„Stajerc" izhaja vsaki peiek, datiran z dnavom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. v celo leto; za Nemčijo stane /a celo leio 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za dnino inozemstvo se računi naročnino z oo-rorr. na visokost poit-nine. Naročnino je plačali naprej Posamezne Stev. sc prodajajo po 6 v. Uredniilvo in uprav-niitvo m nahajata v Ptuju. kluNBIri po- 3. Štev. 23. Natisov 15.000. tajenc .Kmečki stan sračen stan T T P to ju y nedelo dne 5. junya 1910. Dopisi d-ibrodo*H in se sprvjemajo zastonj, jli rokopise sc nc vrača. L'riiiiii£Vi zaključek je vsak torek »večer. Za oznanila uicdniSlvo ni odgovorno. Cena oznanil linscraiov) je za celo stran K 64, za "/• strani K 32, u '/. strani K 16, za ■/• strani K o, za strari K 4, za •/„ strani K 2, za '.«« strani K I. — Pri večkratnem oznanilo se cena primemo zniža. I?huk. taft trn Daaaiaja Havika um 2 strani pri-tarej sfcapae tO straai. Pata« «um 4 m. Boj sa občino okolica Celja. BazpoioAenje pri naprednih kmetih |a sa-n—lanons občine daje našim prvaškim nasprotnikom rehko sa miabti. Cnljaki dobtarski list .Narodni dnevnik*, v katerega čečknrijo neka-mlndi in mokrouoai advokatski prnači, ki tan hočejo s avojimi trdissi glavicami svet niti, ta lint torej hoče resnico v lat Pravična čeprav pikra kritika, ki so >0 kmetaki vublci sami na rauiih shodih a ozirom na la-lontzKi gospodarstvo v občini izjavili, u kritika torej prvake prav bodo peče. Zlasti zato, ker so k m e t s k i v o i i 1 c i sami s to kritiko pričeli, ker kmetski »oliki sami raiknnkavajo gnilobo vaega občinskega gospudoranja. T acm-ških listih m v .Štajercu* se je Is u* povedalo, kar se k»Hji mm geemr*. »a. je torej da prvnikih dnevnik s bojem , «/i tej kritiki pn kmetih nima sreče. Kdor se je preteklo nedeljo udeležil volilnega shoda v hotela .zor Post", ta je moral videti, kako aoaasioteri neodvisni kmetje čez članke .Narodnega dnevnika* le am^ah. In rea je teki smtino. ako ae v tem dnevnika čita, ksj vse je sedanji občinski snstop za &0%n t občinske doki a-d e storil. Tn )e v pni vrsti pokopališče (Gal-genberg), o katerem vedo kmetje prav dobro, da se je le enkrat tako drago plačalo, kakor in vredn ». Potem pride občinska hiša v Gaberjih. eoonadstropns hiša s 4 okni v fronti, katere vrednost je komaj 20.000 K. Natančno ae to ne ve, kajti v občini Celje okolica ae račane prav rado a k r i v a. In ta zgradba naj bi t£a bogve kako velikansko delo. Nekqj velikanskega je todi otro&ki vrtec v Gaberjih. Kmetje ga imenujmo prav radi »škatlica za iveplenke* (Zund-bolzlschachteli Potem pride plinov« razsvetljava v Gaberjih, v S*vodoi in na Brega a plinom mestne občine celjeks in svesano a cevmi mesu. Vse skopaj je tc 18'/. plinovib avetilk. Pač velikansko, kaj? Pač vsrok, da svišs^o pr-("odoo je pa, da vaki občinske doklade ?! v: je s e- > b č i n i v siki listi molčijo plede cestnih zgradb. .Narodni dnevnik* aicer pove. da se je cente le v slučaja najhujše potrebe poprav-Ijalo. Mi pa in z nami vai pametni kmetje trdimo: Zgradbe cest, ki jib danji občinski z a s t o p v o Celje okolica izvršil, dajo se prav lahko a 100 K poplačati. Zaman lakslo ae ln»de «eatnili zre« v lx>krovec, ua Grada in v Košinri. brez da bi se ti val pobila in voz potrl. Jako veliko so prvaki tadi s tem storili, da so za Gaberje enega stražnika nastavili. Pač zopet vzrok, da se zviša občinske doklade! Človek bi niti ne mislil, kako velikanske stroške dela tak samotni stražnik občini, kaj ? j 0j kako neamai bi morali biti kmetje, ko bi takema fsrbanja prvaških listov verovali! Omenjeni dnevnik pa tadi opozarja na šolske zahtevke. Mi pa vemo, da ima zadnji vas boljše šolske pro-občina okolica na Štajerskem store, kakor Celje, vkJjob tema, da u občina le za en četrt ('/,) svojih otrok šole preskrbi, k^jti dekleta hodijo v slovensko šolo šolskih sester, dečkov pa gre več kot polovica v nemške mestne šole. Končno ae pa prvaki šs na uboitvo opirajo. No. kdor se v okolici mesta sprehaja, bode to akrb prvakov sa uboice takoj opazil. Ob vsaki poti vidiš nesrečne berače, občinske reveže, sa katere ta občina s svojimi visokimi do kladami tako imenitno skrbi . . Vse to so velikanska dela sedanjega obči nek ras zastopa' In prav lahko rečemo: Vsa ti bi ae Me fta Mfr kaker doslej z 207. efc- «MM ilklllial tartrtt Kam M dajejo prvaki ostalih 30*/. daUnd ? Saj pobirajo vendar 607.!!! V tn brina se bode še temeljito po-io, ako prida ohfcita »stop v roke pošto-n a prednik, Nemcem prijaznih in z njimi ■kupno delujočih moli Prav oenmoi so prvaki tadi, ko kat«jo na *m*tbm pošsdnt e «fefn Tn ne pa eplok gre sa Cefje. In sploh narvdm šnbarji takih stvsrij razumeti ne mor*o Soodvisni Imetje ae takemu bedastemu , dokazaradjn' prvaških li-stov le sme, i jo! Tako vpraša narodnjašk. dopisan. zakaj se ne izzida ksnaliragjo Morda je U velemodn fantič enkrat še kaj o regalacyi Savinje sMal? Preduo ne ta regulacija ne iz-vaši aa tadi novih kr.