/

N

K 2 R “I A N S K

A U K

V/ * - •

SLOVGNSKE UJOLE

poleg katekizma po ij. k. dsraeavali.

V e.la ne^ve^an.n kr.

Yg tgrdpm vegala ...... i5 kr.

V2 .LUB.LAN2 1851.

Na prodaj v?, bukvarnaip 3 a Judske »cole .Lu-
b.lansk?ga poglavarstva, v? nolah.

r **  ♦

Ve nalks teh bukev so milostivg Knvg Gospod
Gospod Anton Alojzi, JLub-lanske u/kof,
dovolile  19. listovega gnoja  i83o.

» : r

• \

Natisnil Jorcef Blagnik.

' h~(&o<rt>^0d (f

P z  r v o poglavje.

OD F e R E.

L OD STVARJENA SV 2 TA.

Kako se prave tem r sijem vsem kmal, ktere vi¬
dimo okoh sebe po jem.h in nad seboj po nebi ?

Kar vidamo okola sebe po gem.la, in pa nad
seboj po neba, namraij solnqe, luno in gv^de,
tem raijem se prava vsam kmal svet.

Ah je svet vselej bil?

Svet ne bil vselej, bita je 3auel.

Kdo je ■jaijetmk sveta?

3 aiptnak svata je Bog.

Od kod vemo, kako je Bog svet in vse raiji
na sveti naredil?

Kako je Bog svet in vse raiji na sveta na¬
redil, vemo i3 silno starali in svetab bukav, kte-
re sveto pismo  imenujemo.

Kaj nam pove sveto pismo od jaijelve svita ?

Sveto pismo nam od 3aijetve svata to pove:
„Od kamrja je bil Bog, in dr^aga ne. Bog je
hffitel, de naj bo nebo in gemla. In preqej sta
bila nebo in 3eni.la.“

Kakoruna je bila od gavjetka oem.la ?

Od 3aijetka je bila ^emia pusta in pra3naj
v®da in tama ste jo pokrivale.

1

X

Vi koliko dneh je Bog gemlo tako lepo in
•gredama naredil , kakor je gde?

Bog je gem.lo vi  uesteh dneh  tako lepo
in gredama naredil, kakor je ^de.

Kaj je Bog hattel, de naj se perm in drugi
dan g go di?

Psrv«  dan je Bog rekel: „Bode svetl®ba . 44
In bila je sveti ®ba.

Druge  dan je Bog djal: „Bode nebeg ale
podnebje . 14  In bil je nebe3.

Kaj je Bog tretji dan gapovedal ?

Tretji  dan je Bog rekel: »Steipe naj se
v®da, (ke je ue po vse 3emle bila,) ve en kraj,
in suha 3em.la se perkaxe.“ In 3godilo se je.
Per tej prhje so bile studence, reke, je3era in
morje, in perka3ala se je suha 3em)a. Tude je
Bog ukagal, de ,,3em.la naj rodi travo, geleupa
in drevesa . 44  In 3godilo se je tako.

Kaj je Bog qelirti dan ukagal?

Heter  te  dan je Bog rekel: ,,Naj bodo Iu-
tp na nebe, de svetejo na gem.lo, in verste noij

in dan in letne ipase . 44  In ko be bil trenil, so

bile huje na nebe: solnice, luna in breg ute vila
gvegd.

Kaj je Bog peti in mesti dan rekel?

Pete  dan je Bog rekel: „Naj bodo ptirp

pod nebam in ribe ve vodah . 44  In bile so.

lleste  dan  je Bog djal: „Naj bodo bivale
po suhem . 44  I n  3godilo se je. — In posledneij

je djal: »Naredimo ip 1  o v e k a po nau e podobe,

de gospoduje ijeg vso gemlo . 44  In ijhavek je
bil. In vse, kar je Bog naredil, je bilo popol-
nama d®bro,

5

I3 ijesa je Ude j Bog svet in vse rsyi na
sveta naredil?

Bog je svet in vse raiji na sveta 13 naij
naredil. Kar hotel je, in bilo je.

