Političen list za slovenski narod.
p« poStl prejeman Telj^s Za celo leto predplaean 16 gld., za pol leta 8 gld., za 6etrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljdl: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 40 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velj4 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniske ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se dena primerno zmanjša. Kokoplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.

V Ljubljani, v četrtek 5. junija 1884.
Letiiilc XII.
IJtrakvizem v ljudski šoli.
(Konec.)
V prvi Trsti gre tuicaj omeniti mestnega zastopa v Ljubljani, takrat v večini nemšiiega. Šole dasiravno utrakvistične, bile so mu prevež slovenske, slovenskega jezika učiti ni prepovedal naravnost, a povdarjal je posebno nemščino, ki naj bode učni jezik že v 3. in 4. letu. Poseben trn v peti so mu bile nemžke slovnice s slovenskim tekstom. Zarad te muhe so se morale berila in slovnice v kratkem času dvakrat zamenjati; učitelji so se izrekli, da radi uče v nemščini, kolikor se zahteva, samo da je nemogoče brez pripravnih knjig vspešno podučevati, in po dolgem moledovanji je mestni zastop vendar privolil mestnim šolam, da so smeli rabiti vsaj v nizih razredih slovensko-nemške slovnice, ker so tadanjemu šolskemu nadzorniku že toliko zaupali, da ne bode privolil, da se nemščina zanemarja.
Oglašale so se pa tudi z ozirom na omenjeni § 6 državne šolske postave občine po deželi in so zahtevale ali nemški poduk ali več učnih ur za nemško podučevanje.
Tukaj gre pred vsem omeniti, da večina naukov ne dela razločka med učnim jezikom (Unterrichts-sprache) in med učnim predmetom (Unterricht oder Lehrgegenstand). Kedar koli so se Slovenci poganjali za slovenski učni jezik, zagnali so Nemci vedoma ali nevedoma krik in stok, češ, nemščino hočejo izpodriniti iz šol, drugi laji v teh strokovnih izrazih so se pa bali za nemški jezik ali saj delali tako, kakor da bi Jlo tukaj res za odpravo nemškega podu-čevanja. V istini moramo povdarjati, da nikomur izmed Slovencev še nikoli ni prišlo na misel, odpraviti nemščino iz šol po mestih in večih krajih, zlasti pa iz Ljubljanskih šol ne, a trdili so zmerom načelo, poduk v vseh predmetih, toraj tudi v nemščini, ako če biti osnovan na zdravo pamet, je mogoče le na podlagi maternega jezika; človek ima le jedno srce, toraj tudi le en materni jezik itd.
Kakor že omenjeno, mestni zastop v Ljubljani ni prepovedal podučevanja v slovenskem jeziku in poslednjič privolil tudi vsaj za pomočne knjige v nižih razredih nemške slovnice s slovenskim tekstom.
Kdor hoče resnico govoriti, mora spoznati, da so se po ti osnovi naučili otroci, kolikor se sme pričakovati od ljudske šole, nemškega in slovenskega jezika, tudi v rečnem poduku (v realijah) so napredovali, kolikor se to more tirjati od ljudske šole. Otroci so se tudi nemškega jezika več naučili, kakor nekdaj, ker so imeli za podlago utrakvistične bukve in se je nemščina učila po zdravih načelih pedagogike. Vendar kljubu temu so Nemci mislili, da se nemščina spodriva po mestnih šolah, a Slovencem ni ugajalo tako podučevanje, ker je slovenščina le nemščini vrata odpirala, in ker so tudi po srednjih šolah osnovali slovenske paralelke.
Ako obvelja in se izpelje to, kar se sedaj namerava, da bode po mestnih šolah nemški jezik le učni predmet (Lehrgegenstand) tudi podučevanje v nemškem jeziku ne bode prenehalo, otroci se bodo učili nemščine kakor dosihmal, le po drugačnem načelu, cilj priučenja nemškemu jeziku ostane, le pota do tega cilja imajo biti drugačna mimo prej, in učni jezik (Unterrichtssprache) ima biti slovenski. (No saj je tudi sedaj moral učitelj nemško besedo raztolmačiti, ako je hotel, da so otroci kaj koristi imeli od podučevanja v realijah.) Ako se bistveno ne bode mnogo spremenilo, zakaj pa toliko naporov od ene in drugo strani, zakaj toliko besedovanja, prepira, sumničenja?! Tukaj gre za načelo, tukaj gre za jednakopravnost oziroma za prednost, ali ima namreč biti v deželi in v mestu, toraj tudi po ljudski šoli gospodar nemški ali slovenski jezik. Tukaj gre dalje za načela v pedagogiki, tukaj gre za obstanek narodnosti v deželi. Slovenski jezik jo bil le pripuščen, ker se brez njega ni moglo shajcti, saj zdravih otrok ne gre izrejevati kakor gluhomutcev, in Nemci sami so vendar spregledali, da po tisti metodi, kakor so pred 1. 1848 ubijali otrokom nemščino v glavo, vendar ne gre več, s pomnoženim
šolskim aparatom in z boljšo metodo bodo tudi ložej ljudstvo germanizovati.
A sedaj se ima odpraviti utrakvizem po šolah, jeden jezik mora biti glavni, drugi njemu podredjen, dosihmal je bila slovenščina le za to, da je nemščini pot gladila in pripravljala, sedaj mora biti samostalna na svojih nogah, a ljudski šoli pa glavni predmet, kteremu ima biti vse drugo, tudi nemški jezik podredjen. Poduk v realijah bode še le sedaj ljudstvu, njega veliki večini kaj koristil, o vspešnem poduče-vanji se ni moglo govoriti, ker so bile težave zarad jezika in predmeta. A dokler je bila nemškemu jeziku priznana prednost v ljudski šoli in je vladal utrakvizem po šolah, Nemci v našem mestu menda resno niso mislili na izključljivo nemško šolo; kakor brž pa je bila mestu dovoljena ljudska šola s slovenskim učnim jezikom, mislili so na osnovo izključljivo nemške šole, dasiravno v mestu ni pomanjkanja v ti reči, a načelo ne sme obveljati, „da je Ljubljana slovensko mesto". Utrakvizem po šolah ima svojo osodo. Koroški Slovenci bi ga radi imeli, Štajarci ga imajo, na Kranjskem ga pa ravno sedaj odpravljajo. Kaj se bomo pri teh okoliščinah čudili, da je svoje dni vlada sprejela utrakvizem po deželah, kjer Slovenci stanujejo, in se držala povsod jednega načela, a po novi šolski postavi imajo tudi občine in deželo kaj govoriti pri šolstvu, za to najdemo v ti stvari toliko različnega dejanja. „Claustrum hoc itat, ca-ditque cum patria." Dokler bodo na Kranjskem v večini Slovenci, to se pravi, v deželnih in mestnih zastopih, povdarjali bodo zmirom, da gre prednost slovenskemu jeziku, ker je večina prebivalcev v deželi slovenska.
A ko bi prišli kedaj v deželi Nemci do večine, se bode vse presukalo in delali bodo na to, da bi slovenščino zopet v kot potisnili. Sicer je še veliko delo, preden se izvrši to, kar so nasvetovali mestni učitelji zbrani 29. maja; in velevažno vprašanje je, kaj poreče na to deželna učiteljska konferenca! Vendar treba se je nemudoma dela lotiti, sedaj ali pa nikoli mora veljati vsem merodajnim osebam,
LISTEK.
Binkoštni izlet v Postojno.