-nlov v mestu ne more napraviti Dopisnn ae tadi jezi. ker daje^mento .Sudmarki* in .Scbalvereinu* podpore. Vprašamo : ali se kij tacega v Pragi in I^uhJjani ne s«odi ? Le Ce)je je grešnik, ker podpira gospodarsko onpmdae moče. ker se zavzema za pre- potfebne ammšks šole dd Dopisna peč pozabi. ¿~. se njegovim bedastim opazkam še mačke smejijo • Tako se čndi dopisan, da ima mesto Celje, kakor vsaka pametno peljana mestna občina. dolgove Pri temu p« posabi. da je mesto vodovod zgradilo, ki je koštal skoraj en milijon. da so se agradils vojašnice in šole z veh-kanakimi troški. da ima mesto lastno plinarno (Ga*werfc) in gledališče, moderno klsJnioo rtd. da poseduje mesto ved kot 20 hiš itd. Pn tako velikanskemu prsmoženskema stanja ne igrajo dokovi prav ^bene vloge Občum okobca (>lje bi biU pač krečna, ako bi bila v tako redn.h razmerah kakor mesto . . Nemški volila ia neodvisni kmetje celjske okolice so si v tem še davno edini. Prihodnje volitve bodejo dokazale, d* se kmetje zavedajo gospodarskega sanemnrjenjn v celjski okolici! Kmetje ne marajo, da bi j i b u e k a narodnjakarska klika n a b eraš-ko palico spravila. Prač taraj s eeda-njiw ektleekim zastopam, ki ne sna g o spodariti. ki ni ničesar nnredil, medtem ko je 507. o e doklade pobiral, ki ne kaže javno računov! Bodimo edini io pomedimo smeti -z občinske hiše . . . Politični pregled. Politični položaj je v splošnem nespremenjen. V državnem zl>oru delsjo^večidel le odse- ki. Pri tema se je v proračaasksm odseka izvedelo, da stoji driava pred velikim goapodar-skim polomom. Minister je namreč razložil stanje državnih financ. Raz »en že omenjenih državnih dolgov v zneska 42 milijonov kron, imamo letos še sledeči deficit: b milijonov sa agrarce, 7 milijonov za zvišanje penaij, 12 milijone» obresti sa skupno poeojilo, 7 milijonov zvišanje skop&ih izdatkov, aknpaj torej 74 m i-I i j o n o v deficita. K temu pa še pride : Izdatek za vpeljavo 2 letne vojaške slažbe 90 (!!) milijonev. za druge vojaške namene 100 (!!) milijonov, sa mornarico idreadnoogbtj pa 300 (! milijonev kron; nadalje is 20 majica n v sa mornarico . . . človeka so lasi jeiijo, ako čita te gorostaane številke. 510 milijone» samo zato, da igra Avstrija velevlast, samo aa vojaštvo. Minister pa bode zopet hladnokrvno nove davke vpeljal. 0 tema nsj bi se enkat v državni zbur-mci odločno besedo izpregovorilo! Cesar jo torej odpotoval v Bosno in ga je tamošnjo prebivalstvo brez rasli! -e* . vorimo še ob prihodnosti. V baaaaHd Makri *erse ne vašim »ohtvs prxej mirno. Novi deielni akor stopi bsfs sredi jvaija k prvemu svojemu snssdaajn skopaj PaNtUsd bejL Pri neki seji sa nptejem cesarja v Serajeri prišel je direktor Araantovič a «00 Torki. Prišlo je do hodih boje», v ketenh so bile razne osebe težko ranjene. Poboja je a orožjem mir napravila. BaEmld med sekaj Župnik Jošt Batugnoni v Trsta objavil je ravnokar knjižico, v kateri napada grozovito kanonika dr. Karla Mecbio. ▼ knjižici očita zadnjemu najgorostsanejše st< Imenuje ga nazSTnOa, nesramnega lažnika, Spi-jona. ki ne zaaluži imena kristijaa itd. Tudi pravi, da ima kanonik celo vrsto otrok. Kakor ae če je, je pričelo tomoinjo dahovništvo kodo borbo proti temu čedoema kanonika. I/epe namere' Ni čuda. da vara peša! Zakaj je avstrijske vojaštva? Na Ograkem ae vršijo sdsj državnozborske volitve. Ob taki priložnosti »eljsjo na Madiaronakem še »edno azijatovake šege. Pobija, strelja, ropa aa. Zato je moralo tudi več avstrijskega vojaštva na Ogrsko odpotovati, da tam strsžyo. Nam se to na noben način ne do pade. Ako se Koša to va banda s Khnen-Hedervaryjem pretepava, nas to prav nič ne briga. Avstrijaki vojaki niso polički za madžaronake bandite! Zapet močenje vijakov? .Agramer Tagblatt' poroča, da ae je pri vajah v Hagnai sopst veliko močenje vojakov izvršilo. Vaje so bile boj še nego i manevri. Vročina je bila velo. Vbe V-ia it vode in hrane pa je primanjkovalo. V bercego«-šketn goro »j so morali vojaki več kot 200 km. Erehoditi. Pri enema marša na Popove» po|jn, i je trajal 13 ur, obležalo je 250 moč Ti so ležaii več ur brez pomoči. Neki vojsk, ki ie dobil oa nogi rano, je baje na saatropljenju krvi umrl. Dva druga vojaka sta težko bolana in ae borita t smrtjo. Sploh je 130 vojakov bolanih. — Ako bi se to poročilo izkazalo kot resnično, potem nsj bi se dotičnega komandanta pošteno kaznovalo. To vendar za sto vragov ne gre, da bi posamezni oficirji rojake kot črno živino molili! . . . , Albintka Mtaja je «daj vendar-le končana. Tortka vlada poroča, da »e ji je z velikimi žr-tvami posrečilo, napraviti mir. Krn se je pac dosti prelilo. ,Štajercev!' kmetski koledar za 1. 1911 bode pravočasno iztal. Dela ao se ie počela. Koledar bode letos Se bolje opremljen kakor dosedsnja leta. Vse podrobnosti poročamo v kratkem. Opozarjamo pa obenem cenjene imserente, naj u koledar določene inzerate čimpr^je vpo-SJjejo. Cene bodejo priblilno edoake kakor lansko leto. Pri velikemu rarfiijenju. ki ga ima na* koledar m pri njegovi priljubljenouti je i n s e-riranje v njem izredno koristno. Kadalje opozarjamo svoje prijatelje in aaupnike. na, tako, napcnogo m ras-fcriajo nabiralne pol« sa naročnike koledarje. Vsakdo nq nabira odjemalce koledarja! Ako bodemo vai delali, potem je gotovo, da bodamo ie voč oddali in ia boljšo ter ob&rnejta veebino podali! Vti M M*! Dopisi. Ix Ptamks mn. Poročati moramo zopet o novem oaailstvu K* je narodnjakom Pk>jar. stavan« ¿V"** - Klemeačič «i je pri temo po- .---—.eanika v doilem k^plsna (so- rodniV Kkmeačič.,. da le-ta naj dcmd^ «urnega inpnika pregovori, da s znanimi mogotci, ka-SToTmm v iak^tae« talskem areta (Knpčič kot načelnik. Marko TopoJovec oče Jur-¿klin Jurček Topolovec kot gorski nhtar. Anton Gojkovič kod udje;. da arriyo avqjo ao-mitvo nad nedolžnimi otroki, ker m, nmo dali starini pri Pk^evi slavnoeti za nos voditi . Za-toraj vam moram nekaj iz narodnjaSkega sknv — a — nega zbirališča povedati. Klemen« kot dala celi hoj^k ariji in sicer ie 6 celih let pran: dragi moji. ako se bodejo otroci v tali zanaprvj nem-Sčine očili, tedaj ¿e nas bolj ne bodo hoteli obogati in le nam alcU^i; večina jih odide v toje k nje, si boljtoga kroha iakau in vi sami mogočni polmiljonaiji svojih poaretev hote morali draije taverhe plačevati; to ne gr£. nemSčina mora na vsak način is tale, otroci se naj samo cirilice in tarnati nčijo, da bodejo potem bolj gibčni taverhari ... Iz tega vzroka ao poklicali Šolski svet za 2S>. majnika k seji ter sklenejo u sapeljivci ljodstvs. dase ne smejo kmečki