Kako se prava temu: ig nag hej naredila?

I3 naij kej naredita se prava stvar  it  a.

Kuj tadej pomena beseda  s tv ar it a?

Beseda stvarita  pomena, i^ naij kej storita.

Kako je Bog ijloveka stvaril?

Bog je hotel, de i3 parsti naj hode telo.
Pa ocivelo ne ne. Tadej je duuo  van dihnil,
in bil je parva ijlovak, Adam.

Kako je Bog druogga ijloveka slvdril?

Ko je Adam tardo spal, je Bog hotel, de
naj ho ij negovaga rebra drugo ijlovenko telo.
Sa tem telesam je Bog drnro sklenil, in bila je
ocena parvaga ijloveka, G v a.

Kdo je tadej vse sivaril?

Bog je nebo in 3emJo in vse, kar je,
st varil. — Bog je st vam e k vsah raji.

II. OD B(DDEJIH LASTNOST.

Kolako gamore Bog, ker je vse stvari! j ker
je le kartel, in vse je bilo  ?

Bog torej 3amore vse.

Kako pravamo Bogu, ker vse o amore?

Ker Bog vse 3amore, mu pravamo vsa-
gamogoijan.

Kaj se tadej prava: Bog je vsagamogoijan?

Bog je v s agamogoijan,  se prava; stva-
ril je nebo, 3em.lo in vse, kar je; neriiu ne
naij nemogoije storita.

1

4

Kaj nam pomaga vedete, de je Bog vsega-
mogoipn P

Ko vemo leto, bodemo pokojne in vesele:
vje nam tude nebije ne more pomagate; Bog,
mn vsegamogoijne, nam gamore vselej poma¬
gate, in date vse d®bro.

Ke qemii naj nas spodbada misel, de je
Bog vsegamogoijen P

Ta misel naj nas spodbada, de delajmo dobro,
in opuujajmo budo, ker vsegamogoijne Bog 3a-
more vse dobro plakate, in vse budo rotrafats.

Ig ijesa je ql<DVtk P

*ll®vek je i3 telesa in 13 dume.

Kdo stori ve qloveke , de misle in hoqe P
Duma stori, de ijlovek misle in boije. Um
ima in svobodno  ale prosto vodo.

Se da le videle duma, ale se kakem poqut-
kam obqutite P

Ne da se; nevj telesnega ne.

Kaj je tedej qlovewka duma P

Blovemka duma je bitje, ke ima um in
svobodno vodo, telesa pa ne; dub je.

Kako je Bog svet in vse reqi na svete na¬
prave! P

Bog je svet in vse reiji na svGte prav lepo
in 3redama napravel.

3akaj pravemo, de je svet prav lepo in gre¬
dama napravlen P

3 ato pravgmo, de je svet prav lepo in
3 redama napravden, ker se vsaka rerj o pra¬
vem »jase 3godi; vsaka je na s v® j im kraji, in

5

vs?m drugam r?xjem, posebno pa nam ludem,
d®bra in koristna.

Ko je Bog svet in vse ruj na svet? tole-
kan l?po in gredama naprav?!, kakomn um
mora imel? ?

Bog mora torej nesk©ntjno popolnama umim^ts.

Ker je Bog le hotel, in vse je bilo , kaj
mora Bog imeti ?

V o J. o mora imet?.

Ko je pa vse, kar je Bog hotel, popolnama
dobro; kakomno vodo mora imel? ?

Bog mora torej popolnama dmbro al? nar
bolir? vo.lo imet?.

Se da k Bog s * kakim poipitkam obijulilg  ?

Bog se ne da 3? nobenem porjutkam ob-
xjut.lt? ; telesa nema.

Kaj je tidej Bog?

Bog je 3gffll dub,  bitje, k? ima nar bol
popolnama um in nar bo.l®? vo.lo, telesa pa ne.

Ker je Bog ggol dah, in nama dama tudi
dah , komu je nama duma podobna ?

Bogu je na®a duira podobna, bmoeja po¬
doba je.

Po 1[?gavi podobi je tidej rjove ruka duma
stvarjena  ?

