si. r>r>. V Trstu, v sobolo 11. julija 1885. Tečaj X Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo in aibate o poludne. Cena za vse leto je more čitatelj ua tak način najbolje predočiti izvirnik. Pri svojem delu sem se držal Sbinkar Panditove izdaj«, ki ima naslov: The Vi-kramorvaŠiyam, a drama in five acts by KžtliiAsa, edited with english notes by Shankar P. Pandit. M. H. Bombay 1879. Ta izdaja sedaj najbolj ugaja. Upam, da moji rojaki to delce prijazno vsprejmo (to je prvi prevod v južnoslo-vanskern jeziku). Če se prikupi Slovencem, priredim potem Še MAlaviko in Agnimitra, pa tudi druge drame za slovensko občinstvo. Mislim, da smem tudi povedati, kje sem izvrševal to delce. Prvo dejanje sem lani po leti preložil v Zlati Pragi, ostale pa v šolskih počitnicah v divnih Halozah. Prvo delo v kakej stroki se navadno posvečuje zaslužnim možem. Komu pi naj jaz Urvašlco posvetim? Komu drugemu, kakor Davorinu Trstenjaku. Davorim / Vi ste bili moj učitelj na Mariborski gimnaziji pred dvajsetimi leti, In Vi ste še zdaj moj iskren prijatelj, s ponosom pravim: prijatelji Vaši spisi, Davorine, v katerih ste navajali mnogo sanskrtskih besed, napotili so me, da sem sanskrtfičinl bi že v obraz pogledal in evo tukaj eden sad Vašega delovanja. V znak gorke hvaležnosti. da tako prijateljski spremljate moje delovanje in nehanje uže toliko let, blagovolite prijazno vsprejeti mojo (JrvaSico. Prelagatelj. Osobe: kralj v Pratišthani (Allahabad). njegov sin. Purani vti, AJui, Latavja. Manavaka, zaupna osoba kraljeva in h krati tudi burkež v indij. glediSčni icri. Vožnik kraljev. * Narada pobožen modrijan in posel bogov. Citraratha gandharvov, božjih bitij nižje vrste. Dva učenca Bharata nebeškega glediščt.ega ravnatelja. Rečaka, kirat (na pol divji prebivavec logov) v spremstvu kraljevem, soproga Pururasova. njena služabnica. Avsinari Nipunika Urvasi Čltralekha Sahadžanja Menaka Rtmbha Satja vati Spremstva. Apsarase, boginje nižje vrste, izredno lepe. pušffavnlca. Molitev. Ti, ki zemljo in nebo preSiniaS vsigdar, Ki duh enotni zoveš v pesnih se, Ti sam se smeješ zvati prav za prav Gospod, a drug noben nikakor ne; Kdor zemskili spon ž»'li se iznebiti, Ta iSče v duhu te. nedihajoč'); Kdor ljubi in zamisli se, temu Si vdan; ta bog nam budi milosten! (Po molitvi nastopi glediŠčni ravnatelj). Ravnatelj, Dovolj je obotavljanja 1 (gleda po garderobni sobi). MariSa, idi sem! (Glediščni igralec nastopi). Igralec. Evo me I gospodi accentue los (iifferences qui distinguent lo serbo-croate du slovene, dont le centre d' action est Laibach et qui est la langue litteraire de la Carniolo et des districts Slaves environans. Le Sloveue est, d' apres Mikloschitsch Tune des principales autoritet en cette matiere, le plus ancien dialecte jougo-slave. 11 etait parić, aux pi-eraiers Siecles du mo^en age, par toiites les tribus Slaves, depuis les Alpcs du Tyrol jus-qu'aux abords de Constantinople, depuis TAdriatique jusqu'a la Mer Noire. Vers le milieu du VII-. Sičcle, les Croato-Serbes, descen lant des Kar-pathes et les Buigares, de race fin-noise, s'ćsablirent encore plus a V est, etmodifičrent chaque groupe a, sa fa^on. Toutefois, dit — on, l'antique idiome, le Slovene et le Croato sont si rap-proches qu'il n'eut pas etć impossible de les fusiouer en uno lanjrue iden- ^ O tique, Slovenes et Croates se compren-nent parfaitement; raieux encore que les Suedois et les Norve£?ions.» 4 o V tem citatu je izrečeno obžalovanje belgiškega učenjaka, da se Srbi Se niso poprijeli latinskega alfabeta, ker zvezi južnih Slovanov je vse Škodljivo, kar jih preveč odda-Ijujo od zapadnih ljudstev, potem obžaluje, da nista Hrvatski in Slovenski jezik uže spojila se v enega samega. O slovenskem jeziku omenja, da je najstarejše južnoslovansko narečje, katero se je v prvih stoletjih srednjega veka govorilo od Tirolskih Alp do Carigrada in od Jadranskega do Črnega morja. Še le v 7. stoletju, ko so prigli Hrvatje čez Karpate in so se Bolgari naselili Se bolj proti jutro-vem, nastale so posebne grupe. Pri vsem tem pa sta se hrvatski in slovenski idiom tako približala, da ne bi bilo nemogoče spojiti ju v enega sa-mega^ Slovenci in Hrvatje se popolnoma umejo, boljše Se nego Švedje in Norveži. (Konec prih.) Lamentacije. VI. Kder je zadovoljnost, tam je tudi mir in sloga. Kaj je pa zadovoljnost nego skladanje, enako mišljenje in mimo ži-venje z onimi, s katerimi pravimo, da smo zadovoljni? Ako smo zadovoljni, te-duj smo tudi srečni, ker ako človek ni srečen, tudi ni zadovoljin i to sam z seboj. Z drugimi je človek labko in mora (ako je dotična oseba pravič ia) biti zadovoljin, če tudi z seboj ni. Ravnatelj. Občinstvo je uže dovolj glediščnih iger starejših pesnikov \idelo. zarad tega hočem danes Kilidilsovo delo Ur*uši prikazivati; treba je tedaj, da se vsak igralec izvrstno pripravi in jo častno reši. Igralec. Kakor velevaš, gospod ! (Odide). Ravnatelj. Poklanjam Vam se, čislana gospoda! (pokloni se). Pazljivo poslušajte igro dtiešnjo, Ki jo izumel je naš K&lid&sa; Saj vem, da čislate nas, svoje sluge, Pa tudi delo samo hvali se. (Zadej za pozoriščein se sliši klir: ■ Pomagajte, spoštovani, pomagajte !u) Ravnatelj. Kai jpomenja glas, ki