Gospod vrednik!
Je že prav, da se kesate, ker niste bili v Po-stojniški jami. Dež Vas ni namakal, v gnječi Vas niso osuvali in tudi nove luči niste videli.
Jaz sem pa vse to prestal. Dež me jo močil do kože; zato so me natakarji v Postojni tako ožemali, da bi bil kmalo postal popolnoma suh. Nove luči Vam ne bom popisal, tega saj tudi od mene ne bote zahtevali, ker to ni mogoče. Ker se pa vsaka reč po svojih učinkih spoznA, povem Vam samo to. Povodne živalice, menda kapeljni, so imeli črna očala, da ne oslepe; tako vsaj mi je domu gredo razlagal nek gospod intenzivnost nove luči. Ne verjamem mu sicer prav natanjko; pa že mogoče, da jo zapazil v jami tiste bele človeške ribice, kterih ni drugod dobiti, kot le v kraških jamah. Da je pa nova luč tako lepa, tudi ni čudo, vsaj so jo za 15.000 goldinarjev skuhali in napekli. Kdor hoče občudovati najlepši biser naše mile domovine, mora si električno raz-svitljeno jamo ogledati. Le na poti skozi po jami je ne-
kaj nepregladkih tal, in to zarad vdelanih tirov jamske železnice, ktera pa na binkoštni ponedeljek ni pre-peljavala ogledovalcev, kar je pa zopet čisto prav. Niso vsi ljudje tako gibčni iu elastični, da bi se vedno po ozkem potu lepo ogibali zaprek. Nckteri so že nekteri, a vsi pa niso.
Najbolj me pa veseli, da sem videl v jami slovenske napise na prvem mestu. Da bi se pa kak Ljubljančan preveč ne prestrašil, zagledavši slovenske table, so nas že na železnici na to pripravljali. Videli smo postajine napise: Laibach, Franzdorf, Loitscli, Planina, Kakek, Adelsberg. Vidite, gospod vrednik, to je prav. Ali pa južna železnica ni vedela, kako bi se še ta imena prestavila nemški. Ea-kek jo mali rak. Velikemu raku se pravi Krebs, malemu pa Krebslein. O jojl kaj sem naredil! — Gotovo bomo drugo leto tam videli tak nemški napis.
Postojniški vozači so tudi narodni. Namesto že navadnega „hop", slišal sem enkrat »pozor". Urnih nog so zavrtim, skočim v kraj in kaj zagledam? Nad napisom „restauration'' vihra slovenska troboj-nica. Šegavi vozač si je mislil, da ne bote kje doma zabavljali, vam pa pokažem našo edino pravo slo-vr^isko zastavo in zato je zaupil „pozor". — Pa bi res kdo lahko pregledal to zastavo. Rilo je videti še nekaj zastavic v domačih barvah, ktere pa niso prav
razvrstene. Madjarska zastava na jako visokem drogu mi sicer ni povšeč; pa naj le bo, je tudi tako prav, le pustimo jo, naj kaže mnogodošlim Ogrom, da Slovenci smo bolj mirni, nego naši sosedje na Štirskem, ki še cesarske zastave ne morejo videti.
Se nekaj sem videl. V gostilni, kjer sem krep-čal moje mokre ude, sedelo je krog mize več Lahov. Gostoleli so glasno in menda jim že naša slovenska beseda ni bila prav po godu, ker so nas jeli ogledovati od vseh strani. „Le čakajte", si jo je zmislil nek muhast Ljubljančan, „še več boste slišali". —• Urno stakne nekje tri godce ali škripače, plača vsakemu kupo poštene kapljice in pol ure so morali naše najlepše narodne pesmi igrati. „Naprej zastavo slave" pa je prepodila sitneže. Zginili so. Probatum est! Gospod vrednik, če imate kakega prijatelja v Trstu, povejte mu to, naj poskusijo tudi tam Slovenci to zdravilo, morda se tudi v Trstu obnese, kakor so je v Postojni; če se pa ta pomoček potrdi zoper Lahe, zakaj bi so tudi ne zoper Nemce? In če se bode, nasvetujemo to tudi našim bratom po Štajarskem. Po mojih nemerodajnih mislih bi znal ta pomoček pomagati na levici in na desnici, ker naša soseda na lovi in na desni imata oba eno lastnost, da namreč nimata niti najmanjše ljubezni do Avstrije — eden škili v Rim, drugi v IJerolin. .'.Ž> ^
m
to jih mora spodbujati k neutrudnemu in neumornemu delu. Pred vsem je pa trab^ uiSjteUeia slož-nosti, previdnosti in pristavimo tudi kr^pske in bratovske prizanesljivosti, a tudi opasppsti, siqq]r se bode delo tako lepo ^aSeto vse r?^bil9, in nastal? bode to kakor je že veCkr»t bilo;' „Veliko krika malo volne." Slovenskim učiteljeip še niMar nisp bili časi tako ugodni kakor sed^, ko I^o in odj krito ppvedo svoje mnenje, in se jim zarad t§ga ni treba bati zamere, preziranja zaničevanja. Iz Dunaja vleče kolikor toliko prijazen veter, in potem se moraja ravnati tudi krmarji na Kranjske^. Ako so se poprej potegovali nekteri izpied učiteliev putra-kvistično podučevanje, zgodilo se je to iz najboljšega namena, ker tačas je bilo nemogoče kaj drugega doseči, in je bilo le pod tem imenom mogoče vspešno podučevati, a sedaj so se okoliščine do dobrega spremenile, šolske oblasti več ne gledajo pisano narodno mislečih učiteljev, tedaj so učitelji sami krivi, ako se v teh okoliščinah ne ganejo. Bog varuj, da bi se moralo učiteljem očitati, da niso skrbeli za druzega nego za svoje koristi, da dobre stvari niso podpirali, marveč jo le zadrževali in zavirali.
Politični pregled.
v Ljubljani, 5. junija. Ifotranje dežele.
Slovanski narodni kandidatje za ski deželni »bor so: za okraj Koprški šolski nadzornik g. Alojzij Spinčič iz Kopra in g. Anton Križanac v Zaulah. Pri volitvah volilnih mož zmagala je v Koprškem okraji slovanska stranka sijajno nad svojimi nasprotniki. V Vološkem okraji postavili so namesto bolehnega č. g. kanonika Strka, ki se je poslanstvu odpovedal, znanega rodoljuba g. Shavoja Jenka iz Pod^ada.
Po širni in mnogojezični Avstriji pričelo se bo izvzemši kake tri ali štiri dežele, že letos večje politično f/ihanje, ktero se bo drugo leto v velikansko pretvorilo, ki bo svoje valove po celi državi od Spuža pa do Brodjja in Bodenbaeha in od Černovic pa do Bregenca gnalo. Volitve bodo: letos v deželne zbore, kakor smo jih binkoštno soboto našteli, da jim je potekla šestletna doba delovanja, drugo leto pa splošne volitve v državni zbor, ki bo na veliko jezo levičarjev srečno dokončal svojo šestletno plodonosno delovanje. O tem državnem zboru se bo vsaj lahko z dobro vestjo reklo, da kar je storil, je storil dobro, kolikor je po okoliščinah zamogel.
Štajarske netnSkute pridobile so si o Bia-koštih za zboljšanje poljedelstva zasluge, ki se jim vsaj od kmetiške strani ne bodo prezirale. Kakor se nam namreč poroča, plevicam po Stajarskem ni bilo mogoče sproti zadosti plevela ali kakor se mu po gosposki, če tudi po krivici „plavica" pravi, po rži in pšenici napleti, da bi jih ne bile štajarske nem-čurke sproti pokupile.