Po branji podob? je ijlovetrka duroa stvarjena.

Ko je nama dama bo rje podobe, komu s*,
moramo pzrgadevals jmiram podobnimi hiti?

Bogu s? moramo p?r3adevat? 3miram po¬
dobne®? bit?.

Kako pa pgrhdjamo Bogu vedno podobnim ?

Bogu pgrbajamo vedno podobn?®?, ije smo
vedno umne®« in bol®?.

6

r le pa vedno umnams in bolim parhdjamo,
kaj bomo od Boga dosegla?

Vedno prijetneirs mu bomo, in veijno 3ve-
liejal nas bo. — In 3ato smo tude stvarjene.

3akaj je lidej Bog gloveka stvari! ?

Bog je ijloveka stvaril, de be ga spo3nal,
Tjestil, Jiibil, molil, mu sluocil, mu pokoren in
3velii{an bil.

Ah je Bog mimo ijlovemkah dmv wc druge
duhove stvaril?

Bog je ire druge duhove — angele  stvaril.

Kakonan um in kdkoruno vodo imajo angela?

Angele imajo bo.l popolnama um in bol-
tps  vo.lo ko Judje.

lldj so tidej angela?

Angele so 3gol duhove, ktere imajo bo.l
popolnama um in boJire vo.lo ko Judje, telesa
pa ne.

3akaj je Bog angele stvaril?

Bog je angele stvaril, de be ga spo3nale,
molile, Jubile, mu sluneile, in de be Judi varovale.

Kako pravamo angelam, ka dudi varaj e jo  ?

Angele varhe  jim pravsmo.

Ah, so vsa angela dwbra ostala, kdkorume
jih je bil Bog stvaril?

Veliko angelov se je predelo, in se pre-
V3etnostjo so se Bogu ne^reijeno 3operne in
utrafnege vredne storile, booejo je30 in veipno
pogub.lene se nakopale.

Kaj je Beg sa tema hudobnama angela storil?

Bog je te hudobne angele 3avergel, in ve
veijno peklensko terpjeue obsodil.

7

Kako imenujemo te gavsrzene angele?
Hudobe  ah  hudiije  jih imenujemo.

Kje sta acivela pgrva ijloveka ?

Parva ijloveka sta va raji  sivela, va Ie-
pam prijetnam kraji, kjer sta vse imela, kar
sta potrebovala.

Kdkoivna sta kila telo in duwa psrvsh ylo-
vekov  ?

Telo parvah tjlovekov je bilo gdravo, tard-
no, in ij posebne b®xje milosta neumarjoije.—
Nu um je bil ra^svellen, nu vola ka dobremu
nagnena. Lahko jima je bilo Boga prav spo-
3nata, lubita, negovo volo spolnovata, in 3ve-
liijanama bite. Sreijan, presrečen je bil tadej
i3 parvaga nu stan.

Od koga sta imela psrva ijloveka vse leto dobro?

Od Boga sta imela parva ijloveka vse leto dobro.

Kdo tude nam daje vse dobro ?

Tube Bog tuda nam daje vse dobro. Od
Boga imamo telo sa peterama poijutka, xivex,
obleko in stanovane. Bog nam je dal duiro 38
urnam in sa svobodno volo, in nam ire pose¬
bno pomaga dobrem, pobosnam in veijno 3ve-
liijanam bita.

Kdo alv-rbi tudi ga xivdh , ga gehura in ga
vse stvari ?

Tuda 3a šivala, 3a 3 ekuja in 3a vse stvari
skarbi Bog. Yse jim daje, kar potrebujejo.

Kako prdvpmo gavo.lo tega Bogu?

3 avolo tega p ra varno Bogu n e s k ® n 3 n o
dobro tli v.

8

Kdj se Udej prava: Bog je neskončno
dobrdt.liv ?

Bog je nesk mnijno dobrotliv, se prava:
po otjetovo skarbi 3a vse sv® je stvai'i, vse d®-
bro imamo od nega.

Kdj nam pomaga vedeta, de je Bog ne-
skomjno dobrdt.liv ?