ga slišim z neba? (premišljujeV A zdaj vćm, kaj je to: Nebeška deklica, ki jo i z boka Puščavnik je rodil Nftrtljana. Ta ljudomili modrijan s* vrača Domov. Pohodila je boga na Kailasu*), ker na tej visoki gori Bogastva biva bog. Domov gredočo Napadli so sovragi in sred pota Družice nje kličo zdaj na pomoč. (Odideta). _ (Konec predigre). *) V Indih je navada, da tinti ukuša dihanje ustaviti, ki inkreno premišljuje božje zapovedi. *) Kail&sa je gora, na katerej stanujeta, kakor Indi mislijo, Kuver, bog bogastva in bog šiva. V nekakem političnem pomenu govoreč, mi smo zadovoljni z vlado, ako nam je ta pravična; zadovoljni smo n. pr. mi primorski Slovenci z svojimi poslanci, ne zate, ker nam Bog ve česa pridobivajo, ampak zato, ker se srčno za naše pravice potezujejo. Je-li nam pridobe česa ali ne, to je drugo: sami niso večkrat krivi, ako nam nič ne pridobe; zadovoljni smo z njimi zato, ker so se bojevali. Upanja se ve da smo polni do naših poslancev, od njih upamo (in prav imamo), da nam pridobe, kar nam naši nasprotniki odte-zajo; in iiato moramo se v volitvah hrabro držati ter gledati, da si izberemo moža po našej volji. Nezadovoljni smo pa in mrmramo nad našimi nasprotniki, katerim se je očitno dokazalo nasprotovanje do nas, in kake čute goje do nas. Nezadovoljno je v veli-kej večini patrijotično prebivalstvo Trsta in njegove okolice nad mestnimi svetovalci, ki druzega ne iščejo, nego da nas zatirajo in ta nezadovoljnost se je pokazala v zadnjej volitvi v državni zbor in pokaže se, ako Bog dade, tudi v bodočih volitvah v mestni zbor, maščevali se bodo pravi avstrijski domoljubni prebivalci Trsta nad svojimi nasprotniki, ali ne tako grdo in nesramno, kakor so se začeli nemirni Italijani nad ubogimi okoličani, ampak z orožjem postave: volili si bodetno svetovalce, katere sami hočemo. Tu nam nehote v misel prihaja pri-huljena in priliznena f Goncordia (labko se jo mej mrtve šteje, ker na trgu Gadola nema več svoje table (je-ll svojo glavo kam drugam prenesla, ali jo je zgubila?). Ko so videli ti dvomni patrijotje, kako slogo so mej Trstom in okolico naredili, ko £0 videli, da so njih zvesti pristaši začeli se koj leviti in svoje cunje v Rim prat pošiljati, vodo namesto mleka v svojo iz cikorje narejeno kavo ulivati, furlanske panjoke iz polente namesto brškega kruha jesti -- vzbuditi so hoteli Concordijo, poklicati jo iz groba ter jej veleli, naj po njej vzbujenemu zmaju v podobi nesloge, glavo zmečka. Oh, oh, sedaj ko so toliko ljulike mej ljudstvo nasejali, vzburili ga, Garibaldinca mu za poslanca vrivali, — sedaj hočejo po listovih svoje garde ogenj pogasiti! Bogjim daj pomoč, da bi ga — ali, ni li to noro počenjanje, se-li nepravi to ljudstvo begati ter ga tem bolj od njegovega prepričanja odtegovati, pu nepotrebnem nemire in besnost vzbujati? Da, uprav to je bil namen Gikoijašev in ta je Še, ako jih je še kaj. Spoznali smo jih dobro in ne pridobe več ca se tako hitro niti okoličana niti treznomisle-čega meščana; očitne so njih namere, očitne spletke, očitna sredstva, očitno tudi sodelovanje mestnega magistrata, ki bi, kar se tega tiče, moral biti vzor ne-pristranstva in pravice vtem, koje nemir sejal po svojih slugih, uradnikih itd. Isti magistrat (kakor se sluti; zlorabil je v to morda tudi mestno blagajnico, ki gotovo ni za to postavljena. Vsaj smo brali v časnikih, da je uprav magistratni assesor Pimpach, oni namreč, ki je čiste vipavske, torej Rlovenske krvi, v svojem srdu prvi pokazal zobe in potem vrata slovenskej okoiičanki, ki je hči one majke Slave, katere je sin imenovani magistratov! služabnik; poturica je res slabši od Turka Zadnji slovenski pregovor ima res dosti resnice v sebi; trdili bi skoraj, da ima zmiraj prav, V zadnjih dogodkih, ko so namreč nekateri začeli okoličanke odpravljati z res ničeviu razlogom, slišati ni bilo o kakem drugim zastopnejšem Italijanu, ki, čeprav Italijan in progressove stranke, nI se toliko ponižal, da bi take norosti uganjal, ampak, spoznavši, da nI meščanu živeti brez okoličana, ni temu brez prvega, take čine še obsojal in grajal kot — pagliacciate. Morda je takih mož mej društvom »Progresso« (ki vendar ni napredek, ampak mnogo več nazadek) več, kar ne dvomimo, ker marsikak je uže od tega prestopil v politično društvo, ki je vendar (vsaj v svojem programu 1) povsem nasprotnih principov od prvega. Tudi o dobrotljivosti teh gospodov ve innogokak slovenski meščan in morda še več okoličan, mnogo povedati ki je pa najbrže — voda na njih mlin, Kaj niso obećali cikorjaši v zadnjih volitvah In v mnogo prejšnjih! Ali pustimo to, ni pravila brez izjema in zato ne smemo vendar za kako malo plačo prodajati samega sebe in voliti onih, katere nam oni postavljajo. Verujmo jim In spoštujmo jih, ako so Čislanja vredni ter delajo z nami nesebično, če pa tirjnjo od nas radi tpga, ker nam morda kaj zaslužka dajo, da jim prodamo tudi svoje prepričanje, tedaj odvrnimo jim, kar jim gre. Drugače smo izdajalci ter pustili smo se podkupiti. Enako so storili nekateri takozvani kapovile, ki sedaj na nekdanjih županskih tronih sede; ti so za majhen zaslužek prodali tudi svojo narodnost laškemu magistratu in te bi po pravici smeli nazivati mi