Združene levice polastil se je nekak trojen tok, kolikor namreč nam je o stranki sploh, ki je dejanski kakor moralno razpadla, še govoriti mogoče. Plener si je osnoval lastno stranko, ki hoče levičarje še bolj prusaške narediti, kakor je železni kancler — knez Bismark sam. Ta stranka je odločno za izstop iz državnega zbora o poslednjem letu njegovega obstanka. Draga stranka prisega na evangelij
moravske^ga poslanca in bivšega njiflistra CJblumetz-kegai; on» si je olbrVnila že pekjj avatrijskega duha in je z^ tQ, da lerjca ostane v državnem zboru. I^tja sjkup^na, pfi Jisieri je^ljukpvin^j repegat Togiasj^ziik, Beer in drugi, pa ni ne krop ae voda ia pray m prav sdjuja ne ve, kam ijaj bi se nagnila.
V ^Hnufm Veslepin vložili so o Binkoštih 8^vesA9 temeljni kamen ?a „Sokolov društveni dom", kterega je ondašnja diihovSČina slovesiip blagoslovila, ila kfcnmiu so vstane iesede: „Pam4tce Františka Palackeho 1884". Sokolov društveni dom Jičinski pozida se bo namreč na veŽen sponjin največjemu rodoljubu češkega naroda, slavnemu zgodovinarju Francu Palackemu. Povod zidanja je dvajsetletni obSita.nek Jičinskeg^i Sokola. Kakor vidimo, ima „ Sokol" po celem slovanskem svetu prekrasno nalogo narodno prebujenje pospeševati in čuvati. V Jičinu se ga je sešlo nad 800 mož, vsi v društveni opravi.
Narodra stranka JirvaSka bo pod ravno tem imenom še dalje obstala, postopati pa misli po vladnem programu. Ona bo toraj vladna stranka. Sklenili so ta najnovejši ukrep dotičnega odbora slovesno proglasiti. Tudi poojstrenje hišnega reda v deželnem zboru hodo sprejeli, toda še le tedaj, ako bi jih skrajna sila k temu priganjala.
Ogerski sodnijski uradniki se vdele-žujejo tudi agitacije in volilnega gibanja sploh, kar je pri nasprotni jim stranki obudilo veliko nevoljo in so se ljudje pritožili. Nekteri sodniki so menda svoje nasprotnike s tem pridobivati skušali, da so jiq3i razne dobrine obeta i, ako k njihovi stranki pristopijo, drugače so jim pa tu pa tam kazali neprijetnosti, ktere si nasprotniki lahko na glavo na-kopljejo, ako trdovratni ostanejo. Mislimo si kmeta, ki se sodnika in pa gospoda „pecirka" zlasti unstran Litave bolj boji, kakor pa nekdo križa, lahko se je
Take stvari sem doživel v Postojni. Pot domu bila je ravno taka, kot od doma, samo narobe je šlo, z zadnjim koncem naprej. Živo sem se spominjal v kupeji postnega časa, kedar sem videl v sodčkih natlačene blanike. Pa tudi to sem' srečno prestal, če tudi se je nek Ljubljanski nemčur, kteri ima vse nemško, le ime trdo češko, malo ob me podrgnil, to pa zato, ker sem ga obdolžil, da je slovensko melodijo smrčal.
Verjemite mi, gospod vrednik, kakor me jeza pretare, kedar zagledam na našem kolodvoru napis „Laibach", mi je ta beseda vendar tako milo zado-nela na uho, ko jo je zaklical kondukter. Pozabljene so bile vse popotne sitnosti in urno sem hitel v mesto, da bi se malo poživil, a vse zaman. Dionjs in Gambrin imela sta povsod toliko častilcev, da ni bilo nikjer več mogoče v tempelj.
Samega usmiljenja sprejela nas je Ijubeznjivo pod svojo gostoljubno streho prijazna gospa A.-jeva in tam vsaj malo pokrepčala nekaj žejnih z Štir-skega in iz Postojne privandranih slovenskih bitij in med temi tudi Vašega
Čmerneža.
dal ta in oni
pregovoriti
pri pomorski službi prišt^di celih šest milijonov f^rankov. Francozom pri njihovem podvzelji zunaj svojih državnih mejA 'v rea);>ici ojbilno deij^Ja potreba, kajti povsod kjer le morejo vtrjujejo si naselbine in tii^e pa vsaj iz fiač^tka nekaj grošev požrejo.
Na jfVancoskefif sedaj v parlamentu obravnavajo novo postavo, ktera naj bo določila raz vezij i vos t zakona in pa d^ bodo bpgoslovce ravno tako k vojakom pobirali, kakor vsakega ^uzega. Ako se omenjeni točki uresničite, prptestijr^ bodo sv. oče takemu postopanju francoske vlade, ktero bo po eni strani spodkopaval družbinski red, poi drugi pa veliko škodo sv. veri delal, kajti, kakor se čuje, moral bo neki vsak blogoslovec po tri leta dejanski služiti. Kakošni bi bili taki duhovni, ki bi po tri leta morali puško ali sabljo nositi in neslane marnje priprostih vojakov po vojašnicah poslušati si pač lahko mislimo. Postava še ni sklenjena, ne ena in ne druga, toraj je vendar-le še mogoče, da se ne uresniči, čegar se sme ves katoliški svet po pravici bati.
Mesečnjaki na Angleškem so zopet jeli svoje burke vganjati. Ne daleč od Millstreeta v Oorkški grofiji našli so na Binkoštno nedeljo zvečer vstreljenega nekega zakupnika v lastni hiši, dve drugi ondi bivajoči osobi ste pa hudo poškodovani. Pravijo, da so se zopet mesečnjaki prikazali, ki so si dali nalogo, kolikor mogoče mnogo zakupnikov pomoriti, kajti bolj jih črte, ko hudič Boga!
ali pa preplašiti, da .je proti svojemu prepričanji glasoval. To je zvedel pravosodni minister, dr. Pavler. Kar nič ni oprezoval, temveč je nemudoma sodnikom pisal, da ima kazenski zakonik tudi za take sodnike svoj paragraf, ki svoje službeno stališče v to porabljajo, da ž njim ljudi privijajo, ter jim je ob enem povedal, kaj da bi jih pri nadaljevanji takošnjega postopanja zadelo. Eekel pa je tudi, da je sodnikom prepovedano agitovati za tiste kandidate, ktere mislijo vo iti, ali javno govoriti pri zborih.
Tnanje države.
Srbska skupSUina jako vspešno in vrlo deluje, ker je ne ovira nikaka slepa opozicija in se je nadjati, da bo v 14 dneh vse najvažniše točke že rešila, potem pa da bo svoje zasedanje preložila na zimo. Načrt postave o novem zemljiščnem davku pobijala je v skupščini na vso moč naprednjaška strapka, ker se ni ž njim strinjala v podrobnostih, konečno ga je pa v glavnih potezah vendar-le sprejela, ker so se ministri tako izjavili, da ako se načrt zavrže od stranke vladi prijazne — odstopijo. Skupščina ima sedaj po odbitji tistih poslancev, kterim so se mandatje ovrgli, 160 članov; od teh pripada 147 vladni stranki, 13 pa opoziciji. Opozicija teh trinajsterih pa zopet obstoji iz 10 radikalcev in 3 Eističevcev ali liberalcev. Od zavržene peterice bila sta 2 radikalca, 2 liberalca in 1 brez politične barve, ali- kakor se jim v parlamentu pravi — divjak.