in oboini otroci zana-prej nič več nemftčme učiti, ampak nmo sloveaako in tarnati. Sai vrti nadačitojj g. čolli ne bori «mirom, da bi se v ioli nsj tudi nemško podorevalo, kar se tudi danes godi. Zatorej imsjo narodnjaki strašansko jezo nad njim ter ga sekirajo na vae načine Ako bi se oreaničile ta narodnjaAke talje, todsj bodootroa. kadar odraaejo, preklinjali tiste, kalen eo jim branili do viije omike in tudi storita katan so dopustih, da se jim je zaprta pot do boljto bo-dočnoati! Znanost je prva dedtfina! Iz tega Jedi. da moramo vri kakor skala trdni stati in vsaki po svoji moči io zmožoosti vse ukrmiiti, da nam hinavaki narodnjaki ne pone- o m i j o nažih otrok, katerim je pridrtano, da izbor.jo ie začeti boj sa obstanek slovenske«* kmeta, obrtnika ia delavca, da ne propadejo do mani raboti v 18. stoletju, katero talijo nafa takosvaui .narodnjaki-. Ti narodnjaki povaod samo sa nas in naie otroka le *krv«ičxoo zab-Mvuo, svoje otroke pa v ta naasen v mestne ib nemftke iole pofcjjsjo, da bi r aaielje-nem čaau naie otroke kot •afnje izkoriičali. Kakor so ta v srtji tajni sqi naglaAeval. m trdili, da star« ne talijo, da bi | M otroc nemščine učili ia da ao v zndnji profaji | sa neurfki pouk podpiai foliin., i« tog« Tirok. ie moramo eukrat protestirati proti sklepu iolakega areta, da okrajnim deželni šolski svet ne ustzetata usrodnjatai hriji. Ako ros talite, da Ijmktvo ne bo hodilo r «vet s trebuhom aa krnhom, tod^j delate gospodarska dela sa blsgor ljudstvi. Ja ne SMm sa svrjo malho, katera n>ma nikoli dna m bajskanjo katero le ttodujete ljudstvu! Ako je in nemSki jezik res SkodljiT kmeta, obrtnika in delave*, tedaj nam pa povejte, zakaj «o bfli apojtafcn. »^J** £ časa. dokler jim ni sv. Duh pameti ««svetil, da ao potom zamogli v vseh jezikih m -rtam naro-d«W na zemlji bcrfji nauk poeeboo o Ijnbeani S5>! Z^j mora nato greta biti, da proč s h njskarijo in n«li atroe» «e tudi naj nemiko učijo, kto mao prepričani. kar otrokom takozvamh ¿kod oje todi nafcm otrokom Škodovati Nasilstva na Ptujski gori pa mora biti enkrat k0DeU črtttajevca pri Sto». Biatrici. Zopet napada in blati naž ekstapnik J. Sotaik. Pred par tedoi je ta surovi Kranjec enemu najpo$tenqSih moi iz druge faro, kteri j« imel v topnima opraviti, žogal z revolverjem, da ga ustreli. Zadnjo nedeljo tulil je kakor besen čez čaunike (Štajerca), čez poaai^ezne hita in ljudi ter ingal: .sem vsa gajilal in vas ie bodetn* itd. In re» se ta najdejo taki atrahopetueii. da se tega dutavno pohabljenega človeka bojijo. To ao ne-omneii, kateri imajo pred njim strah. Mi «mo ta pred 8 leti rekli, da ta surovi Krajnc m sposoben za župnika, temveč naj ie bode za kaplana pod vodstvom pametnega ojstrega fsj-moStra; potem bi ae morda oiikal do polčloveka. Koliko hudobije, aovraitva med ljudmi, jeze. nemira, kletve, šantarije in puntanje, slabih zgledov po vseh straneh na ikodo sveti ven ter v &pot in sramoto čaatitega duhovmikega staou. je U človek v duhovniški obleki povzroča v čaau njegovega nesrečnega tapnkomja. In koliko bi ta hudega povzročil bd, ako bi ga ne bila vendar enkrat pravična Božja roka zagrabila. Gorje mu, kateri pobajtauje da je: obesi si mlinski kamen na vrat ter ae potopi na dnu morja! Obmirujemo pa a da «e je tema človeku posrečilo toliko let voditi slav. ordinariat ia č. bistroumnega ikofa za noa; ta je bilo seveda lahko, kdor pozna tega «nJega phlizuna samo zunsj in ne znotraj. — Duhov-niSka obleka je pokrivala umazano ttuplo^In pri takem slabem pobujtij.veoi iarovikem dA>-vanju in življenju je ta človek 12 let «toaboral in peoval, ter poitenje kratil mmiim P®««" faranom. in bi to nadaljeval red ta sdsj. Gmd-Ijivemu čast. kneaoikofu »pregovorimo pa beaedo: 10 let proaUi amo a lasuičnmsi vzroki, da se na Creinjevci krene stvar, seveda promli aaatanj rekli smo, da bode «kaadal. Mi premam, ter « prisiljeni, da re ek^^mik J. Sutaik. k^ri od 22. aprila t. 1. poatamo ne si* večvfaovt. [9 manj pa v cerkev pred oltar, aa prižma» m spovednioo, temveč ta- drr«nm. takoj odstavi od iapaikavaaja, tur takoj odstrani iz Čretajer«, — drogače bode aopet .ikaadalV 8reaktor je aakopitaao - Tnmmo najaljudnejii, dokler zopet ni ptepo—o. Mi se opiramo na poatavo! — Trpreta« torea. — (Glej tudi aai članek o fttajerekih aonca^ da «taje Mevilke!» »rfitl (Cej j« Jui« P« «hiin-ki v ol it v i v o 1 ilco m poveda (Tae e čataj kak mmŠki na - 4). Proti suženstm. iako ' daki "dovtdlo, «Ja so satenatvo «kani * povsod odKramlt m pre-povedal. Veo, da bo Srdite --------- . «i je Vaatak reko. kqmna-i t. pm porgari, če ae od madžarske grarnce rečaa^ Pa SkSta dorea^o je itak ae bilo dimda Sediita Kak sem včere dom ioa^remVamnata^pobjaa mta «Tri^ti pa ta reom ^ P«j-zoakem. Ve vai anoas kej je modni Neuscov. Zoto sem ai aristo, keg nej kokfcn Hrrot al Prekmurec arialo kq amo Koari. M ki r« zei ta zbraai nori zvoleni odbor promli. da nej v svoji prvi seji aklsae, da morejo vb purgan en den na rotoii vkup dojti. Tam se morejo r vrste po 4 postoriti, kak nafc ferbeikan al pa fetmunci, topa ida tata črna vojaka na pole mo-drita skupst krni pa aaa dojta tistomu jih aej policej petaodvmjsti vročih na prdeio namen, kej de a. ea čoa sapoojo. kej se reče aaphane rcha meti. če se «de sa slovensko reč. To ta more prekleto bardelo biti, ken toga ne raztrn, kq pri nas nosmi modni rasti. L«bi zbrani, keri je ta zej s mojim predlogom zadovoleo. nq vzdigne provo roko kriiki: keri pa je, če rovoo je moje beeede Čuu. ta taktao tealo, kej nau ^roke. totoga si bomo mi prvoki že spo-navčili ga bomo kozje molitve. Prvokrot kak se i jim ridesao, ga sklafrčkamo da de se mu *gak kak motorilo okoli suko, joz sam ga po kriili vodrem kej de samo jekno pa nadnok poplate pokozo . . . Burklov Joža. M pri Hrasta** Ob prazniku sv. Rešoega teleaa je vedno nai debeli Podmeuik kot .baupt-man" požarne hrambe s Dolanci vred .ausrikal*. Za Dolance se nam to ni ipaaoo zdelo, da letoa — s — Pmf, kmmfl I I n z e r a t i ca jerca* se sprejemajo razven * o; n i 11 v a toril še oa sledečih krajih ■vfttr: papirna trgovina Rad. Gail Oc^a! knjigotrinica Frttz Raaeti. RaéfMHi: knjigotrinica J. Se*r'itSCh. niso prišli. Čodilo pa na« je. da ta debeli go-spodine s tremi konjskimi repi ni prišel. Hoteli »mu se mn zopet smejati, kir komandira tako straino prijetno. Ako kje gori, pa mn ne paše, pa ne pride gasiti, kakor lansko leto. ko je rudniška hosta gorela. ,Ta ne grem*, je takrat dejal. ,ia bosta j' gverkovska in le nekaj od kmetov . . * Moj ljubi .