Ker vemo leto, bodamo vesela in 3adovol-
na: ije nam tuda nabije noije pomagata; ne-
skfflmjno dobrotliva Bog, ®n naro nar bola ®xje,
nam hoije vselej pomagata, in data vse d®bro,
kar potrebujemo.

Ks gemu naj nas spodbada misel , de je
Bog neskmnijno dobrdt.liv?

Ta misel naj nas spodbada, de bodamo
tuda mi svrojimu blisenamu d®bra in dobrotliva,
in gmiram bo.lira in poboxnauja ala brumnaira.

Kdo je parva ijloveka podiapiljajjima je stori¬
le in kaj opustita, de bosta dobra in pobožna  ?

JLuba Bog sam je parva ijlov^ka podučil,
kaj jima je storita in kaj opustita, kaj je d®bro
in kaj budo.

Kdkomno zapoved je Bog pervema Jjloveka-
ma dal?

Bog je parvama ijlov^kama to 3apovad dal:
„Od vsaga sadja va raji jejta, samo od tega le
dravesa ne jejta. Be bosta od tega dravesa je¬
dla, bosta mogla umreta.“

Kakomna sta bila parva ijloveka Bogu, do¬
kler sta to napoved spolnovala ?

Parva rjloveka, dokler sta to 3apovad spol¬
novala , sta bila Bogu .luba in prijetna,

9

In kako jima je bilo takrat tud?, per serij?. ?

Pokojna in vesela sta bila.

Al? sta bila pa perva ijloveka Bogu. gmi-
rej pokorna  ?

Perva ijloveka ncsta bila Bogu gmirej po¬
korna.

Kako sta bila perva ijloveka Bogu nepo¬
korna ?

Od huditja 3apeiana sta perva ijloveka od
prepovedanega sadu jedla, in tako vedama in
radovo.lno b®xjo 3apoved prelomila, to je,
grsieila.

Kako n na sta pa jjde bila perva ijloveka
Bogu, ko sta bila grenila?

Ko sta perva ijloveka bila graroila, sta bila
Bogu 3opgrna.

Ss ktereme besedamg jima je Bog na gnane
dal, de sta mu jjoperna ?

Bog jima je se tem na 3nane dal, de sta
mu 3operna, ker jima je greh mjital, rekoijr
„ 3 akaj sta jedla od sadu, od kterega sem vama
jeste prepovedal ?“

In kako jima je bilo jjde per seriji, ko sta
bila grenila  ?

Dokler sta bila nedoločna, sta bila mirna
in vesela; gde pa, ko sta bila greirila, sta bila
nepokojna in acalostna. Peklo ji je, nep®koj
in aealost sta nad svrojim greham obijutila.

Kako imenujemo tisto ve nas, kar nam per-
poveddje, ah smo dobro ah hudo storile, in
kar dela, de nad dobrem pokoj in vesele, nad
hudem pa nepmkoj in xalost obijulemo ?

To ve nas imenujemo vest.

10

Kaj je tgdej vest ?

V(5st je notram glas, kters nam parpovs-
duje, al?, smo d®bro alg hudo storila, in kfera
dela, de obijutamo nad dobram p®koj in vese.le,
nad biidam pa nepmkoj in asalost.

Ks \[(':mu nas vest pgrgana ?

Vest nas pargana dobro lubita in storita,
hudo pa sovraxita in opustila.

Kclo je vsaksmu ijoveku vest dal?

Bog je vsakamu ijloveku vest dal,

Kaj tedej Bog hoije in hibe, kaj pa sovraic?,?

Bog hoije in -tuba vse dobro, in sovraga
vse budo. \

Ker Bog vse dobro hoije in Jubg, vse hudo
pa sovraxg; kako mu 'gato pravsmo ?

Ker Bog vse dobro hoije in .luba, vse bu¬
do pa sovraxa, mu pravamo neskronijno svet.

Kaj se trde j prave: Bog je neskvimjno svet?

Bog je neskromjno svet, se prava: ®n
boije in .luba vse dobro, in sovraxa vse budo.