fičavotom, sužnjim magistratu. Ni 11 to zlorabljenje pravic, da se slovenskim okoličanom taki župani postavljajo, ki imajo nalogo okolico s pret-njami ali obeti za laško stranko pridobiti in jo talijančiti? Ni to grdo in neznosno, da se n. pr, v Barkovljah na tem sedeiu Še drži oni Visintini, ki je obenem pipec, policaj, prodajalec strupenih pijač in kaj vemo še? In vse to slavna vlada trpi I Poprej bi se morale take stvari zabraniti in potem bi še-le mej okolico in mestom bil mir. Naj se poprej v prvo uvede slovensko občevanje z magistratom in naj se jej ne krate pravice in ne bode treba nobene Goncordije, ne Cikorje, ker konkordija (sloga) sama pride ter bo trajala. — Politični pregled. Notranje dežele. Lesarjev M prestoluik in prestolnica sta se 7. t. m. odpeljala v Antverpen, da ogle-data razstavo, ki se je tam odprla. Bolgarski knet je 8. t. m. prišel v Bu-dimpešt in ogledal razstavo. Skupne mimsterske konferenc«, ki je bila 7. t. m. na Dunaji. udeležili so se avstrijski ministri grof TaatTe, vitez pl. Dunajewski, baron Pino, in ogerski Tisza, grofa Sza-paty in Szechenyi. Ta konferenca je imela le ta namen, da se nazori o arstrijsko-ogerskej nagodbi izjavijo in pojasnć; stvarni dogovori se prično v jeseni. Ministri so začeli Dunaj zapuščati ter iščejo hladne sence. Vnanje dežele. V Bruslju je policija 9. t. m. preiskovala hišo, v katerej se zbirajo anarhisti in v katerej se tiska tudi njihov časnik, zasegla je več tiskovin in 14 osob zaprla, nekoliko njih pa zopet oprostila. Mej za* prtimi je en Rus in eu Nemec, drugi so Fiancozi Belgičani. Francoska vlada j-j 9. t. m. zahtevala 947.000 frankov kredita od državnega zbora za naselbine v guinejskem zalivu. Francoskemu senatu je vlada 7. t. m. predložila pogodbo s Kitajsko. Potem se je razpravljala egiptovska finančna pogodba in bila sprejeta. Nemčija je, kakor znano, popustila o svojem zahtevanji na posestva v zalivu sv. Lucije, ali na zanzibarskih bregovih ho-če|0 Nemci vedno dalje segati. Uže si je nemSko afrikansko društvo pridobilo Široko zemljišče ter ga postavilo pod varstvo nemškega cesarstva, in če tudi se zoper to pridobitev postavljajo razni zastopniki druzih držav, vendar Nemci vedno še dalje segajo, in Piel, ki je zastopnik nemške vshodnje afrikanske družbe,izrekel je, da je ta družba vrstnica Štirih rek, ki so po nekem delu plovne, in da si je osvf jila tudi zemljišče Kutu. Novi pridobljeni deli so neki še vel ko rodovitnejŠi od poprejšnjih, dolina Rulii|ije neki lahko žitnica vsega Zauzibarj.i. Ni dvombe, da družba dobi tudi za nove pridobitve cesarsko varstvo, kakor ga je dobila za stara posestva. V anglelktj \gornjej žbornici je 7. t. Salisbury dolgo govoril o avfganskem in egiptovskem prušanji, Govornik je nagla-šal, da mora vlada gle ić razprav z Rusijo, kakor tudi v drugih prašanjih nadaljevati politiko prejšnjega mimstertsva. Prva naloga je, da se spolnijo dana zagotovila, zato se mora uresničiti beseda, dana avfganskemu emirju glede zulfikarske soteske; životno prašanje je to, da se utrdi povsod zaupanje, dase drži angleška beseda, komur se je dala. AngleŠko-ruski dogovori se vr?e na obeh straneh z odkritosrčno željo, da se mir ohrani, ali niso dospeli še do tega, da bi se kaj gotovega moglo povedati. Sicer pa pri razmerah v onem delu: sveta tiemajo določilne važnosti; temu nasproti pa mora vladna politika biti stanovitna, ne pa omahljiva. Govornik razlagi potem teško nalogo brambe Egipta proti barbarom ln uredbo razmer nasproti Sudanu ter mejnarodne razmere proti drugim državam; največja težava je fioaČno stanje, to se mora najprej urediti. Ji Anama poroča 7. t. m. Courcy, da je v Hue zdaj vse mirno, anamitska vojska je popolnoma potolčena; Francozi imajo 10 mrtvih in 62 ranjenih. Manifest na anamitsko ljudstvo obsoja sovražni napad in svetuje z spodobnimi besedami kralju, naj se vrne v svojo palačo, katera pri napadu ni trpela in v katerej so nakopičeni veliki umetniški zakladi. DOPISI. Iz Vrdele v 7. dan julija 1885. — Zadnjo nedelo je imelo naše obrtnijsko društvo svoj redni občni zbor. Zbralo se je mnogo delničarjev, koji so vsi gorko zavzeti za to društvo. To društvo mora postati steber, na koji se bodemo vsi v burnih časih naslanjali. Mlado je to naSe društvo, komaj dobro leto obstoji, ali vidi 6e viden vspeh napredka. Z malo svoto 100 f. je pričelo in danes ima uže v blagajnici nad 1000 f. Vodstvo je v dobrih, poštenih in zanesljivih rokah. Ves odbor sestoji iz navdušenih mož, ki vrlo zastopajo koristi društva na vse strani. Čaka še tega društva velika naloga, ali upajmo, da se k ljubu vsem zaprekam, ki jih je dosedaj moralo prebiti, vse dobro izvrši. Kakor bučela in mala mravljica delati in se truditi, da se preskrbiti za zimo, tako moramo mi skrbeti za našo bodočnost. Ne bodo nam smeli naši potomci očitati, da nismo nič delali. Z marljivostjo in trudom se |e pričelo delo in izvršiti ga moramo. Ako Bog da srečo, lotimo se še drugih podvzetij, kakor zidanja poslopij, naprave prodajalnic in podružnih gostilnic v Trstu in okolici. Zabraniti moramo na ta način vsacemu Furlanu vstop v našo vas, da ne prične kupčevat, kakor navadno z malimi rečmi ali predno mine leto dni, uže je natiačil poln žep in se