Štajerc*, kako se tukaj pri nas godi. Ve« gospodarski razvoj nagega krsja pride vendar od rudnika in fabrik, torej od industrije. In tak človek kakor je ta Podmenik, hoče zoper industrijo delati. Ti modri Podmenik ti, ali ne veš, da imaš tedi ti industriji zahvaliti, da si da car ali privatni nradnik. kakor se Mm imenuješ. Mi bi le radi vedeli, kje «i uradniške skušnje delal. Da se ti bolj dobro, kakor marsikateremu uradniku godi. , to vemo pU natanko ... Še nekaj: Naši veteranci so ob sv. Rešnem telesu .ausrikali*. Nekateri hudo-mušniki trdijo, da je Podmenik zato tako jesen, ker ga veteranci niso hoteli povabiti, da bi k njimi pristopil. Zaradi tega menda tudi kot .hauptman* gasilcev noče več veljati. Na sri-denje. drugič Se kaj več' Ali si se že na „Štajerca4 naročilAko ne. stori to takoj' Naš list je edini, popolnoma neodvisni u-govornik kiaetskih. delavskih In «brtai itita interese*! izhaja tedensko ns nsjmauje 8 straneh in prinašamo nsjmanje 3 slike v vaaki številki. Koáta pa .Štajerr" celo leto samo 3 krone. Vsi na delo: da se na A list Se bolj razširi, nasprotnikom v jezo, ljudstvu pa * konst' Novice. za ,Sti upra Prati totevaje«! Poročali smo v zadnjih Številkah na podlagi nepobitnih resnic, da so prvalki narodnjaki pričeli s kameqji. poleoi. s notmi m revolverji nastopati oneer«čenceB prišli na pomoč. Nemci so prve kroilire poslali. Nemci so prvo lačno prebivalstvo sitih, Nemci so nqveč denarja dali. In dane«'' Danes je splavala ljubljanska hvaležnost po Savi in Hribarjevi gosp-di bije arce edino ie za Srbe in Ruse Aha. aha! iz Domžal na Kranjskem ae poroča, da je tamošnjo veteransko druitvo sopet sklenilo. vpeljati r.em*ko komando, medtem ko je imelo doslej vsled prvaike hujskanje sloveo- Oberlajtnant Hofrichter — na smrt obsojen. Umt<* , je-li smejo prvalki hujskači s poleni, noimi in kameaji mm» .»letnike »apedaft rodno* časopisje pisalo ko bi Ptnjčan. hujskača Bračiča r moknmi cunjami is mesta pognali, ako bi prišel s ftojo turtko bsndo podgane preganjati ' Zob «a sob? Bračtfova krčma je sdsj nana, v najslabšem pomenu besede znana, ia upamo, da bode oblast oadaJjne tolovajski napade ob tej prvaški bajti preprečila! Tolouji pa naj se le perejo po narodojaikeaa časopisu. Tako kakor pere in hrali .Slor. Gospodar* farje, ki so kasnovani kot kriroprisežniki, tako pere m hvali .Narodni dnevnik* poulične tolovaje in roparje To je .duševno* in .izobraževalno* delo slovenakega časopisja. Slovensko ljudstvo se mora pač teb ro-volverskih listov bati in sramovsti! Kar se pa tiče napada tolovsjev pri Bračiču, ne bode no-oeoo zavijanje pomagalo Oblaat mstonti evojo dolžnost in zločinci morajo biti ksznovan. Pri svinjaka. Prijstelj Tebničmsr nam piše: Srinjsk in petje, to pač nimata n»č «kupnega. Ali sadnjič sem hodil tam nekje pn gootilni .inorenbirta* Muršeca, ko vidim nakrat črne posute prihsjsti. Prišle so bližje in bližje Opazil in »poznal «em jih celo vrsto. Prišel je učitelj korakati Zni- Šerons s mrftavo brado, po«ojilni»ki pissr Babič. ki rna tako nstanko prisegati, nadalje bolehni bobnar Kocmut. ki se je šele sadnjič obstrelil in s katerim ima baje drtavno pravdništvo opra-riti. prišel je tnani Salan>nn in prišli eo še drugi. Kakor strahovi so korakali in se plazili okoli Murtičeve krčme. Spravili so se sadaj k »vinjaku. Slišali amo nežne prašičke, ki so dražbo s veseljem pozdravili . . Doslej še nisem vedel, ksj ti nočni strahovi pravsaprav mislijo. Ali kar nakrat »toji med njimi penrionirani učitelj Mnriec. In mož vrdigne roko ter prične tak -tirati. In »apeli so. »speli eo podoknico, da se je prašičkom srce v telesu preobračalo. Zapeli »o tam pri »vinjaku in prašički so baairali. da je bilo veaeJje. Jaz pa som nakrat iaposnal. da obstoji neka «veza med prvaškim petjem ter ■vinjakom. Vsakdo se isbere pri petju »voj prostorček. O.^anist poje na kóru, igralka v teatru, petelin na gnoju in ptujaki prraki ob srinjaku. Io rsi imsjo prav . . . Oj ti .JulfusJI" ti! Pri procesiji so se zopet postavili, kakor fant na štelungi. Brea šale, prav pridno so martirali pod vodstvom žnidarja Vesiaka. Vsa čast, kar je prav je prav. Celo sveti Miha je imel veeelje nad temi hrabrimi ainovi majke domovine. I« nekaj po mojem mnenju ni bilo pravilno. .Krigerjem* je namreč manjkala aokolaka banda i» Rogosnice. Odkar je mladi Bračič postal .bandafirer* pri tolov^j-skih napadih, se menda ne upa meotafe podgan s »vojo .godbo* vsnemifjati. In tako so rrfi .krigeni' s» nemško godbo dano Veoiaku ee je potov« žolč old od j«*. Ja, ja, js že tako. Poeebno ftnlootno jo to le zaradi tega. ker .krigerako* društvo »a ro-¿oznilko eokolsko bando plačuje. Ako postane kakšni član .kngerjeV bolan, potem »e mu dk b«« in mol odleti is draštra. Za boisns člane ia to društvo denarja. Pač pa » bando. Eden .krigesjoV, ki ee jo ko aareličal Vesiakove komaade. nam poroča, da jo to dm*. »a Brabčovo .plebmasiko* 50 kron duovalo Hrahm. ali no rae vsi .kngmji tako »sumi, da pastijo e