.