potem bahaško vede. Le z delom in vstrajuostjo priborimo našemu narodu boljšo bodočnost. Slovani v Trstu I Vas pa uljudno vabimo, kadar imate voljo obiskati našo okolico, naj vas pelja pot v prostore našega obrt-nijskega društva. Z griča imate lep razgled po Trstu. Postreženi bodete z dobro jedjo in pijačo. Tu se tudi večkrat o praznikih in nedelah zbira naše pevsko društvo ■Zora«, ter nam dela veselje z svojim prekrasnim pevanjem. Zanašamo se trdno, da še nas bodo Slovani v Trstu vsikdar po mogočnosti podpirali in mesto v za-duhle italijanske krčme po mestu, zahajali raje k nam mej svoje brate, da tako omogočijo, da bode naše društvo kre> pko stalo in vrlo dobro napredovalo. Lep vrt z Še lepšim razgledom je pred gostilno. Ker je tudi za slabo vreme pripravljena jako velika dvorana in še druge sobe, v koje se lehko zbere okolo 300 ljudi, vse to je očividno, da smo za vse slučaje pripravljeni. Obrtnijsko društvo, ti se pa množi, krepčaj in rasti v sreči in božjem blagoslovu. Iz »tare Verdele 9. julija. (Izv. dop.). Večkrat se sliši, da imamo tu pa tam kacega dobrega buditelja naroda; tudi pri nas imamo nekega krojača, ki je nas vedno učil in nam pravil, dasi ne znamo pomagati. Kot narodnjaka smo ga vsi radi podpirali in resnično Bije tudi dobro opomogel. Po njegovem izgledu smo si hoteli tudi mi sami, domači Verdeljčani, nekoliko pomagati, ker časi se spreminjajo in ljudje tudi. Osnovali smo si zbog tega obrtnijsko narodno društvo, In vsak pameten Slovan nas je zarad tega le hvalil, le oni, ki nam je vedno očital, da nismo za nič, ni bil vesel tega napredka, te lastne pomoči; on je začel naše društvo in njega voditelje črniti in opravljati, češ, da društvo nema denarja, da dela s tujim denarjem, da vodstvo ni za uič itd., vse to — umeje se — I« zarad konkurence. Mož pa močno greši nad nami, on sam je delal s tujim denarjem in si je nekaj napravil, za kar naj Boga zahvali in nas. Mi mu privoščimo, da tudi v prihodnje dela in si pomaga, toda naj ne bode tako zavidljiv, tak egoist, naj premisli, da je Bog za vse ustvaril svet in kruh. To je za denesle svarilo; ako se pa ne poboljša, pa ga tako primemo kakor zasluži. Torej pamet in moštvo 1 Več Vrdelčanov. Z Goriškega, 8. julija. — (Slovanska apostola in njih slavljenje po vsem Oo-riikem. — Bralno in podporno druStvo in prepovedana slavnost. — Narodni dom v Gorici. — Nesprejeti red. Nali Lahoni. — Kmetijsko). — Praznik sv. Cirila in Metoda se je zadnjo nedeljo 5. t. m. na Goriškem slovesno praznoval. Predvečer so na več hribih, posebno nad Vipavsko dolino, kresovi goreli. V Privačini je bila godba, streljanje možuarjev in spuščanje umeteljnih ognjev. Drugi dan na praznik sv. apostolov je bila slovesna sv. maša, podoldne po blagoslov z govorom o živenju ss. Cirila in Metoda in zahvalna pesem. »Slovenski Jez« v Brdih je priredil veliko slavnost. Ta dan se je blagoslovila v Biljauskej cerkvi podoba sv. Cirila in Metoda z slovesno službo božjo, in bila potem podoba položena v stranski oltar. Popoldne je biia v ta namen velika bf-seda. ki se je častno izvršila, le škoda, da je slabo vreme nadlegovalo. Solkanska fara je z vsemi svojimi vi-karjati Šla ta dan s procesijo na sv. Goro v spomin tisočletnice smrti sv. Metoda. Na sv. Gori je bila velika cerkvena slovesnost na čast slovenskih sv. apostolov. »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici«, katerega patrona sta sv. Ciril in Metod, vložilo je bilo pri okraj, glavarstvu prošnjo, da bi smelo na praznik sv. Cirila in Metoda blagosloviti svojo zastavo, ker pa je isto prošnjo odbilo, in slavnosti ni dovolilo, zato ni društvu čas pripustil napraviti večje slavnosti, nego da je imelo zjutraj v cerkvi sv. Antona slovesno sv. mašo. Tudi po drugih cerkvah se je več ali manj molilo in spominjalo naših sv. apostolov. Ćuduo, da nam zabra-nuj^jo našo slavnost tako trdovratno, še bo i j čudno pa, da si od neke strani toliko prizadevajo, da bi nam Iz glave izbili slovanska svetnika. — Najrajše bi se menda na nekem kraju vedelo, da bi vsaka slovenska vas imela svojega svetnika in nobenega druzega, nego tistega, ne slavila. — O ti blažena providencijonalna politika! Nafie podporno društvo vsled te politike trpi in s tem trpi tudi narod; ali nadejamo se, da se stvari vendar obrnejo na boljše in to se kaže uže s tem, da v Gorici dobimo na nek način svoj narodni dom. •) Ker so Lahoni Čitalnico spodri-noli iz lepih prostorov na Travniku, začeli so se naši prvaki ozirati po drugih primernih lokalih, in te dni so sklopili nekda pogodbo z g. Marciuijem, konservativnim, pravičnim Italijanom, da on svojej povsod dobro poznanej gostilni nasproti velikega semenišča dozida veliko dvorano z gleia-liŠčnim odrom, in še več drugih lepih lokalov, tako da bodo mogla biti vsa goriška slovenska društva pod eno samo streho. — Ob enem bodo Slovenci imeli v pritličju izvrstno gostilno z vrtom in za tujce bodo tudi lepe sobe. — Pri Marci-niju, krmor uže zdaj zahaja vse polno Slovencev, bode potem neko središče mestnih in Slovencev iz dežele in drugih krajev; tam bode mogel tujec pri izvrstnej do-mačej postrežbi najti vedno domače slovensko društvo, s kratka, to bode pravo središče goriških Slovencev. Tacega središča smo imeli res potreba in hvaležni moramo biti vsem ki so to misel sprožili in izvršili. Pogodba je nekda napravljena za 6 let.