svojim deamjem tokofi-podnnti ? Pač &aiestas sajje. na na» pa atssioo . . . Pa še nekaj bi prav radi bedeli ? Od M« pa m» ¡indio, ki niso bdi nikdar pn aoldatih ali ZJZün*»,Taki ljudje, ki hočejo paradimti r vojaški sakqH ■ da bi cesarju kedaj «lažili, taki IMp na» obesijo msdajle h starih podplatov «» pesa. To bode m vsak način bolj prisw.no fioitor Pavlin ič bode take meós^ie prav rad mdeloval. Tako. vrb .krigssji*, sd* pn adió! Le dajte ssir, kajti to ni pras, ako oe io vi siili r Mabončevi krčmi trobiti. Mi vemo, ah o» je .kngsrski* trompetar pri B«-6ča trobiti učil, ah po noči bi pa le radi awr imeli . . . Zaaai Kacamt ki eo je v Ptoju sadnjič ob-streiil, je že sopM o«l«vU Kakar znano, napravil je to potoka« aamamor «to, ker gajo bsje revisor Uko-ialake pivovarne preseaetal. Po mesto se govori, da io vo^a oroto deaaqn iamaila da aodaija calo stvar praiskujs. Mi sa danes ne rečemo ničesar Omenimo pa, da naj se žakko-laška pivovarna sama n nos prune. Kajti ta prraika fsbriks plačajo onqo 10. oslnžbence Uko »Isbo. 6 nebeck» Takrat m js foeorflo. d. j. and morilec ■ to fewko ijsbe-m*o rsonme s d» p jr sahajdols k amsts. Sodniški uvedeno pa »o takrat M d> je taaa doftevno kal— lato m jo Jpmbh U preakovalnec« «apora Med ion teom pisjerv Scboeebock f rs w ven A ijali, slasti ako bode zopet čez potoke in politiko uganjal. Adijo, prijatelj! Prwlw čednosti! Nekateri odrašeni ljudje áe vodno ne vedo, kako se naj človek ledi. Pobožne ženice n. p., ki prihajajo v Ptoj v mestno cerkev, poiščejo preje ali pozneje enega .skrivnih kotov ob cerkvenem zidovjo, tako da je tam polno kupčekov. Te babnice ao pozabile, da pri oerkvi ni treba gnojiti in da imamo dandanes poleg dragih potrebnih uredb tudi stranišča. V gledaliAkem poslopju tik cerkve je vendar stranišče. Seveda, moški oddelek ae tam tudi ne sme za posadanje kopčekov porabiti. Pctoaimo torej vsaj v meatn malo čednosti! Volilni b«j za mandat pokojnega Ježovnika se je te na celi črti pričel. Pri temo je atvar že naprej precej jaana. Mi smo i. am reč trdno ¡repričani. da bode žalibože klerikalni kandidat zvoljen. Kakor znano, ao klerikalci profesorja dr. Verstovšeka kandidirali. Najbolj smešno je, da klerikalni listi pravijo, da je bil Verstovšek .od ljudstva" kandidiran. Kako neki to .ljudstvo" izgleda ? Toniare. črno suknje in faro vike „uharice so to .ljudstvo". Ljudstvo, pravo ljudstvo, ki misli s Isatninsi možganami, ne mara za dohtarako zastopstvo. .Narodna stranka' dolgo aaa ni nobenega kandidata našla. Končno se eadar župan Kac iz Smartaega pojavil, ki zdaj kandidira Za danes o tej kandidature ničesar ne ispregovorimo. Vprašamo te púa Kara le to-le: Ali bodete v slučaju izvolitve zaaleóo-vsü gospodarsko delo ali pa narodnjakarsko politiko? Ali se bodete za gospodarske potrebe kmetov zavzemali, ali p* aa uradniéka vprašanja? Ah bodete samostojni, ali pa U orodje oslj-akih dohtarjev ? Upamo, da g. Kar na ta vprašanja odgovori, kajti prihodnjič noje stališče napram tej volitvi. Ni da postavi«) i mi svojega kandidata, slasti ker v tea volilnem okraju jeko reüko pristašev. Torej, g. Kac, peteimo jasni odgovor! „Vera pate", tako doni klic iz rseh kra-er in koncev. Nekaj je acor i p in ne more ne zatajiti, da Vprašanje j« to, kdo je A)JMm kriv? Mi trdimo, da ljudstvo ni krivo! To ljudstvo se drü katoliške vere s vso meno, i vsem Bavduieqjeaa, to ljudstvo je in ici liMaiofciiga prepričanja. Ni ga lu sveto tako vplivnega listo in ne govornika, bi mogel ljudstvu vero is srca iztrgati. Ali »vi vzrok pešatja vere je slabo obnašanje, ki ga otem vse povedali. Na vaak način pa že danes^pribi-jemo resnico, da jo je kaplan Silar resnično natilioma t Ameriko popihal in da je obenem hčerka n*kega klerikalca s njim odpotovala. To ie resnica! Nasprotniki našega lisU naj torej nikar .Štajerca' ne obrekuje^o in naj mu nikar ne očitajo lažnivo*, kaj t« kar smo o temu žalostnemu romanu slovenskega kaplana pisali, to je vs* res. (Mpotovanje v Ameriko torej ni tako nedolžno, kakor bi to gotovi ljudje radi pokazali Ako pa ne bodejc ponehali zlobni jeziki mu list napadati, potem jim povemo. da w tudi drugi l*ti U ijabeseoski roman kaplana popisali Povedali pa bodemo tudi, kdo je knv. da je felar duhovnik poetal. Tor*j malo («trpljenja, prihodnjič pojssnimo celo zadevo! havafla. P*« »» usm: Tokajteu kapian K raj nček Stritof ne mara za molitev pri ujema je hujakaoje ,-oglantna reč. Kanček je skhcal na največji praznik cele»» leta, na daa sv. Trojice, m?adeni*ki shod. kateri se je vr*il med cerkvenim opravilom v znani gostilni. kjer se narreč tnopoa požre Namesti da bi ta dan ka-planček molil v cerkvi in nagnal otroke v cerkrv k molitni ari, otvoril je ebod in portiaijal mladini, kateri te krah ne zna rent, aranjske želje. K>e pa peta vera? Pri nafti dubovtčini v prvi vnti' Vpratamo, a to ni ksg grdega, da Xrajnb* rabi mladino za hojskapie, namesti da bi žla v cerkev ?! Ko so napravili soqji po ceikvenem opravilu shod, kako so vpili tedaj nafti črnnhi, _ hudič bode nesel vae udeležence' ; kdo bode le kaj neael Krajnčekove udeležence? Priti bo moral nsjviftji vladar, .satan" ta krumpssti. Ko jo Krajn*rt radožil svqe želje, naenkrat mubati duh ¿uopsn v glavo, začel je obirat ne kega Prietova. da je t« narvečji sovražnik kranj skega postopanja. Precej ko je izrekel te snrove besede, začele so kvakat zelene žabe po lužah, nimajo take surovosti v sebi, kakor kranjska duža, akoravno prav dobro vemo, da Prislov pusti kranjskega hujskača tako pri miru, kakor en kap blata na cesti. Hojekač, le tako naprej, za eu p afer šnopsa bom jaz dal Svetujemo pa temu častitemo Stritofu, nsmesti da rabi mladino za hujskanje, poduči jo naj kako morajo spoitovsti otroci svoje starifte; po-sebno potrebno je pa, da poučiš Toneja, da ne bode njegova stara skrbna mati točila solze dan za dnevom nad njim; poduči pa tudi sorodnike Popove hi*e. v kater«» ti Krajnček redno zahajai in pomaga* tuhtat laž za .S-Mir", da se bodejo med seboj ljubili, ne pa kakor se je zadnjič zgodil, stražniki pretep, 'Ia se je kar kadilo metali so eden drugega veu. Skoda, da ni bil tisti dan ¿tritof navzoč, da bi bil metal pre-tepenre noter; izottal bi bil glas škandala po oeleia okraju! . . V Svetnivasi je imenovalo tarnanj* bojno društvo iKriegervereinl ». Jos. Kraasnigg, graft-čaka in o. k. lsjtnata i. E za častnega prezi- denta. 