Kuj nam pomaga vedgte, de je Bog ne-
ska>nqno svet  ?

Ker vemo leto, bodamo pokojna in vesela:
tje nas hudobna ludje tuda ^anaijujejo in so-
vraxajo, kadar lapo acivamo; Bog, ®n nesk®mjno
sveta, nas luba.

Kg yemu naj nas pa tudg spodbada misel,
de je Bog neskmmjno svet?

Ta misal naj nas spodbada, de lubimo in
storimo tuda mi vse dobro, hudo pa sovraximo
m opustimo, in tako vedno svetejire perh^jajmo.

II

Kaj je Bog Adamu in Gvs rekd ko j, ko sta
bila gr mila?

Bog jima je rekel: „3akaj sta jedla od sa¬
du, kterega sem vama jeste prepovedal?’ 4

Ko je Bog ved>l, de sta Adam in Gva gre¬
nila  ; kje je bil, ksdar sta prepovedane sadjedla  ?

Per nu priijujoij je bil, kedar sta grenila.

T Je kdo kej dela, kje mora hite?

*Ie kdo kej dela, mora tude lam priijujoij
bile, kjer dela.

Kdo ohranuje in vlada ah vodg vse v» ne¬
bes eh  , na jem 1?, in povsod?

Bog ohranuje in vlada vse ve nebeseh, na
3 emJg in povsod.

Ker pa Bog povsod vse ohranuje in vlada,
na kohko krajih mora bite priijujoij?

Na vseh krajeh, ve nebeseh, na gem.le in
povsod, mora bite priijujoij.

Kako pravsmo Bogu, ker je vg nebessh, na
jem.ls in povsod priijujoij?

3ato mu pravemo vsegapriijuj  oij.

Kaj se tsdej prave: Bog je vspgapriijujoij?

Bog je vsegapriijujoij,  se prave: ®n je
povsod, ve nebeseb in na 3 emle.

Kaj nam pomaga vedgts, de je Bog vspga¬
priijujoij ?

Ker vemo leto, bodemo pokojne in vesele:
ije tude nekogar ne per nas; vsegamogoijne in
dobrot.live Bog je povsod per nas, povsod nas
uslimate, povsod nam pomagate ^amore.

Kg j j emu naj nas spodbdda misel, de je
Bog vspgapriijujoij ?

Ta misel naj nas spodbdda, de imejmo

42

Boga vMno pred oijrru; de opunjajmo hitdo,
in delajmo dobro povsod: ije smo tuda sami,
in nas noben Tjl®vak ne vida; Bog, ®n vsaga-
priijujoija, je par nas, ®n nas vida.

Kdo ohranuje in vlada vse stvari vt nebessh
in na gem.Za?

Bog ohranuje in vlada vse stvari v a nebe-
sah in na ^emla.

Ker Bog vse ohranuje in vlada; kohko te¬
ga ve, kar je ;;de , in se gde godi?

Ker Bog vse ohranuje in vlada, torej tuda
vse ve, kar je 3de, in se gde godi; ®n ve vse
s a d a n e.

Ko je pa Bog see od neksdej vse ohrano¬
val in vladal; kohko tega ve, kar je xe bilo,
in se je xe ugodilo?

Ko je Bog a;e od nekadej vse ohranoval
in vladal, torej tuda vse ve, kar je oce bilo, in
se je sce ^godilo; ©n ve vse preteklo.

Kdo bo pa tuda vs prihodue vse ohranoval
in vladal?

Bog bo tuda va prihodue, ob vsah ijassh
vse ohranoval in vladal.

Kohko tega tzdej ve Bog, kar we le bo,
in se bo vie le ggodilo ?

Bog ve vse, kar ire le bo, in se bo «je le
ggodilo; ®n ve vse prihodue.

Kdo je ijoveuko dawo stvaril?

Bog je ijlovetiko duuo  stvaril.

Kohko tega udej ve Bog, kar jjlovemka da¬
jva mish in hoi;e?