— Pri vsej nesreči se torej vendar le gibljemo, in nismo tako zaspali, kakor nas rišejo v nekem Ljubljanskem tedniku. Naš glavar, dvorni svetovalec, baron Rechbach je dobil zarad lanske ribiške konferencije od i tal. kralja red italijanske krone; ali, kakor se čuje, noče ga on spreleti, ker je oni red nekda premajhno odlikovanje za njegovo Šaržo in v primeri z drugimi redi, katere uže ima. Dobil je enalc red tudi župan Goriški, in naši Lahoni so bili tega tako veseli, da so županu napravili serenado in kaj vetu še vse. Na emj strani veselje zarad tega, na drugej pa — nos. Na našej kmetijskej šoli, kder je zdaj vse dobro, bomo imeli v kraikem kmetijski kurz Zi ljudske učitelje. — Mi nisterstvo je nekda mislilo, da bode ta kurz vodil g. Povše; a ker se ta po nika-kem noče več povrnoti v Gorico, zato nekda pride sem začasno gospod potovalni učitelj Kramar, da bo podučeval učitelje lz vsega Primorskega ter vodil omenjeni kurz. — Kako pa, da se je preziralo učitelja slov. oddelka tuk. kiuet. šole? Naš Lahoni bi nekda najrajše videli, da bi slov. oddelk kmet. šole sčasoma odstranjen bil; ne vem pa, ako jim pojdejo slovenski poslanci res na limanice, kakor to hote ali nehote pospešuje neka »kmetijska zveza«. Imponirala je tudi nam Goriškim Slovencem imposantna zavrnitev Iredentov po tržaških Slovencih. — Okoličani smejo na ta čin ponosni bili; oni so res izvrstni stražniki Avstnje in Slovencev na jadranskem morju. Taka disciplina, kakor je pri vas vladala pri /.adnjej izvolitve Nabei goja, kaj posebnega je me| nami Slovenci. —a—. * Lokave! 7. julija. (Svetkovanje v dan 5. jultja. V soboto smo napravili dva kresa; prvega sv. Cirilu a druzega sv. Metodu. Strelalo i zvon io se je v pozno noč. V nedeljo smo razdelili šolskej mla-uini lepo vezane cerkveue pesmaric« s zlatim napisom; »V spomin 5. jul. 1885«. •) Čestitamo iz srca. Ured, Odraslej mladeži smo delili prekrasne podobe sv. Cirila i Metoda. Te podobe so prav pripravne za okvir. Naročili smo je v kitoliškej bukvami v Ljubljani. Rojaci! sezite po nje. Cerkev i zvonik smo okrasili s zastavami i zelenjem. Kolar Bevek je naredil dve velikanski črki C. M. Ozalšali smo ju z najlepšimi cveticami ter postavili na primeren kraj v cerkvi. Ob 10. uri je bila slovesna maša, pri kojej jespevala odrastla mladina pesen : Dve svetli zvezdi svetite na nebu vsem Slovanom. Gospod vikar je kaj ganljivo govoiil o živenji vseslo-vanskib blagovestnikov. Komur ni segala živa beseda do srca — trši je nego mrzla skala. Koncem cerkvenega opravila smo zaorili Še cesarsko himno. Da se je pri tej svečanosti dokaj puŠČanega praha porabilo to se zna 1 Podrobneje o tem nečem pisati. Meni je bilo tudi to prav povoljno, da sem isti dan srkal pri g. vikarju dobro vinsko kapljico iz pisane majolike nad sto let stare. Tudi to se je vršilo v pro-slavljenje prvoučiteljev slovenskih. Prav je tako. V nekej daljnej Vipavskej vasi pa so ljudje drug druzega popraŠevali: »Ma kaj je neki tam pod Cavnom. da netijo kresove, pa toli veličastno zvone in streljajo? Nekdo pa je zamodroval: Veste kaj! škof so se pripeljali. Jaz pa pravim, da je naše ljudstvo še vse premalo podučeno o naših domaČih svetnikih Cirilu i Metodu, Kdor je zaspal, naj se vzbudil Kdor je mlačen, naj se ogreje! Domače in razne vesti. Nadvojvod« Albrecht se je pripeljal denes po morju iz Pulja v Trst, kder sta ga sprejela na molu namestnik in vojaški poveljnik z velikim spremstvom uradnikov in viših oficirjev. Nadvojvoda v Hotel de la Ville sprejme razne deputacije, vojaško posadko pregleda in zvečer se odpelje v Beč. Vojno brodovje je zadnji četrtek končalo letošnje vaje z napadom na pu-Ijske trdnjave. Pri tem napadu je bil pričujoč tudi nadvojvoda Albreht. Koliko mora plačali oni, katerega mestni zbor sprejme za Tržačana V Kdor ne stauuje vedno v Trstu f. 60, kedor je v Trstu manj od 5 let f. 40, kedor je tukaj 5 do 10 let f. 35, kedor je tukaj nad 10 do 15 let for. 30, kedor je tukaj nad 20 let for. 25 in kedor je tukaj nad 30 let f. 20, kedor je rojen v Trstu le f. 10, katere zneske bouo morali plačati oni, katere mestni zbor sprejme kakor v Trst pristojne predno dobe dotični dekret. Razpisane Mlužbe. Mestni magistrat je razpisal službo provizorične učiteljice za okolico z letno plačo f. 450, in za stanovanje f. 150, s petletnicami po f. 60, Prosilke morajo imeti vse potrebne lastnosti, morajo torej dobro znati slovenski, kakor podučevalni jezik in tudi italijanski. — Prošnje se morajo oddati do konca t. m. pri magistratu. Razpisanih je tudi v Istri več učiteljskih služeb, namreč pa v Milobniču. Mihovljeb, Polju, DobaŠnici z hrv. učnim jezikom. Lakonske dole. Blizo L!oydovega arsenala je neka ljudska šola, ustanovljena po baronu Elio Morpurgo. V tej Šoli je ravnatelj nek g. V., mož, katerega hvalijo lahonski listi kakor pravo kapaciteto. Ni davno temu, da je ono Šolo pregledoval nadzornik g. Z., mož, ki je velik prijatelj našega Moj/.esa, ki st prizadeva požiditi mestne šole. Nadzornik popraša neko učiteljico na omeujeuej šoli, ako otroci pojejo kedaj cesarsko