V ixtodni Rumellji se je na bolje obrnilo. Novi guverner Krestovič se za politiko kar nič ne peča, temveč mu je bolj pri srcu blagor izročenega naroda. Vse svoje moči obrača na zboljšanje narodnega gospodarstva in na državno upravo. Krestovič je sam Bolgar, in je več ali manj med svojim narodom zrastel, zatoraj se je nadjati, da bo s pravo razumnostjo vladal in upravljal izročeno mu deželo.
„Koln. Ztg." pravi, da nemški cesarjevič Viljem se je jako zadovoljen povrnil iz Rusije, kjer se je vdeležil slavnosti v cesarski družini. Car ga je povsod odlikoval, kjer se mu je le priložnost ponudila, carska družina ga je Ijubeznjivo sprejela in so se posamični člani skušali, kdo mu bo več prijaznosti skazal. Euski narod to videti, se je tudi s svojim vladarjem radoval nad prihodom sorodnika carske rodovine. Pozdravljali so ga povsod z navdušenjem, kakoršnega od Eusov ne bili pričakovali. Končano potovanje ima toliko političnega pomena, ker na jako določen način kaže v čisti luči veliko prijateljstvo med nemškim in ruskim cesarskim dvorom- so dobre razmere med vladarskimi hišami sploh merodajne za ohranenje miru, se pač smemo nadjati, da se nam ta še dolgo ohrani.
Francozi hočejo po vsi sili štediti (varčnost v gospodarstvu vpeljati). V to svrho spravili so so nad budget in so si volili več odborov, ki si bodo vsak po eno ministerstvo odbrali in budget rešetati jeli. Prvi pododbor budgetni odbil je takoj pri trgovinskem ministerstvu svoto 900.000 frankov. Drugi odbor spravil se je nad svoto, ki je določena za popravo župnijskih hiš in cerkev; ondi jo odkrehnil svoto 1,500.000 frankov. Eavno ta odbor jo sklenil tudi stroške vojnega ministra za dva milijona gold. znižati. Tretji odbor pregleduje stroške pomorskega ministerstva in pravi, da če sedanja državna pre-mestilna .sredstva ne zadostujejo, pripreglo so bo še trgovinsko pomorstvo za prevoz vojske in vojnega orodja in druzih potrebščin. Ministerstvo je hotelo naročiti novih oklepnic, odbor je pa rekel: „Ne! Zadosti jih imamo!" Na tak način nadjajo se samo
Izvirni dopisi.
iz št. Vida pri Zatični, 3. junija. (Vsaka rana se zaceli.) Kakor že marsikomu znano, so bili gosp. ■ beneflcijatu iz Št. Vida pri Zatični vpreženi konji ušli 30. aprila zvečer, in se je bil eden hudo ranil. Nesreča se je pa tako-le zgodila: Po neprevidnosti je voznik zadel ob neki pri cesti stoječi steber tako, da se je vaga na desni strani odpela in konja po nogah vdarila. Konj se prestraši in požene ter tovariša s saboj potegne, tako, da sta se na levo okoli obrnila. V tistem hipu sta g. beneficijat in voznik z voza skočila, konje pa spustila. V hudem diru se je voz na nekem kanalu razderil ter je zadnji in zgornji del zaostal, s sprednjim sta jo pa naprej dirjala. K nesreči je imel desni konj vago odpeto ter jo je hitreje pomikal, s tem pa tovariša na levo odrival in tako zavozita na kup šute, padeta čeznj, in levi konj zadene ravno na tam stoječi cestni kanton. Potem jo še nekoliko korakov vbereta in se pri nekem poslopji med drugimi vozovi vstavita.
Levi konj je dobil hudo rano. Konjač z Višnje gore, ki je bil takoj poklican, je obsodil rano za neozdravljivo; rana je bila res grozna videti. Od zunaj 6 cm dolga, 4 cm široka, od znotraj v meso narejena luknja je pa bila 20 cm dolga, 13 cm široka, in 7 cm globoka; rana bila je pa ravno na lakot-niku, in sicer tolika, da bila bi lahko vzela več kot pol litra vode. Pa to še ni vsa nesreča. Pri padcu na kanton si je konj odbil z levega kovka tri koščike kosti, dva sta merila po tri do štiri [J^cm, večja kost pa je bila 8 cm dolga, 5 cm široka in 3 cm debela. Izurjen živinozdravnik, Ferdo Dolenec iz Št. Vida, ki je te kosti ven jemal, je zatrdoval, da kaj tacega še ni videl, in da se to komaj na sto let enkrat prigodi, da bi živemu konju z drotom kosti iz mesa trgali. Eana še ni popolno zdrava, luknja se je pa že do vrha napolnila. Konj zarad tega ni šantov, le od leve strani čez križ je malo ožji videti. Čez par tednov bo konj za delo, kakor je bil. Ees čuden primerljej — vsaka rana je ozdravljiva.
Iz Savinjske doline, 3. junija. (Blagoslovljenje sastave ^Savinjskega Sokola\) Bilo nam je pri srcu, kakor otroku, kedar mu krojač pomeri lepo novo obleko za sv. birmo, ko so se po naši dolini začele priprave za slavnost blagoslovljenja zastave najmlajšega „Sokola" slovenskega v prijazni naši dolini. Kako so se šivale zastave, kako so se postavljali veličastni mlaji in pisani slavoloki! Vse je bilo na nogah, staro in mlado, vsak je hotel po svoje pripomoči kolikor toliko za vesele Binkošti, kterih se bodo Savinjci ves čas svojega življenja z veseljem spominjali, kajti prava ljubezen družila je tukaj med zelenimi našimi hribi štajarskega, kranjskega in primorskega Slovenca z južnim bratom Hrvatom in severnim Čehom. Slovanska vzajemnost kazala je tukaj pozornemu svetu odkrito svoje lice v pravi podobi, če tudi ne zastopana od vseh narodov, s kojimi smo si v sorodu po krvi in besedi. Binkošti za apostole v veiskem, naj bodo letošnje Binkošti za štajarske naše brate v narodnem pomenu. Potrjeni naj bodo po blagoslovljenji prekrasnega „Sokolovega" prapora v narodni zavesti, in bodi jim bandero vidno
zdamenje, ktero jih bo navduševalo, kedar bo treba pogumno postaviti se zvitemu sovražniku, ki našo narodnost pod raznimi krinkami po slov. Štajarji zalezuje, da bi jo spodkopal in pogoltnil. To vidno znamenje je prelepa zastava ^Savinjskega Sokola". Kedar te bodo razvili narodnjaki, naj se zbere okoli tebe vse, kar le za sveto našo narodno re6 čuteče in domoljubno srce v prsih nosi. Zbirajo naj se sivi starčeki in krepki možje, na ktere naj se nadepolna mladina s ponosom ozira in opira ter se uči, da nobena starost ni izvzeta ali .oprostena, da bi ne morala za vero,, dom in cesarja zvesto služiti in stanovitno delovati. Ta zastava naj vas vodi po poti poštenega in pravičnega boja za narodni obstanek in za obstanek sv. vere, kajti ako nam spodbije liberalizem, „Schulverein" in druga nam sovražna sodrga narodnost, tudi nismo daleč da pridemo ob sv. vero; kdor pa te dandanašnji več nima, tudi o zvestobi do presvitlega cesarja ne more več govorjenja biti. Dokaz imamo na liberalizmu in na „Schulvereinu". Obema je naša vera deveta briga, da nič vredna reč mu je, iz ktere se norčuje, kjer se mu priložnost ponudi. Naša narodnost mu je hud trn v peti, ker je sam svojo avstrijsko narodnost zatajil, ter jel na prusko zastavo prisegati, za to pa tudi svoje veleizdajstvo javno kaže in ga ni kar nič sram zatajevati našega cesarja in državo z razobe-šanjem pruskih črno-rudeče-rumenih zastav! Držite se toraj krepko narodne zastave; saj niste sami! Zaslombo imate na daleč okoli pri severnih in južnih naših bratih, pri vrlih Čehih, pri kranjskih in primorskih Slovencih, kakor tudi pri Hrvatih, ktere ste tako sijajno povsod sprejemali!