Bog ve vse, kar ijlffivsk misls in Ijoije; am

i3

ve naroe nar skrivk<$ja 7 e misl* in seele,
neij mu ne moremo pgrkrite.

Kolško tedej ve Kog?

Bog ve vse sedane, preteklo in prikodne,
tude naroe nar skrivne j tre mišk in see.le; Bog ve vse.

Kako pravemo Bogu., ker vse ve?

Ker Bog vse ve, mu pravemo vsegaveden.

Kaj se tedej prave: Bog je vsegaveden  ?

Bog je vsegaveden,  se prave: ®n ve vse
sedane, preteklo in prikodne, ve tude nao>e
nar skrivnejrce misle in sede; torej mu neij ne
moremo perkrite.

Kaj nam pomaga vedele, de je Bog vsega¬
veden ?

Ko vemo leto, kodemo pokojne in vesele:
rje Judje, ko smo d®bre, tude slabo od nas
govore, Bog, ®n vsegavedne, nas pogna; t[e
tude natrek potreb in teoeav nekije ne ve, Bog,
®n vsegavedne, jik ve.

Ke ijema naj nas spodbada misel, de je
Bog vsegaveden?

Ta misel naj nas spodbada kej kudega ije¬
lo ne mislete ale poxelete, we  men pa govorita
ale storite, ko be ®e tako skrivno in skrito osta¬
lo; sej je vsegavednemu Bogu vse gnano.

Kako pravemo takemu ijloveku, ki ere vse,
kar stori, 13 dobrega kamrja stori, in de ga
doseže, perpravne perpomoqke ijvole ?

Takemu ijloveku pravemo, de je moder;
in ig bolroega komrja ko kej stori, in perpra-
vneire perpomoijke ko igvole, modrejroe je.

J4

Kdo pa le ve vselej, kaj je nar bole, in -ja~
more nar perprdvneme perpomoyke izvolile, de
svoj kanei] dosexe?

Bog- le ve vselej, kaj je nar bole, in 3a-
more nar perpravneire perpomoijke ^volite, de
svoj k®neq doseae, ker je vsegaveden in vse-
gamogdqeri.

Kdo le siori tilde vse ig nar bolnega kwnya,
in ijv o le nar perprdvneme perpomoijke ve to ?

Bog le stori vse nar bolnega k®nqa,
in ^vole nar perpravneire perpomoijke ve to,
ker je neskmmjno svet in nesk®nqno dobrot.liv.

Ko je te dej Bog vsegaveden in vsegamogo-
yen, neska>nqno svet in neskončno dobrot.liv,
ij kakomnega k mm] a stori vse, in kdkoane
perpomoi[ke ijvole vselej ve to ?

Bog stori vse 13 nar boitrsga kmnija, in
13V0I8 vselej nar perpravneire perpomoijke svoj
k®neq spolnite.

In kako pravemo Bogu, ker stori vse ij
nar bolmega kemija, in ijvole vselej nar
perprdvneme perpomoyke svoj kamer] spolnite?

Neskmnifno moder  mu  3ato pravemo.

Kaj se tedej prave: Bog je neskmrujno moder?

Bog je neskronijno moder,  se prave:
Bog stori vse i3 nar bo.ltrega k®nqa, in i3-
vole vselej nar perpravneire perpomoijke svoj
k®neq spolnite.

Kaj nam pomaga vedete, de je Bog neskmn-
yno moder  P

Ker vemo leto, bodemo pokojne in vesele:
qe nas tude krixe in nadloge tarejo; sej nam
jih Bog, ®n nesk®mjno modre, poa.le 13 nar

i5

boltraga k®nrja, nar j^arpravnaroa parpomoijka
so nairaga 3veliijana. Kler a Boga duhajo, se
jim vse va dobro rjide.

Ke i[dmu naj nas spodbuda misel, de je
Bog neskomjno moder ?

Ta misal naj nas spodbada, de vse, bar
nam je Bog dal, va dobro obračajmo, in sa
3miram modreje; a bita pargadevajmo.