pesem. Učiteljica je ongo-vorila, da ne, ker je to prepovedal ravnatelj. Na to gre nadzornik k ravnatelju in ga popraša, ako je res, kar je učiteljica izjavila. Ravnatelj se je zgovarjal, da ni prav tako rekel, ali priporočal da je, naj se hlmua poredkoma poje. Nadzornik je potem v pričo ravnatelja v tej zadevi iz-praševal še nekega učitelja in akoprem mu je ravnatelj hotel druge besede položiti na jezik, vendar je učitelj vse to potrdil, kar je učiteljic* izrekla. Po vsem tem je bilo nekoliko besed na magistratu in hudobni jeziki govore, da je uže vso zaspalo. Gospod nadzornik Z. je sicer jako strog tudi proti patrijotičuim učiteljem, on prepoveduje učiteljem vsako mešanje v politiko tu-ti v patrijotičnem zmislu. Borno videli, kaj stori v tem slučaju. St^ar se tako govori po mestu, mi jo bilježimo brez vsake odgovornosti, kakor smo jo slišali. Lahonwka kullura je tako daleč prišla, da se poslužuje najnižega ova-duštva; tako je nakopala našej tiskarni uže parkrat c. k. flnanco na vrat, a čisto po nedolžnem, In oni asesor pri našem magistratu, kateri je zapodil Blovensko perico, nekda je — kakor smo slučajno zvedeli — zatožil našega urednika na višem mestu, da je buŠ on bil kriv vseh homatij pred in po volitvah in posebno one afere se zastavo v Prošeku. Naj se zagrialec le pomiri ; znano je predobro boljšim očem, nego so njegove, kaj je krivo prenagljenostim v Prošeku in Križu; prri vsein je tega kriva zagrizlost ase-snrja samega, kakor je to uže dokazano. C'etait unebetise produite du chauvinisme. Pa kaj bi temu gospodu pisali v jeziku Sribe-jevega Chauvin-a; on noče in ne sme družeča znati, nego italijanščino. Nevarno pa je, ako se otroci igrajo z ognjem, Še nevarnejše in žalostnejše pa j*, ako se kak monsieur Chauvin igra s paragrafi — to tukaj v Trstu preiobro čutijo posebno okoličani. Kedor začne kako pravdo, mora tudi znati, kako bo končal? »Prudenter agas et respice finem« ; ali so se pa oni, ki so perice in cvetličarice podili »prudenter« ravnah? Blamirali so se in strašno blamirali; okoličane razkačili, a nič dosegli, kajti okoličani in okoličanke še vedno perejo, kruh, cvetice prodajajo in hiše zidajo; nekateri Tržačani jih zdaj še bolj iščejo, nego poprej, in posebno taki Tržačani, ki ne plavajo v dolgeb, kakor kaki drugi, ki perice podijo in v »Salobardi« zidajo papirnati »Lavatojo*. To nam kaže najlepše ta dogodbica: Lahoni so par Šivilj napravili da so šle prodajat cvetice v pozlačenih koških a la Veneziana. — Taka ena »fioraja« je prišla pred 8 dnevi z lepim koškom polnim cvetic na vrt pivarne »alla Serpentina«, kder je bilo kakih 3 do 400 pivcev; obhodila je vse mize, metala žarke poglede na desno in na levo, ali vse zaman; morala je oditi jezna, ker ni prodala niti jednega šopka. Ob istem Času ste bili na onem vrtu tudi 2 okoličanki se svojimi priprostimi koški in prišli sti z vrta z praznimi koški. Enake stvari so se godile tudi v drugih lokalih, tako sicer, da denes ni več duha ne sluha o Imenitnih fiorajah, sotto 1'alta protezione del dr. Ludro. Kde so floraje, kde lavatojo, kde panificio Pi-ranese, kde zidarji del Cadore? O ubogi asesor Chauvin, ubogi dr. Ludro, ubogi šior Poldol Kako strašno ste Be blamirali. Parturiunt montes, nascitur — ridiculus mus. Tržaške novosti s Veselica tržaškega podpornega društva v spomin blagovestnikov Cirila in Metoda bode torej v uedeljo 12. t. m., v vrtu re-stauranta Posun pri Sv, Andreji. Veselica se bode vršila po uže priobčenem programu. Druitvo Austria napravi v nedeijo, 19. t. m. popoluine veselico na morju v luki Tržaškej na enem večih parnikov Lloy-dovib. Na krovu bo godba, spuščali se bodo umeteljni ognji itd. Policijsko. Zaprla je policija nekega dalmatinskega fakina, ker se Je pregrešil na lastnej tOietnej hčeri I Živina I — Trgovskega pomočnika 141etnega Iv. C. iz Postojne so zaprli, ker je svojemu gospodarju kradel. Lepa odgoja. — Zarad tatvine so bili nadalje zaprti te dni : neka beneška gospodlčina. nek uže stari grešnik, Toni, fakin Tržaškega rodu, mizar Evge-nij M. iz Cervinjana, neka 451etna kuharica, šiora Marija, neka mlada Amerikanka in Še par drugih mladih postopačev. — Zarad grdega vedenja in neopravičenega bivanja v Trstu pa so zaprli: nekega Iv. B. iz Kamnika, Jakoba B. iz Gorice, Ivana V. iz Rifenberka, Karola C. iz Gorice, Jakoba K. iz Gorice, Adelaido B. iz Be-netek, Elisabeto S. iz Arte, Lenčko B. iz Dernisa v Dalmaciji, Marijo G. iz Gradca in še nekoliko drugih lehkoživk, ki pridejo vse v kratkem s prosto vožnjo na fri-Šen zrak. Izpred sodnlje. Trije Tavčarji iz Ivanovgrada na Krasu so bili te dni obsojeni, 2 na 3 mesece in 1 na 1 i pol mesec ječe, ker so tinta Godnika se silo primorali, da je plačal fantovščino, ker se je hodil ženit v njihovo vas, kar pa tuji fmt ne sme, ako ne plača poprej fantovščine- Toda ta postava je nekciaj veljala — denes ne več in denes imajo samo sodnije eksekutivno moč To naj si dobro zapazijo Kraški fantje, kateri so zarad prestarih, ne več veljavnih uže večkrat prišli po i ključ. — Včeraj je stal tudi znani Bokalič pred sodnijo. Tožen je bil zaničevanja vere, pa zatožbe oproščen, — Ponavljajoče se prikazni. Vsako leto, kadar se začnejo ljudje kopati v morju, prinesejo