20. pr. številno k hiši je markiralo društvo polno-lmenc ranega in mu je izročilo častno diplomo. Odlikovanec. ki se je za društvo že mnogo zaslug pridobil, seje zahvalil in izjavil da bode delovanje i zanaprej podpiral. Potem se je vršila prijetna zabava Čestitamo g. Kraae-mgu n*jpri*rčneje! Spotila m lato 1809. Iz Trbiža se poroča, da je pustila gospa Moril neko drevo podreti. lesu so našli čisto zaraftčeno kanonsko kugljo. Gotovo je bila fte iz vojnih časov 1. 1809. Za 40 letM zvesta »lužbo je dobil Lovrenc Rauter v Trbižu častno medajlo. Vlom. Pri Arnoldsteinu je vlomil nekdo pri vžitkarici Mariji K. in ji je 600 kron denarja ukradel. Zbesnel je v Arnoldsteinu delavec Johan Kosmač. Komaj so ga premagali in v nor i Anico odpeljali. Smrt na pragi. Pri Celovcu so naili na ži-nah mrliča 50 letnega moža. Povozil ga je br-zovlak, ki je truplo 100 m daleč vlekel. Truplo je bilo pri želodcu prerezano in popolnoma razmesarjeno. Pazita na teti 12 letno Joeefo Landl v Beljaku je povozil fijaker. V Malicid v Beljaku kradel je zaradi tat-vine že prodkaznovani R. Stugin. P«i vlak se je v legel t «"«lovcu neki neznani človek. Vlak ga je grozovito raztrgal in je bil takoj mrtev. tta v Dravi so naili pri sv. Lirika. Mrtvec je bil okroglo 25 let star. Ni izključeno, da se je isvržil zločin. riMraskaji dazarterja po ¡mtmu Loais Vesno so prijeli v Maria-Saalu. Pobegnil je is Ton Ion«. Stari iaom. V WoIf»bergu se je poročil 83 letni Andrej Sankiu s svjjo goepodinjo. Želimo mu — mnogo otrok. pazita aa feca! Pri Kumpendorfu so se igrali otroci ob .Ramrnklotau", s katerim se pilot« zabija Le-ta je padel eoemu dečku na in mu je več prstov popolnoma smučka!. Haail je pri Dombechn 16 letni Italijan Piazza. Padel je a 2 tovariioa» v Malto; ona dva sta se tsmoaU refcti. Fiaaza pa je «tonil. iMrafca. V feadesn je «stil dr. Zmbach«* svoj revolver Ta ae je razprožil m je krogua zdravnika v t.-ebubu težko ranila. Bt> svetu. • seeh aa smrt rtiijisft je bflo v Mocrilevu Obsojeni »o napadli m otopth vlak. - aorta. V monfcem kmalu pri Calaiaa sc yt ranr^ki oodmuvks 25 moi tt utonilo potopila tranefliki potomka bszfca. 25 mo« je ■o Nii vsi pobiran reiSve umamy Dssrl je v Baden-Badeoo vefck. manCa zdravo* dr. Robert Koch. ki «e je sUsti * ohmi as ubakaloso "—Sa^S i^SL. v — mkMer su b* dve lesdd. a»i. is h6erf«. »^fco «bo-Iflh. V boJniloio ri umrh. Zdrararia so dofcual^ d» m undl »eliko p.emoicnje wtt imiev kum. Nai j(Mi "Ta¿rJšžL*. ™ «o^ - Kraojikrm so *o«rtki • perje tako raketi, da so od ^ib le zadnji ddi ko« kratki ottanto ostak. potem se priporoča, da se obstoječe zelene pofanVe z ojsoim noftern do a.ppodne^h 1-2 očeh por«»e (Rock-schrntt) Ts poieaejo potem, in napravijo nore lo*. ki zamorejo do ume U dozoret. « bodejo pnhodsje leto plodoooMi fe* dajak Trta napravi tnd< a stani, delov selene pofonke; te pa je treba iadrcti. «ako da ao uko redki, da družeča v rasti ae o»«jo To ddo je potrebno iim itn poplača, da se more take vioofinde v prihodnjem leta rraJ, h> da nosijo p itlenrjo okroglo 2-3 pod pedkodovanec* »^^ka; «rta izgleda pote« nekako podajam, bdi se ob priMd takmaBi dsi (Heftart>e« od tok novih pogonk le ki ŠaikSrTS i '«Ge^rSebe". t. y skraila se jA na 1—2 peras. Posledice U vrste polk.ds»MfS trte je potem tnd: razvoj groadja is nov* nans^fk pogoM - « (Gesatranbca. Mardal^rosd). ki pa ac dnssri do jesenL Potem se dobi na spodnjih delih, si ti aonnslai ostali, popolno dozorelo ter pol m«to al nez-elo r««^- k*aro zadnje visi boQ aH manj viljr od prnpL ftt ond Austeisem Gnojene » prepreči Pravočn^o in «ado*njoftr Na treba tndi ivepljsaje. ae tukaj kakor v posebno priporoča. S «em se prepreči „oidmms- Loterijske Številke. Oradec, dne 28 ms^a: 67. 86, 57. 27, Trat. dne 21. msjs: 78. 29, 30, 87, 88. prilaii pisias rataranrta. , M Brar ■arka M Proti zairtja Jitar — bolezni oeeb, ki mnogo jedo ia se premalo gibljejo — predpisujejo prve medicinske kspscitete Tsskodnevno 1 kozarec Frane Maf-ove greočice, saržite na te ftče v nekoliko segretem stanja, in nato dslj-' izprehod. Vsled večjega gibanja čreves, kater" povzroča Franc Joief ora greočica, se v spodnjem dela telesa izpodbudi cirkulacija 1 /vi. raiii čeaar kmalu izginejo neprijetni pojavi io bolni* čeAče čuti kot ozdravitev težke belezni. — O1' zdravniškega razsodišča ogrske razstave povodom tisočletnice.lf bila izmed vseh enfcku»r»uiih domsčib rudninst h voda odlikovana edino le Franc Jožef-ovs gren čica z veliko milenijsko kolajno. Dober tek! «m Iz ksknftnje, poakmUe jih tudi, 7dra« Iclodec imsmo in ne UUi nas v Modcu, nimamo več boWin. odkar rabimo FeBerjeve odvsjsjoče Rhabarber-krogljice z zn. „Elupillen-. Zdravi lelodacm-a««^^ ^ po^fajejo previjanje. 6 ikatljic banko 4 kroa. !»delov«eij is apotekar E V. Keller, Stibio, tl«pl«z »v 241, (Hrv«Jto)- — T — fi Thierry'1" balzam (Paitara* t intra) CA« (riltH i mm »•' varvafta: BMM Vpliva proti krtu t Wlodíu. nap«>)a-aio. uaLnjeniu. motenj« prrbarl;«-rga, kaliju, tolranm pljtč. bo>í,ü«m * prah. t r pa t Mli itd. Žaru) Í1K1 rane. ofclraoi bolrvti. li ■ahb ali « dvojnib »irklrnie lil ena vMika poaetaia .Irklewea K 5™. A^laUr A. Tblarrtfa MM prfctaa «entifolien-Maiilo ¿ ' " I ™t,c te laki alare tW. S do/o 1 U« Adraura •» naj u apoUdo MMa.liia« I ar.