Kako je hibe Bog dal, de se je pervema
rjlovdkama, dokler sta bila dobra in mu po¬
korna, v?, raji godilo?

.Luba Bog je dal. de se je parvama ijIovg-
bama, dokler sta bila d®bra in mu pokorna,
va raji d®bro godilo.

Kako se jima je pa godilo, ko sla bila
gremila?

Ko sta bila parva ijloveka grairila, sta kmal
obijutila, de nesla veij tako 3<irava in sreijna
kakor poprej, Nuno telo  je oslabelo, je bo¬
lehata jelo, in umarjoije postalo. — Boga in
negove svete vo.le nesta veij tako na,' tanko spo-
3nala kakor poprej; texko sta b®xjo vo.lo spol-
novala, obijutila sta va seba naguene ka Iiuda-
mu, va ktero poprej ire mislala nesta: nun
um je otamnel, in nuna v o.la se je ka hiida-
mu nagnila.

Kaj sta odi; p er v a ijlovdka obijutila, kedar
sla ve Boga mislila ?

Parva ijloveka sta 3de, kadar] sta va Boga
mislala, nep®koj in strah obijutila, in se mu
med drevje skrivala; nuna huda vest  namrau
jima je greh oijitala.

Kako je Bog pervema ijlovekama na gna¬
ne dal, de mu je greh gopern?

Nesk®nijno sveta Bog je se tem na gnane
dal, de mu je greh goparn, ker jima je gaslu-
Eceno irtrafnago napovedal.

Kaj je Bog Gve rekel?

Gve je Bog rekel: „Veliko teoeav in rev
bon; imela sa sv®jima otroijs, in moaeu bou?
podložna/ 4

Kaj je Bog -Adamu rekel?

Adamu je Bog rekel: „Sa potam va obraga
boo? svoj krah jedal, dokler se ne povarneu/ va
3em.lo, ig ktere sa vgct. Prab sta, in va prah
se bosta povarnila t£ , to je, umreta bosta mogla.

Kam je Bog perva ijloveka ig raja iggnal?

Bog je  parva ijloveka ig raja iggnal va
kraj, kjer sta mogla tardo delata, de sta se preccivila.

Kako da Bog ne dan danavnze, de se po¬
božnem in mu pokornem Judem dostekrat godi?

Tuda dan danairna da Bog ire velikokrat,
de se pobobnam in mu pokornam ludem d<i>-
bro godi: Bog plaijuje dobro drostekrat xe  na
tem sveta.

Kako pa da Bog, de se hudobnem in mn
nepokornem veijkrat godi ?

Hudobnem in mu nepokornem pa da Bog,
de se veijkrat hudo godi: Bog udrafuje hudo
veijkrat xe na tem sveta.

Se ijem plaijuje Bog dobro, in rvtrafuje hu¬
do vselej xe na tem svete  ?

Bog plaijuje dobro vselej xe na tem sveta
ga d®bro vestjo, hudo pa utrafuje vselej sa hu¬
do vestjo.

Alt Bog ste na tem svete vse dobro po ver¬
ne, in vse hudo porrtrdfa tako, kakor st kdo
gaslustt ?

•  Na tem svet?, Bog ire ne povsrne vs?ga do¬
brega, in ne potrtrafa vsgga hud?ga tako, kakor
s? kdo 3asluDG?.

Ktdaj pa ho Bog vse dobro povtrnil, in
vse hudo pomtrdfal na tanko tako, kakor st
kdo gaslustt ?

Bog bo po sm?rt? telesa v? pribodn?m »i-
v.len? vse dobro povarnil, in vse budo poatra-
fal na tanko, kakor s? kdo ^aslua:?.

Ber Ude j Bog vse dobro povsrne, in vse
hudo powtrafa na tanko tako, kakor st gaslu-
sctmo  ,* kako mu prdvtmo galo?

3 ato mu pravžmo neskronijno pravivjsn.

Kaj se Ude.j prav s: Bog je nesktsmjno pra¬
vilen ?

Bog je neskronijno pravi tj? n, se prav?:
Bog povsrne vse dobro, in poutrafa vse budo
na tanko tako, kakor s? kdo 3aslu»?.