Vdeležitev je bila kljubu slabemu vremenu v resnici mnogobrojna. Prileteli so krepki ^Sokoli" iz Prage, Zagreba, Ljubljane in Trsta; prišle so poslaništva čitalnic in pevskih in druzih slovenskih društev iz Gradca, Maribora, Ptuja, Celja, Ljubljane, Zagreba, in druzih krajev slovenskih. Kraj shajališča bilo je Celje, hudo zagrizeno nemčursko gnjezdo, od koder se je spored začel pomikati proti Žavcu ob petih zjutraj na Binkoštno nedeljo. Vsaka vas oblekla je praznično obleko; povsod so navdušeni in veseli prebivalci se strelom in slavoloki pozdravljali navdušene, če tudi do kože mokre dobrodošle goste. Žur pani, vseskozi zavedni možje, ogovarjali in pozdravljali so došle Slovenske svoje brate in vidilo se jim je, da jim gre beseda od srca. Tukaj ni bilo hlimbej ne liceraerstva! vsaka beseda prišla je iz srca in zopet v srce zadela. Slovenske trobojnice v najlepšem soglasji z črnorumenimi cesarskimi vihrale so raz hiš, dobrodošlice ,in srčni pozdravi so prihajajočim doneli nasproti, koder se je veličastni sprevod pomikal.
V Žavcu in Braslovčah je bil kratek odmor. V Žavcu so sprejele popotnike zale štajerske Slovenke, kjer so zastavi Ljubljanskega Sokola pripele nov krasen trak, zastave druzih sokolskih društev okrasile so pa z lepimi venci. V Braslovčah sprejelo jih je gasilno društvo z godbo in neštevilna množica ljudi. Zale deklice usipale so cvetlice in šopke raz oken po prišlih gostih. V Mozirje so dospeli pri najlepšem vremenu, kjer jih je sprejel na čelu Savinjskega Sokola gosp. Lipold in zopet neštevilna množica zavednih Slovencev. Viharnega „živijo" ni bilo ne konca ne kraja! Na to so se podali vsi v cerkev k veliki službi božji, po kteri se je blagoslov^jenje pričelo. Kumica zastavi bila je baronica gospa Vaši-čeva. Peli so pri službi božji pevci Ljubljanske čitalnice združeni s Kamniško „Liro" in Šišensko depu-tacijo. V ponedeljek je bil izlet v Nazaret, kjer so se Sokoli zopet službe božje udeležili. Pri sv. maši stregli so Ljubljanski Sokoli, peli pa pevci Ljublanske čitalnice po stari navadi prekrasno! Ko so se povrnili v Mozirje, vsedli so . se k .skupnemu obedu, pri kterem so se prečitall tudi dožli telegrami in drugi pozdravi. Prišlo jih jo več nego sto iz vseh odličnejih slovenskih krajev. Culi so se tudi navdušeni govori in sicer je govoril dr. Vošnjak po blago-slovljenji zastave; pri skupnem zajutrku v Nazaretu g. Lipold v imenu Savinjskega Sokola, g. Valentinčič v imenu Ljubljanskega, g. Pon v imenu Zagreb-.škepa, g. Bunec v imenu Tržaškega, in odličen Čeh, čcgar ime nam ni znano, v imenu Praškega. Bog daj, da bi slavnost porodila mnogo narodne zavesti, kakoršne nam bo v današnjih kritičnih časih pri razširjanji še jako potreba.
l2 Koparskega okraja, 4. junija. Znano Ti je, drftgi »Slovenec", kako krivično brez kakega resničnega vzroka je deželni zbor v Poreču tri naše po-
slance ovrgel, dva izbrana v Koparskem in enega izvoljenega v Volovskem okraju in vrh tega so jih še osramotili, da so morali hitro Poreč zapustiti. Povod k temu ostudnemu činu Italijanašev proti našim poslancem pa je njihova trditev pred svetom, da vsa Istra od Učke sem do morja je italijanska; dva slovenska poslanca iz teh krajev v Poreškem zboru pa bi njihovo lažnjivo trditev očitno pobijala, a tako si mislijo, ne sme biti ter sklenejo: proč ž njima. Da pa njih skrivni namen pokrijejo, ovržejo še tretjega poslanca iz Vdovskega okraja. Dne 7. t. m. imamo zopet nove volitve v Kopru. — Ali bodo P® n irredentovci" zdaj prodrli s svojima lahonskima poslancama v Kopru? Strašno in strastno agitira „irredenta" iz cele Istre, nobeno sredstvo jim ni preostudoo. »Nakupiti hočemo volilce, kolikor mogoče brez ozira na stroške", tako so se izjavili na Bužeščini, kakor se nam od tam naznanja. Kdor pozni zvijačo italijansko, dobro v^, da to ni kaj malega. — Kako pa stoji z nami Slovenci ? Upamo, da naša poslanca zmagata še z večjo sijaj-nostjo memo lani; imamo to stran 49 naših zaupnih mož, ono stran v Eoč-u le eneg^i samega, ali ta poštenjak je od lahonske stranke neki tako nadle-goyan, da morebiti še volit ne pride; lahonom ostane 33 volilcev v Buzetu in Eoč-u in 4 v Koparski občini, v kteri voli tudi dosti mestjanov iz Kopra, koji namreč v mestu nimajo volilne pravice, imajo pa zemljišča zunaj Kopra. Ako se nobeden naših zaupnih mož po cvenku „irredente" ne dd zapeljati, kar za gotovo upamo, da ne, potem je naša. zmaga v resnici sijajna in lahoni naj le za vselej v Koparskem okraju kopita poberejo. Drugi pot upamo tudi v Buzetu in Eoč-u prodreti, da le pridejo nove listine volilcev na dan.
Iz Štajarskega, 3. junija. (O IV. glavnem eboru nemSkega „Sch^lvereina" v Gradci.) (Konec.) Med Slovenci se po različnih deželah delovanje „Schulvoreina" kaže v različni podobi: „gute, durch die Agitationen einzelner Eufer im Streite, deren Beruf eigentlicb Liebe und Friede sein solite, wenig getrtibte Freundnachbarlichkeit in Karnten; er-folgreiches Bemtlhen, die doctriniiren Gesetzen ge-opferte Stellung vvieder zu gewinnen, in Steier-mark; desperate Zustiinde in Krain". Tako sodi Otto Steinwender. Na Koroškem, pravi, k sreči za nas ni mnogo dela ... vse drugače pa je na Kranjskem. Ko ta dva stavka nekoliko pojasni, pride na poročilo o delovanji na Stajarskem, kjer gro za to, da nemško mejo zavarujejo in mnogoštevilne nemške otroke ohranijo ter od tod na okolico vplivajo.