vsi Tržaški listi vest. da so lju ije videli morskega volka (pešce cane) v Tržaškej luki. To se ponavlja vedno vsaj uže 10 let in tudi lptos so listi uže dvakrat poročali o morskem volku. Vsako leto se tudi na Krasu ponavljajo čud^Ži in ti vselej v poletnej vročini. Eno leto j« videti veliko kačo. ki je napolnila velik »jerbas«; drugo leto zopet »belo gospo« itd. Ali nam ne daje to zadosti misliti o uzrokib teh prikazni? Še več pa nam daje mislili balonomanija Tržačanov. Vsako leto o tem času Tržačani spuščajo ob nedeljah po več balonov. Letos je magistrat to igračo ostro prepovedal, ali uprav letos je videti več balonov, nego druga leta, v nedeljo jih je frčalo najmanj 10 po zraku nad Trstom, eden teh je imel tri trakove v slovenskih barvah po 9 metrov dolge; padel pa je na nek vrt uprav pred rudečega mestnega očeta Camboua, kar je tega v tako jezo priprav lo, da ni niti večerjal, drugi dan pi letel na magistrat s priporočilom, naj se stvar strogo preiskuje. Kolera na Spanjskem v zadnjih dneh enako hudo razsaja, kakor prejSnji teden, ojačila se menda ni, pa tudi oslabela ni, širi se tudi ne tako naglo, kakor je pri tej bolezni navada, upati je tedaj, da špa-njskih mej ne prekorači. Nesreče. V Galiciji je vsled velicega deževja razvodenela Visla in druge reke, ki so poplavile veliko zemlje in provzro-čile mnogo Škode. Deželno namestništvo je poslalo denarja v poplavljene kraje. — Velik vihar je te dni v mestu Kirkehir v okraju Angora v malfj Aziji razrušil nad 300 hiš. — V Budimpeštu je v četrtek popoludne skoraj eno uro dež tako bil, da je po ulicah drla deroča reka, prodirala v pritlične prostore in stanovanja in storila veliko škode; mnogo ljudi se je moralo izseliti, in redarstvo in vojaštvo se je poklicalo, da varuje imovino. Tržno porodilo. Kava — mlahova kupčija vale.I previsokih cen, katere pa se vzdržujejo. — Prodalo se je te dni 120 vreč kave Bio po f. 49»»— do 58, 1500 vreč Santos po f. 44 do 57. Sladkor — gre zopet od rok po viŠih cenah, prodalo se ga je te dni 4000 vreč po f. 24 do 27 50. Sadje — kupčija miruje, cene vsled tega prav slabe. — Olje — prav tako. Petrolje — je obtičalo na ceni f. 9.25. V domaČih pridelkih in žitu ni čisto nobene kupčije. Seno — dobro konjsko novo f. 1.30 do 1.50, staro do 1.80. Borsno poročilo. Borsa je zopet dobre volje, in so kurzl državnih papirjev zopet poskočili, tako sicer, da velja papirna renta uže nad 83. Tendenca najboljša. Dunajska Borsa dne 10. julija Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 » 70 > Zlata renta......109 » — « 5avst. .... 99 » 90 « Delnice narodne banke. . 863 » — b Kreditne de'"'ce . . . . 285 • 30 > London 10 lir sterlin . . 124 » 60 » Napoleon.......— » — » C. kr. cekini............9 » 88 » 100 državnih mark ... 5 • 89 • Riunione Adriatica diSicurta. »Osser-vatore Tnestino« posnamemo to le poročilo odelovanju tega društva: »Poročilo, kakor navadno, je brez posebnega hvalisanja. — Bilanca, razložena v poročilu, obsega vse veje delovanja »Riunione« : življenje, požar, toča prevoz. Začnimo z oddelkom: Zavarovanje na življenje. Ravnateljstvo povdarja, da se ono s posebno skrbjo peča s tem važnim oddelkom In konštatuje, da njega trud v tem obziru ni bil neploden, kar se razvidi iz Številk, katere slede: Leta 1884. je. bilo predloženih *Riu nione« 3337 zavarovanj za skupni kapital 7 milijonov gld.; odbitih je bilo 665 za skupni kapital 1'/, milijon i gl. 31. decembra 1884. je bilo veljavnih: a) v oddelku na življenje f. 6.644.869 glavnice in f. 54,991 dohodka z f. 4401 policami, od katerih f. 139.098 glavnice proti-zavarovane ; b) v oddelku za slučaj smrti: f. 25.913.426»— glavnice, f. 12 .429»— dohodka (rente) z f. 16,446 policami, od katerih f. 3.596,563— glavnice in f. 2.140 rente protizavarovane. Primerjaje te svote z onimi koncem letal883.se pokaže povišanje f. 2,221.602» — pri zavarovanih kapitalih in znižanje f. 2.702»— pri rentah. Natanjčne premije v 1. 1884. so znašle f. 1.286.854.53 in so torej za f. 59.904.58 viši od onih leta i883. Glavnice v tem oddelku so dale dohodka f. 303,092»58, torej za f. 26,022.12 več, nego v prejšnjem letu. Zavarovalnine je bilo izplačane v 423 slučajih smrti in v 12 drugih slučajih f. 468* 018«>15. Zavarovalnine na doživenjein zapadle dotacije so znašale okolo f. 206,000. V zalogi se je obdržalo f. 97.052»28 za izplačevanje zavarovanih in do 31. decembra zapadlih kapitalov. Zavarovalnina izplačana od prvega leta delovanja v tem oddelku pa do 31. decembra 1S84. znaša veliko svoto od f. 10.454.439»12. »Riunione« oskrbuje reserve oddelk i na živenje z največo natanjčnostjo; one se sestavljajo tako-le: f. 393,443»64 za rente pokojninske f. 2286.308»62 zavarovanj na doživetje, f. 4167.349.20 zavarovanj za slučaj smrti, skupaj : f.6.84S.101"46, manj f. 771.050*88 reserve za protizavarovanja, oatane f. 6076050»58 za račun društva. Reserve so znašale 31. decembra 1883. f. 5,742,741 »36, In so se torej povišale za f. 33-3.309.32. Poročilu so dodaDi jako razločni izkazi o reservah. Dobiček, kateri se razdeli mej zavarovance znaša f. 2?.733»18; triletni dobiček za razdelitev mei zavarovance je znašal f. 50.551*62. Dobiček oddelka zavarovanja na življenje po odbitem deležu zavarovanih, znaša f. 96 619.72 In se je vmestil v glavno bilanco. Zavarovanje proti požaru. Natanjfne premije v teku leta so znašale f. 5.489.360»06 in kažejo nadaljni napredek, ker so se povišale za f. 190,766»02, kar je toliko važnejše, ker se ni v ta namen odstopiio od strogih vodil, katerih se drži Riunlone, in ker je pri v Škatljami 1 gld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj se s postom ne razpoillja. Naročila iz dežele izvrše se takoj Lekarna Trnkozy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. 