*»lj-»«r»aa L Thierry ■ Pretradl pri Rogatca _Dobi aa v mjv«<>6 nolAab.__<3 Triumpf elektrike J.y dela. adr»>ik.i 'X no? i rkkt»> ■ / katrrv / po-MT^Jo vadrlali njjveiji zaklal, idriije '•grm. odnoanojr ioj»l pcidoLiti Ho Uk> iiíuU,«*iO M»op> bol-UÁ-" tt n» «e. da ima-»o * gairaaifiu ir»¿t» iMUi wdtivu. » katerim i» nwiw 4>!w ('">■ i, «tabaMi a.m. "i»mm. iUraUI«. po- j* lati. o katrrrai r»«» mam m otiín. k*aut m lin» inda-«trije. t dr G. DElTIt v bavoboa. da ima vrUo pra^* mot refje nego nilo ali silo ia »oda w di b« u k>(J f.j Minios'* pralni prašek jf tar»J aajbalj-. kar «r mor* rab* u |-«»r pevua. r» rxjr p"Jo k».- «e aijbolj da au»U. f POCEKl ik daj* blrtíe*« I k-luto in jr popola»tna brrz duha. Zavrte» •, k| «lw bČ~ uu M «ta. Dabtva «e * Irrmnab i dn>»mjaaa. kiMootjalaaB bUfoa m I«IIOK ITa a.eb©lo L. Minios DonaJ. L «olkarbaatal S. « ••»» «rU la raíala irania W>«»ia (id I" iii/n idravl^aja x aiv—ni broiuri, ».—i-, naboaikr t: * u ui «.bra* pod opne L«mv brv« ob«na■ m Nadar to ar na u A »rjHra tatito vrvdr« podwtoo k.-.jifo uMooj B«d4o. Elektre - lerapeuiična ordinacija, Dunaj. L Sdmataw 1. Uezzuá* odd. 74. DUM A J. X- Scfawmgaaaa 1. Pro«««, fj(ij»e ax knj-f .Jt r*rktr.wra*>- laMoaj .a Irahkr. . j-»»mi ■ t» t aelo velikem it-bira se dobivajo ie od IS krm naprej t nori veliki ma-nofaktnrni trgovini Sobam Koss Celi« fabrikant t Ptuju | panoja v Bfdcseženi kakovosti | Strangfalz — opeko | Doppelfalz — opeko 1 Bibersvanz — 1 opeko * nadalje v najbolj« i kako- J TOMti Wri!»«ui»ki t 58P Portlaid-ceicnt | ter ¡zvrtttno «■■». ii Lioioifot Caspicí cooip. I rt S vatama ■ajitaritw v Induitriji ar veMter pridobljeno! ra Pran»«)« «diar rmri«odajr a.» »pran » a«olaj. aa It K 490 o4mr>u rtaMalao. r«atrm ploata s vrtom prvd hiAo in vrtom ra zelenjavo ae pod najboljšimi plašnimi potnji proda. VpraAa M p»i g. Alak Riefler. Maribor, noaaorgaaaa 6. m Proda 9c gostilna s celim posestvom t rt v»etni rrčmi, katere k potrebujejo lemlje /e orane 2 orala. le», travnik, dva vrta m sadoooaoik Na prodaj je aa 12000 K. 1000 K aamore por ottari; proda »e. ker »e previame druiro potratvo lk«i»aa fc na veliki centi v sredini Ptuja m Maribora; aa leto ae ato6 30 polo-ojakov. iganice^io 40/4 pive in tud. jaboljčnice. pmr «prava -Sta*««-. 41* 00 litrov po K 32*-- . dokler »e to ne prekliče. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. čaa za kapa*je: na delavnikih od U. are de t. are popoldne (blagajna je od 12. do 1 are eaprta); na nedeljah in praaukih od 11. do 11. are opolodoe. 1 kopelj s vto&b nk», paro ali .braaaeUd' i rjobo K -■••; poetreiba K -10. Ia Roman-cement uajatarejAa in najboljka marka jaino-av*tryabe monarhije oferirajo m najceneje tovarne Roman- in Portland-cemecta 0. WtthalM OV nasi. Laiki tr§ aa at Zalega pri g. Jas. kaaimir t Ptaja. aa keledT.nkeai pronto ra. Otročji vozički ^S Fabrika ia opeko v Iii pH Mariboru n. D. stmsš^i »iL. m* fn MM, hiša Lepo posestvo 'Wl pod Itožnikom pri Ljubljani z ^nčnat.m« pro-Sori. |»ro«!a se z ,-lopjem. Sopou. .tekfcmm biSicam (Glaahaos). Posebno pnmerno je « I* mane ali ra*ebn.ke. Cena :> K ia kradratno klailro. - VpraSa bo pri Ljub- ljana. Gradili«. «* z vrtom pri Celju v sredini treh tovarn, se poceni proda. Vpraša se pod štev. „96" Postfach 60, Celje* Vozički za otroke iKiodCT-Srti- und Ltafe^ajea.) » katerih Uhko otrok aedi, p» «ud' takr u Irfat", rerioo » m- lop "> pi>po«od«u po 12. 16. 20, 2*. 30. 35. 40-S0 K- C«pe »o D,iVr. rončki »o lično in močno tfdcUnl Pumeoim naročilom «f hitro, pofceno .a točno u*re»e 54' _HMIfltlilB ^ GarsatirAM pristal arisiailai naturaa viat i,-*- 1Š Distriktn» zdravnik dr.MaksMurmayr naznanja, da W - 1. j-uijein U « - danieca Kt>M.ovarja t «ojo hito. -t*. K» ? SJtv. Bistrici inasproti c in k. Toja*n»c«) m i SSCSS ruipi aiaial Ct* poje sa prta*)! I 11 L M* ■ • P"" Styria-bicikelni Xovi modeli 1910. C ena za gsto i denar: Stvria bicik. lil ke!nc o^^do 1 '*"- ID »B »««no «o»« k«u»a N« «*«*«■■* JSLi b muli »«M kup«-. ~ polip cco*. <*yn. TTT™' mmftntnaaeiU m i»»- HI Brata Slawitsch, Ptuj "" -«cr^D. —OF»« » okr-^e ** r^M I^U. t- MM. k po«^ ---»-.k" h K ripo*^» ® p»«d« P«» KI STER, Celje V mesta Brežice Mf-l, P«"-" c«"d«rop^.. «Ho iwno «*iano. »koraj »tanovalno hifio ■ ^-Ä'i SÄ nKtt. H.U je , ■ oo"JK oddai,e«»a >" Wb SHSSHS^ES w» D.r-0. V bl-fc« v mnogo Md» -ali p. p<) »pwi INGER giralni stroji za vw i obrtno in domače Šivalno delo Se dobi pri: Singer Co. akc. dr. šivalne stroje! . a Ptuj, Hanptplatz SL L » trgovina s Špecerijo ▼ Ptuja (Hauptplatx> priporoča svojo bopitu *aloP. vitega Äp«*rijHkeg« bi.*», ter rita. kave, sladkorja, namiznega olja, olja M prnk. wuiena »a deteljo, „raffia", bakreni vilriol ia gnnii « cepljenje. lelemiika SM i dfOjn»m mantejnom K 7 — ii irarMWMK» pnunrtf» n.ke^na. ki ort»ne »koi n»ko* bel m r drujS'f. m»otrii-nom ** p™h- Koleij« je tm icleinilke kra-"p*ce » poseboo krep kimi Cr*«mi m kune-du oarejeWi, tako da ako uri doli pade a.i te jo »one, »e ji mi ne zgodi: Rri- Ciito natanko na m moto . lareiem ^ ,orrj i» r*ako uro po 14 dne»m irkuioji denar »miti. Garancija 3 leta. brezplačno z nad 1000 slikami Specialist samo boljših ur in fabriena zaloga ur, zlatega ter srebrnega blaga v Mariboru P. L a Prava srebrna remontoar. natanko kakor slika, močno, masivno ohišje, lepa, barvana cifernica, najfinejše kolesje, vse v kamenju tekoče K 1060 Ista z dvojnim manteljnom -- 12— Srebrne ure v eeni kvaliteti .. 1' to Tržna poročila Pial, tedenski sejem dne 1. junija 1910: KD UIUL MHei Patent vroča para Lokomobili z ventilnim krmilom Jlill Lntz Lepo mal* posestvo Denar bru «uceja tmda in kapitala !