Prvi namen imajo na slovenski meji vstanov-Ijene krajne skupine in nemške šole v Eačah, na Sladki gori, v Vuzenici in v Vuharji. Omeniti je vstanovljenje krajnih skupin v Mariborski okolici: v Eazvanji, na Pohprji, v Sevnici in Kamnici, h kte-rim sp pristopili večinoma slovenski kmetje; potem novo vetanovljene šole v Eazvanji in že vspešno delovanje šol v Pekrah in Zgornjem Lembahu. V Slov. Bistrici obstoji otroški vrt in vršijo se obravnave zavoljo razširjanja ljudske šole, v Vojniku in Vitanji so nadaljevalni kurzi, v Eogatcu bode se šola razširila, ii} v Sevnici ob Savi nemška šola tako napreduje, da se je morala jeseni v dvorazrednico razširiti.
Številno majhne podpore razprostirajo pa gosto mrežo čez celo Spodnje Štajarsko, tukaj pripravljajo, ondi pomagaje povsod zapustivši za besedo urni čin.
Po tem poročilu se je odboru izrekla od več strani hvala, ter se je volil nov odbor, ki pa obstoji spet iz prejšnjih odbornikov. Qlasoy se je baje oddalo pri glasovanji 1670, in sicer z Dunaja 159, iz Štajarskega 181, Koroškega 44, Kranjskega 14, Primerja 10 itd. S tem je bilo zborovanje sklenjeno.
V sosednji dvorani pa je potem priredilo dijaško društvo „Arminia" banket, pri kterem so še nekteri manjši bogovi, ki niso mogli v občnem zboru na vrsto priti, svoje misli povedali; med temi je bil tudi prof. Linhart iz Ljubljane, ali kakor se jo on izjavil: „Iz glavne državne stolnice bodočega kraljestva Slovenije". Ljubljana je po Linhartovih mislih najvažnejša straža na potu nemštva k obalom Adrije. In ko je prej na ojster način označil sovražnike nemštva na Kranjskem, napil je „hoch" Arminiji".
Zadnji je svoj glas povzdignil povsod pričenja-joči dr. Ausserer, ter je naznanil zbranim gostom, da bo skoraj prišel čas, ko bodo morali reči: Nemška je zemlja od severnega in baltiškega morja
do Adrije". Čudno se nam zdi, da se prof. Anton Nagele iz Maribora ni dal slišati. Ali ima zdaj pri ,Bauernverein-u" toliko dela, da je že na »Schul-verein" pozabil, ali pa so »Schulvereinerji" že nanj pozabili?
Če bi že kdo hotel kaj več o tem zborovanju „Schulvereina" izvedeti, mora si preskrbeti kakšni liberalni nemški list od prvih dnevov po binkoštih, ondi bo gotovo našel še morebiti več, nego se je v Gradci videlo in slišalo.
Od Drave, 31. maja. V naši podravski dolini, ki je za zdaj enkrat odbrano torišče delavnosti pristašev „šulvereina", pridobile so si letos tudi razne bolezni svojo pravico. V Marenbergu gospodujejo grde osepnice, v hribih pa po nekterih kočah gospodari legar. Komur pa je znano, kako ojstro pri nas gosposka proti tema človeškema sovražnikoma postopa, ta bo lahko razumil, kako trpke so novice, ki se zdaj od tod, zdaj od drugod v tej zadevi ču-jejo. Tako se na pr. govori, da je Marenberški zdravnik tamošnjega kaplana tožil, ker se je ta drznil iti sprevideti s sv. zakramenti bolnika, ki je bil na osepnicah bolan. (Komaj vrjetno. Vredn.) Nekoliko oddaljen od tam res za resnico poroštvo dati ne morem, pa pri sedanjih okoliščinah tukaj je vse, toraj tudi to mogoče, vsaj so pred nedavnim na kozah umrlemu tržanu še živemu trugo po telegra-ličnem potu v Mariboru naročili, da jo je še videl, predno je svoje oči za zmiraj zatisnil. Dali so ga spraviti v mrtvašnico, kteri se nihče ni smel bližati in nesrečne žrtve, ki so umrlemu to poslednjo službo storile, da so ga tjekaj spravile in potem še zagreble, morale so se potikati dalje časa v samoti, da bi nemara — okužene same ne okužile še drugih ljudi. Eavno o tem umrlem se govori, da se je ogibal hramov, kjer je znal. da kak bolnik leži, najmanj za strelaj daleč, pa vsa previdnost je bila zamdn, zgrabila ga je bolezen nagloma in vsled slabe, napačne postrežbe je moral umreti.
Stari ljudje sicer trdijo in uče, da se na kozah bolan bolnik ne sme v bolezni nikdar prehladiti, bodisi že po zraku ali po pijači. Neka novejša zdravniška metoda je pa neki iznašla, da se ima to ravno narobe zgoditi, in res kjer takim bolnikom stanovališča veliko vetrijo, jih obkladajo poleg tega še s svežim ledom, imajo tam navadno kolikor bolnikov, toliko mrličev.
Če se gornja novica v tožbi potrdi, imel bo č. g. kaplan vsled vestnega opravljanja svojih duhov-skih dolžnost sedaj celo preiskavo, ni bilo pa še lahko slišati, da bi bil kedaj došel v preiskavo diplomiran zdravnik, naj si tudi včasih vrabci na strehi čivkajo, da je kterega od bolnikov ravno po svoji malomarnosti zamudil ter spravil pod zemljo. Ni li to narobe svet?
Nič manj žrtev si lasti po hribih tudi legar in da je nalezljiv, svedoči res to, da se navadno pri hiši vseh loti. Ljudje se bojč še zdravega človeka iz take hiše kakor strupene kače; iz nje tudi ne sme zdrav zahajati v društva, ker tako je zapovedano. Kdor bi šel obiskavati take bolnike, še celo naj-bližnje sorodnike, ne zamore si biti svest, da ne zapade kazni. (Čudno, če res. Vredn.) Nu, Bogu bodi hvala, da še ta dva provzročevalca velikih trpkosti v preogromni meri ne prevladujeta, ker drugače bi bilo v vsakem okraju, kamor zaideta, hudo, v resnici hudo. V takih okoliščinah taki nesrečneži le preživo čutijo, da je zgolj Bog sam še pomočnik, ker človeška pomoč in postrežba beži (celo po ukazu) daleč proč od njega.
Domače novice.
{Odlikovanje.) Njegovo Veličanstvo podelilo je finančnemu sovetniku in vodji c. kr. finančne prp-kurature v Ljubljani, g. dr. Josipu Eačiču, naslov in značaj vrhovnega finančnega sovetnika.
(Umrl je) danes zjutraj ob polu šestih č. g. Janez Ne p. Kil ar, kaplan Trnovske župnije T Ljubljani previden se sv. zakramenti za umirajoče po kratki pa hudi bolezni v 41. letu svoje starosti. Pogreb bo jutri popoludne ob pol sedmih iz Trnovskega farovža k sv. Krištofu. Bil je goreč duhovnik in zvest narodnjak, naj mu bo toraj zemlja lahka in v miru naj počiva!
{Umrl je) nocoj ponoči g. Franc Potočnik, pekovski mojster v Ljubljani na sv. Petra cesti Zft jetiko. Pogreb bo jutri popoludne ob 6. uri.