1 j^ hiši na 3 nadstropja v hližml mesta, j posebno rabliivt za kako obrtni jo, z 93[] kUftrov zemljišča za *£4f><> gid. — Po-j niidiie pod naslovom »Lo iuvico« poste restante v Trstu ar. SMM I-I^IZJHSJ^ «a ŽELODČNE BOLEZNI j • mogoče HITRO in POPOLNOMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dundenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enak« leke VeČina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso ničdruzega, nego škodljiva zmes. Edini Jeruzalemski balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne žive« hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, J;ar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bogat na delajočih snovih kineško robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavtjenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeŠčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. GLAVNA ZALOGA v LEKARNI G. B. PONTON/ v GORICI. Zaloffei v Trstu v lekarni G. B. Rotiš, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekurni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E Palisca. ■'I1.1VC «11211$ H 9* odprl je noro pekarno v uitri Corsia Stidion. * h:ši, kder je bila poprej i_ostiln:i Cervo d' oro. — Njeu'a prlnoroč* tu |j odbor delalsfiega podpornega druStva v namen, "ta ne posebno Slovenci pri njem poslužujejo, ker ie m^ž podpore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primsr-nej ceni. . Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodojna pomoč hi ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu nsijtrdovratniŠe Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezujo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti!), zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo satno omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. (10) Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristo/oletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanelti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi in M Ilaoasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dusi nimajo nobene moči in vrednosti. izreže kurje oče.«a brez vse bolečine. Stanuje ulica delle Beccheriešt. 13. Olprto je od 3 do G ure popoludne. Piazza Rosario 5t. 3, I. nadstr. Na leto, ako se abonira plača le 2 for. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilia proti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvarina koja se ne bi dopadala, more 12—10 se zamenlti. posebnost c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S- Lazzaro I B Prijeten, krepealen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junioerus co-munls in dii^čih Željišč napravljeni liker je prijetnega okusa. Jako pospešuje prebav-ljenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje oslabelih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec. Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijuh. Nepokvarjeni pravi liker se pozna po steklenici, v katerej je vtlsnena firma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z uutografovano firmo Romano Vlahov. LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commerolo ed Induatria. VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: 3 °/„ annuo interesse verso preavviso dl 4 glornl 3' » > ■ ■ » »8 » 3'in » » » > > »30 • Per le lettere di versamento attualmente In circolazione, il nuovo tasso d' interesso co-mincieril a decorrere dalll 37 eorrcnte, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preav7iso Napoleoni: 3 °[n annuo Interesse venopreavviio dl 30 glornl 3'|4» » ■ » » » 3 mesi 31 |E » • » »6* Banco Giro: Ban onote 2'/t°/o »opra qualunque somma Napoleoni seuza iuteressi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons 1 ,°/0 Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesso da con-venirsi. Medianto apertura di credito a Londra provvigione por 3 mesi. » effettl C°/o interesse annuo Bino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trieate, 1. Ottobre 1883 (6- Konioditeta in ekonomija zadnj a novost. Pečati z automatičnim aparatom so dobro rabljivi zarad natuiijčnosti in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in ^arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj (konomičui, ali trebujo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat *Merkur» kakor je tukaj naslikan p» ima vse prednosti au-ma ti Snih pečatov, a zarad pripreste konstrukcijo in lahkote stane le fr 3.SO. Novi pečet MERKUR z automatičnem barvilom dobi se le v 64—20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 Y TRSTU. Lastnin druAtru .hiDINOST« — Izdateij in odgovornnirednit: VKTOR DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v Trutu.