£ ^.u-Cí maiofltl 1UÍÍ0 fcrrz i» uj-mi »roj |v**. ludi v najmanj»» mrMu od 60 do M>i K m—«f»io T »d- r-fodr Hu(wtoM* pomlM, btoi naalov i K r M (¡adi v Barkafcl Za ta ..«o liaaka .wr« w paai «traj*. -umru od ii m* Tatea o« C I. 1—< TI-. H«. proda;. & nmi',1 od lan» orrl rr na PoMkaku. 1 ur. o-l Plii)« (OMlio mri 7 jooo». o*ob bis» kpi aadiu «rt i nladia «uc» »j« 1*1 ut kak» oblo» jabolk m J.». *a*ovanjr p hrta. pfilrt. Krbiaja. klr«. »pod p.»»» ■»iaaa «'».)• Mala. udaoo ktet >a pgato a 10 pokirri»-M' pla«a Mhj S »o*, «viqpfa Um. «•» , dob'-™ todi •«.« pit u I* - I tep. «o.d u Mi« ■ drr«. drvpi M ajn» Ta ja var . pnjuner.i ki*,» pri In m». proCi H anti pf-*w»i po «a! »I Kdof HM «Tri I«, P-» fc T Mal •kraj Onaol. a* pa da 1 « lqa n» fMadU: ,.ata a*. *«*> f -»"i O. p. m«« M «<; izpuh, u krti! - - ua aa l».V> «i Irp» na Mraaáb ■r» od Pt«,. oddal»« k. «nj» mK. Mta • * datr.ai Un. Tprata h pri -pran .Hl^fri 2 Marifca «terca J f Pnai r rector, iidrtovauj« >QU< mulo hido »i« od U do 16 tel Mart faat Jaal na drankra polju. i »pvo »r-d Vprata » pri _____"f " m > * lato; mi «o-— r»ar Katar. Zrrdr pri K«a|;*a> 4* l»tr« Idoea O tadjaraka obrt O Edina maAiiia za govorenje na plato ki igra brez igle. Izdelek meto »ne farm* Pathfc Frferes. To je na «aak način _ ___ Prekoai vi* droge zinteme Plate'ae ne obrabijo, ae ne praakajo ču;e se reaaično muHu. Omike zaatonj in fraoko. Predstavi brez da bi ailii k nakupu «t¿ C. ACXEUKAXTN ■rar v Ptaja (teater.) Geetitoa o: » lako, proda « «to r-td dko oprav« po avlo ufodi.i «•> O—l »I ra dafev .«ote ■ tep, vrti. I«d, o ftmkf/r. trn r dokr** U-M. Iteia naMljira * • prodajalka # lora dovolj. Uk atav-16 mi« ul i. t*,a. pu dofwora T«* pwvr av Pekovaki učenec u. aprvjnr pn I ruja. Priaw raka ia foreie »v r- Umi Gumi za trsje cepiti (Gumi-RebeobSnder) izkaf-*i3 i/vrntna aorta, priporočamo cenjenim kupcem 4to Brata SlawitMch, Irgavisa v Ptijn. «i» V Lubečni, paita Celjef »■•« »»d»» odd.;« ndno oprto po JO kron Ma.l^ao i>a dm«io. v aerianuci pa 14 kroo M* Posestvo •e proda. j*»mo¡e¿e iz 6'/, orala ifoiljiKa. v eocm komadu. kkt i ndanm reüxxn. Ufe ngoUno, opre um ^oe io (awiaoe hi lirada, ne daW od me«a Kopriv-mer. k takoj p^oda. » prenulotao ah bru oje Lan-nik: Aleka Sčaralčar, t.aar. Koprivnica aa Hrvatske«. u>7 Z^e.c>«va- - - ■eatni urad ptujaki. dne 1 jom;a 1»10. Za prah neprodorne C**m za ko« K lf--i dvojnim sukatrliaoa l! II-t jekla, nikelj na sli c*Uiaa K 7— K tema priaterar moderne rtüce K 4--. 3 leta a^mc^ PoUf€ po Max BAhnel, Duna) IV. HargareteastraMe »ter. Uril Ceaiki saatoaj sm Priporočamo našim gospodinjam pravi rffj "¡k KGjCO Y: kavni pridatek z tovarniško znamko .kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. «i »«•»ii. r un. ii:»u. v. Torarallka Miau 00000000000000000°°° Josef Murschetz kamnotek in tr®otina s stavbenim ■aterijale« v Ptuju (pH tetazattfcMi preke*«) «rojo Teliko «Int» «»¡h aagrobnlh kamnov po nainitjih coaak mm «n cement (prro- raz redno blago). Ceaaantae ceri raake vehkoeü n>iiv«ftff oddaia. Naivrtia x-lop» kmetaklh rfrojeV in xprejemanie popravil _ Franc Kampus na Zg. Polskavi -pri Pragerskem.Sp.ŠUier.1 Vtem kmetom pr.poroča ^^Xiün^i' Titeine mlaül.ke. na,jJK JÄStaÄ. StT; iiSe "troje ra kovi, grab,., ob.a*a<. " »»ie aa u2. «d» naroča« »-je »»XrBr ££*mLe « motmyr m »odno .'««*• tmeroe mzkc crae. ugoda. pla**' pogoj. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ^ HiÄa , _ reki aurnvna na polotko zidana kamenje» i ae pncani prod. in to« lepun pobi-S^Tii brez njcga. HM ^¿J^T^t ■toji :z 2 .ob. pred*,be lepe*. bodnjk. ^br kkti. min plodonoani «donoamk. ^ » , zcleo..»o z »elik.mi n^i T,n>ke trt*. J nepo gredni blüini Franc Joiefere kop^j. * Ickern UJ«. Vpraša ae pri ■■ Eernag » Utte^ug- Vinska liiiiaiiia. Podpisani zavod prinaäa v torek, dne 7. junija t. 1. ob 10. nri dopoldne v skladišču gostilne „Neue Welt- ( v Ptuju 300 hektolitrov 1909^ ; belega vina iz lastnih goric po sodih ih skupno t novimi sodi (cena 36 kron) k javni razprodaji. Vina iii sodi so tikoj za previeti in za plačati. Sode se v dobrem stanu po zgoraj Sni ceni frankb kolodvora v Ptuju tekom 2 n«*»J vzame. Ptuj, mejnik» 1910. Za direkcijo Iparkate v Ptuj« . Zupan kot načelnik: ** Josef Orn Ugodna stavbišča (Baugründe) parcelirana za malo industrijo, cinini objekte v Verstje za magacinom blaga železnice (Frachtenmagazin) v bližini centralne trsne gole, se zelo po ceni prodajo. j F. C. Schwab, Ptuj. f % v Ptuju *»ojo bogato in dotKO wx-,ii mano zalogo v mi zlatem io rimu MM i pod garancijo » najiznstnejli izpelja«. » ¡«oko «padajoie blago dob. »e pn men i poleUkceaM. ' kakor jihnugtatajo rdik. ce« kh; pri mcoi »c dobi »»« po l^t^Uberiinprej šajein ogledaaja, M* Fabrika kzaataküt im Tiaofradaiikik IiiluipSLiliM (Ste i c reko) ÄÄÄrÄJ Tftnn. (Ort,. Obacdrack Drffa^o.1 tlafefr.c.^rta T* iT- ** «ry^St rJisj: MU. pulaje mata na M. In «~~nO« Cea* aaMcaj m traako Pridni tesarji (Zfanmerieate) ~ ae no Koroškem takoj aprejm.jp -FWfrj ^ znanilom aa*e»*na plačr na Jinrtiar ArMtU vermrttioni'. Cdfrvat. «.otmdegame Garantirani cl^ti dobiček poMatniki. inpnišča. meščanake goap* brez n-pke ali Hgabe, po velikost* polja ali »tu » od xoo do iooo kron. Intareaenti ae pto^io. da umj noj nneloj h«o na graidmakeca oakrbnika BlWMffi VelMje. ¿hranilnica (Sparkassa) slad. driavnegamesk --S>tuj __Jürtl»« ^ I 1 n I im. I f.rlpor«6a m glada koga mod kraallBAdma aMaro «Ada- ^ JoO^a poarodora»^ iÄ^ako tU! m raaje raakartaaga »atfa a arat of«u bamka cs asa «ni^al umant mdovollao in kraaplaöio vaaka aadera pojaaai ta po rae» vatroie. Veliko manufaktumo trgovino Ravnateljstvo. T a— ^ p i« na kolodvorskem proston Johann Koss, Celje na yogm » • '''V» .. Union» Ufb»»L