(Imenovanje.) Sodnijski pristav pri c. kr. okrajni sodniji v Krškem, g. Danijel Šuflaj, imenovan je c, kr. okrajnim sodnikom v Velike Lašiče.
(Pridiga in litanije) so vsak večer ob 7. uri skozi celi mesee junij v novi cerkvi presv. Srca Jezusovega, kteremu na čast je ves mesec junij posvečen, Vdeležuje se jih oblina množica vernih.
(Danes prvi četrtek meseca junija) je pri bra-tovskem opravilu vednega čeženja presv. Eešnjega Telesa pri nunah pridigoval preč. g. prof. Zupančič. Omenil je, kar je zlasti znamenito, da ravno danes je 251etnica začetka bratovščine vednega češenja presv. Eešnjega Telesa. Dovoljena je bila bratovšina po kapit. vikarju, r. Kosu (ker tudi takrat je bilo brez škofa v Ljubljani). Prvo bratovsko opravilo je imel takratni kanonik in semeniški vodja Novak, stregla sta mu, če se ne motimo, sedanji prečast. kapit. vikar gosp. dr. Pavker in sedanji šempeterski župnik g. M. Hočevar. Le Bog ve, koliko dobrega sploh za olepšanje cerkva in koliko molitve se je v tem 251etnem času godilo! Naj raste in deluje še mnogo let!
(Državne ustanove) na podkovski šoli v Ljubljani podelilo je poljedelsko ministerstvo naslednjim učencem imenovane šole, da obiskujejo letošnji drugi tečaj ondi, in sicer: Janezu Kemperlu iz Sorič (okraj Kranj); Jožefu Tomšiču iz Trnovega (Postojna); Jožefu Jenku iz Verbovca (Postojna) in Andreju Mikuletiču iz Velike Bukovice (Postojna) vsakemu po 50 gold. in je izročilo dotično svoto 200 gold. tukajšnji c. kr. kmetijski šoli na razpolaganje.
(Dve novi pošti) v Ljubljanski okolici ste se vstanovili in ste službi dotičnih poštnih opravnikov (ekspedijentov) razpisani. Ti dve pošti ste: prva v Horjulu, druga na Dobrovi. Letna plača znaša 150 gold. in uradni pavšal pa 40 gold. na leto. Za odškodnino dnevnega pešpota iz Horjula na Vrhniko dala se bo posebna nagrada po pogodbi. Prošnje naj se vlože v 14 dneh na vodstvo c. kr. pošte in telegrafa v Trst.
{LjubljansJce slike) razpostavljene so na ogled tukaj na Velikem trgu pri Giontiniju, kjer se po 80 kr. dobivajo. Vidijo se najlepši oddelki našega mesta, kakor so trije razgledi na Grad; Franc Jo-sipovo nabrežje s Frančiškansko cerkvijo v zatišji; velika realka, nunska cerkev z ^zvezdo", Tivoli itd.
(Toča) pobila je predvčerajšnjem zvečer po Ljubljanski okolici okoli Eudnika, in je ubogemu kmetu skoraj vso nado strla. Polje, ki je ondi posebno lepo kazalo, je skoraj do celega vničeno.
(Binkoštni prazniki) so nam prinesli jako nestanovitno, deževno in hladno vreme, ktero, ako bo dolgo trajalo, ne bo posebno ugodno za poljske in vrtne pridelke. Od binkoštne nedelje pa do danes dežuje dan na dan v presledkih, sedaj silen in gost v plohi, sedaj zopet pohlevno roseč. Enako slabo in nestanovitno vreme je, kakor čitamo, tudi po drugih krajih.
(Starši čuvajte svoje otroke!) V Ljubljani mora človek šetajoč po nekterih ulicah res vsako uro po štirikrat Boga zahvaliti, da se ne zgodi še več nesreč pri otrocih, ki so na nekak čuden način v jako nežni starosti od 2 do 5 let kar sami sebi prepuščeni. Mnogokrat imeli smo že priložnost opazovati, da je moral izvošček dirjajoč vstaviti, ker se mu sredi ceste ali ulico igrajoči otroci niso umaknili. Najlepše je pa to, da 2 in 3 leta stari otroci po velikem trgu na rotovški strani med branjevkami lazijo, ktere bi človek, l-"dar se mu mudi, lahko desetkrat pohodil, preden se bo taka zanikrna mati ozrla, kod njeno dete pieza in lazi. Ees ne vemo, kako da naj tuji ljudje pazijo na otroke, ki staršem niso kar nič mar. Povod do te opravičene pritožbe daje nam nesreča, ki sicer ni v zvezi s smrtno nevarnostjo, vendar pa jasno priča o malomarnosti in zanikernosti nekterih starše". Pretekle dni preganjala si je Sietna deklica za sv. Krištofom na lesnem trgu na ta način dolg čas, da jo po ondi naloženih železniških zaglavnikih plezala in skakala. Ko zopet hoče skočiti iz enega konca na druzega, obtiči ji noga med švelarji in je ne more nikakor izvleči. Kaj sedaj? Druzega nič ne pomaga, kakor jokati, kar je deklič tudi takoj sprevidel in — začel. Ko nek hlapec jok zasliši, prihiti in mladenko reši iz neugodnega položaja. Poškodovala se je pri tej igrači vendar le toliko, da so jo morali v deželno bolnišnico prenesti.
(liazpisane) so naslednje učiteljske službe: Na čvetero razrednici v Postojni služba tretjega učitelja 8 500 gld.; v Vipavi služba druzega učitelja z
400 gld.; v Trnovem služba druzega učitelja s 500 gld.; na Ubeljskem, v Dolenjem Zemonu, v Nadanjem Selu in na Ostrožnem Brdu po 450 gld.; v Planini, v Eazdrtem in v Lozicah po 400 gld. leitne plače. Prošnje do konec julija na okrajni šolski sovet v Postojni.
Razne reci.
—	Njih Veličanstvo presvitli cesar podaril je občinama Iška Loka in Ig vsaki po petdeset gold. za napravo gasilnega orodja iz zasebnega premoženja.
—	Idrijska čitalnica napravi v nedeljo, 8. t. m., pri vgodnem vremenu izlet v Oirkno. Deležniki izleta zbirajo se v čitalnici, od koder se odpeljejo točno ob pol ene popoludne. Ako bi bilo vreme nevgodno se izlet preloži na prihodno nedeljo 15. t. m. K obilni vdeležbi vabi najvljudneje
^0 d b o r.
—	^Slovensko društvo" na Štajarskem zboruje v nedeljo, 8. t. m., v gornji Senarski pri sv. Trojici v slov. goricah v gostilni g. Jožefa Pe-klarja popoldne ob treh. Slovenski rodoljubi se vabijo k obilni vdeležbi.
—	Med kardinali, ki bodo v prihodnem konzistoriju imenovani, imenuje se tudi prevzvišeni Dunajski nadškof Gangelbauer.
—	Neki šolski nadzornik na Bavarskem hvali dobri stan ondotnih ljudskih šol ter pristavlja, da so učitelji večinoma izgledni. Mladi učitelji niso nič manj prešinjeni verskega duha kakor starejši, ter se tudi vestno trudijo mladino versko-nravno odgojevati. To je milost — pravi g. nadzornik, — za ktero Bogu ne moremo dosti hvaležni biti. — Da bi se pač tudi pri nas kak nadzornik o šoli in učiteljih tako pohvalno za-mogel izraziti!
—	Novi general jezuitov, P. Anderledy, je rojen v nemški Švici, v Briegu v kantonu Wallis-u 3. junija 1819. Devetnajstleten mladenič je stopil v red in sc je učil modroslovja v Eimu in Freiburgu. Ko so bili jezuiti iz Švice in iz Piemonta pregnani, se je podal v Ameriko, kjer je postal župnik. L. 1851 se je vrnil Anderledy na Nemško in je postal 1. 1853 rektor bogoslovskega ustava, kterega so vodili v Kolinu 00. jezuiti. L. 1856 je bilj premeščen v Paderborn, 1. 1859 je postal provincijal, 1. 1865 profesor moralne teologije z Maria-Laach, 1. 1869 ravno tam rektor.
—	Skrben pastir. Vzgled vsem škofom in duhovnikom je brez dvoma Linški škof Eudigier. Vse njegovo več desetletij obsegajoče pastirsko delovanje, je polno vneme za sveto cerkev in skrbi za dušno in telesno srečo svojih vernikov. Njegova navdušenost in odločnost za vse blago je znana po celi Avstriji, posebno pa judovskim pisačem na Dunaju, ki ga zato iz srca sovražijo. Njim bi bil všeč le mlačen in zanikern višji pastir. Kako je pa temu odličnemu in vzornemu škofu blagor svojih vernikov na srcu in kako je on neustrašen, kaže njegov spis, ki ga je priobčil Linški škofijski list. Glasi se v odlomku: „Na Avstrijskem je nastala zadnji čas nova stranka, ki ne pove, ali je liberalna ali klerikalna, v resnici in dejanji se pa vedno bolj k liberalcem nagiba in dela za liberalna načela. Iz tega namena skuša vzeti zaupanje našim zasluženim državnim poslancem in vničiti naše ljudsko društvo, v kterem sem vselej spoznal veliko, da, občudovanja vredno delo previdnosti božje za našo deželo. Ta stranka je povzročila ves nemir in prepir na Zgornjem-Av-strijskem; imela je prej veliko moči, zdaj je je pa že precej zgubila. — Cerkev imenuje v nekem svojih slavospevov presveto Devico Marijo „Vodnico miru" (Dux pacis). Prosimo jo pri šmarnicah, da bi na njeno mogočno priprošnjo se povrnil mir v deželo, ki je tako „marijanska". To so odločne besede, vredne višjega pastirja! Bog daj tudi naši škofiji tacega škofa, ki bo v nemirnem in mlačnem času po vzgledu Linškega škofa kazal vernikom pravo pot!"
—	Zaklad v stari skrinji. Mizarju Josipu Schlichtlingu na Dunaju je izročila pred nekoliko mesci vdova po krojaču Ludmila Františkova staro skrinjo, da jo popravi. Ko je mizar predpreteklo soboto skrinjo ogledoval, je zapazil skrivna predala, v kterih je našel nekoliko zvitega papirja. Bili so vrednostni papirji, akcije, obligacije itd. Mizar je naznanil to policiji, ki je poklicala srečno posestnico stare skrinje in ji naznanila, kaka sreča jo je zadela na stara leta.
—	Mlad ženin. V neki občini na Euskera se je oženil jud Abraham Fischer, 96 letni starček s 16 letnim dekletom. S svojimi 4 prejšnjimi žena-ni je imel 24 otrok izmed kterih jih je nad polovico starših nego nova mačaha, pa tudi nekteri vnuki jo v starosti že dosegajo. Pri tej ženitvi je imel gotovo denar važno ulogo, drugače si ne moremo misliti.
Telej^rami.
Zagreb, 5. junija. Deželni zbor sc je danes otvoril. Predsedoval je podpredsednik Horvat.
Poslanci so prišli v polnem številu. Kraljevo pismo poslušali so stoje. Po naznanilu jutraj-šnjega dnevnega i-eda (nadaljevala se bo debata o izdelku jednajstorionega odbora). Ban in hrvaški minister sta bila navzoča.
Spljet, 5. junija. Včeraj so še pet Lahor zaradi tepeža zaprli.
Budapešt, 4. junija. Anarhist Soheffler je obsojen na 21 mesecev hude ječe in 1100 goldinarjev kazni. Tudi mora povrniti stroške. Soheffler se je pritožil.
Budapešt, 5. junija. Držayno pravdni-štvo je opozorilo Dunajsko policijo, da so novice o navedenih priznanjih anarhista Frieda popolnoma izmišljene.
Rim, 5. junija. Bodoči konsistorij bo še le meseca septembra ako ne celo decembra.
Tujci.
4. junija.
Pri Maliči: Jurij Babioh, c. k. general, iz Trebinja. — Wiljein Snowi«, trgovec, iz Judernossa. — Silvio Fonzari, agent, s soprogo, iz Steinaelia. — Blank, trgovec, z Dunaja. — Frano Kleber, natakar, iz Gradca. — Jan. dr. Omulee, odvetnik, s soprogo, iz Štajarskega. — F. Pacehiaffo, iz Celja. — Frano Pocorni, iz Kočevja. — Florijan Toinie, krčmar, iz Kočevja.
Pri Slonu: Loffler, trgovec, iz Linca. — Josip Wundsam, trg. potovalec, iz Gradca. — Franc Nowak, lekarnar, iz Maribora. — A. Horwath, agent, iz Maribora. — Bujan, zasebnik, iz Siska. — Janko Schvveiger, zasebnik, iz Črnomlja. — Mally, tovarnar, iz Tržiča. — Janez Križ, trgovec, iz čubra.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 5. junija.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl.	45 kr
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81	„	30 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	102	„	10 „
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	75
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	859	„	— „
Kreditne akcije . . .160 gld.	309	„	—
London.......122	„	15 „
Srebro.......—	^^	_ ^
Ces. cekini.......5	„	75 „
Francoski napoleond......9	„	69 „
Nemške marke......59	„	65 „
t
Bogn vsegamogoencmu se je zazdelo vsled Najvišjega sklepa našega drazega, iskreno ljubljenega sina, velečastitega gospoda
kaplana Trnovske župnije,
danes ob pol šestih zjutraj v 41. letu dobe svoje po kratkem a težkem trpljenji, prejemšega sv. zakramente za umirajoče, poklicati na oni boljši svet.
Truplo predrazcga pokojnika preneseno bo v ipe-tek v 6. dan junija popoludne ob polu sedmih iz Trnovskega farovža k sv. Krištofu in ondi pokopano v lastni gomili.
Zadušnc sv. maše služile se bodo v mnozih cerkvah. Dragi umrli je priporočen pobožnemu spominu.
V Ljubljani, 5. junija 1884. Matija Kilar,
liiljcžni^ki uradnik v {^kofji Loki,
Elizabeta Kilar poroj. Karlin,
mati.
Jarnej Kilar,
C. k. duvlciirfiki pristav v Tržiči,
brat.
Eavnokar jo izšla in sc dobiva v Katoliški Bukvami knjiga:
Die Keiclie
der
eiliei M Kip
ihr	.
Sterndienst, ihre Reise nach Betlehem etc. !
Nach den Gesichten der gottseligen	^
Knthariua Emmerich	.
im Vcrgleiclic mit den Aussagon der Geografic, der	]
Gesehichte, der heil. Schrift und der Alterthiimer.	,
Nabral in sostavi! Anton Urbae,	;
kanonik in stolni župnik v Ljubljani.	■
Z z e m 1 j e v i d o m.	;
Velja sešita 80 kr., po pošti 5 kr. več.