Kdj nam pomaga vedete, de je Bog ne-
Skmngno praviqtn ?

Ker vemo leto, naj nam ne upa'de sgrrje,
i{e nam .ludje tud? kriviijo delajo, nas »alejo
in pregauajo; Bog, ®n nesk®mjno praviijn?, nam
bo povsrnil po ^asluTene.

Ks ijemu naj nas spodbada misel, de je
Bog neskmnijno praviqtn?

Ta mis?l naj nas spodbada, de storimo vse¬
lej dobro, ije nam tud? od Judi nobenega pla-
ijila ne upat?, in de opustimo vselej budo,
se nam tud? od Judi nobene trtrafnsge ne bat?.

2

i8

Bog, on neskmmjno praviijna, bo vse dobro go¬
tovo povarnil, pa tuda vse hudo gotovo poirtrafal.

Na ipim je greh nepokorvjme psrvtma ijlo-
vekama vikodoval?

Greh nepokorujane je parvama tjlovekama
na duti’8 in na telesa ukodoval.

Kaj je greh pervema ylovekama na telesa
nkodoval P

Telo parva.h ijlovekov je greh oslabil, in
umarjoije storil.

Kaj je greh parvama ijlovekama na dum
nkodoval  P

Um parvah ijlovekov je greh otamnil, nu¬
no vo.lo ka hudamu nagnil, ji b<Dxje je 3 e in
veejnaga pogub.lena vredna storil.

Ah je greh nepokorupne le parvama ijlove-
kama nkodoval  P

Greh nepokornjgne ne le parvama ijlove-
kama, ampak je tuda nam, kg smo nunaga na¬
roda, irkodoval na drnca in na telesa.

Kaj je ta greh vs?m Judem na telesa vikodoval?

Ta greh je telo vsgh dudi oslabil, in umar-
joije storil, to je, ijasna smarta  podvargal.

Kaj je ta greh vsem Judem na dum nkodoval?

Ta greh je nam vsam um otamnil, de ne
moremo veij b®xjih lastnost in broaeje vo.le prav
spoznata; je nairo vo.lo ka hudamu nagnil; nas
je b®xje je^e in veijnaga pogub.lena vredne storil,
to je, veijn o smart  nam nakmpal.

Ker se ta greh ij Adama in dve vs vse
Judi izvira, kako nui pravimo jato ?

Ker se ta greh. i;j Adama in Gve va vse

*9

ludi i3vira, mu pravsmo ^virns als pojcr-
bans  greh.

Ah je Bog ludi gavolo greha vel (omej ga-
vergsl, kakor prevzetne angele  ?

Bog .ludi 3avolo greha ne vekomej 3avsr-
ggl, kakor prev3®tne angele, Ikiiuij je uie psr-
vgm s tar ir e m obliibil Odrgo/enika, kterg bo ne
in vse .ludi od greha in od mtrafnsge greha
odremil, jih spet umne, drobre, Bogu prijetne
storil, in vekomej 3velhjal.

Kaj sla psrva ijloveka nad greham obiju-
lila , ko sta ga bila spoznala?

Ko sta bila psrva ijloveka svoj greh spo3nala,
sta Dcalost nad nim vs ssrrjs obijutila, in xelela,
de bg ga nskols ne bila storila, to je, kgs al*
grevnsgo sta imela.

In kaj sta psrva ijloveka sklenila ?

Psrva ijloveka sta tgrdno sklenila veij ne
grgirits, pobolmala  sta se.

Ko sta se psrva ijloveka pobobnala , kaj
jima je Bog gavolo oblah lenega Odremenika
storil  ?

Bog jima je 3avolo ob.lublengga 0 drstie-
nika greh odpustil.

Kolško ludem je rue gde Bog psrpravlen
grehe odpustite, ije se rssniijno pobohrajo?

Bog je vsem ludem psrpravlen grehe od-
pustits, ije se rssniijno pobolirajo.

Ker Bog vsem ludem grehe odpuuja , ye
se rssniijno pobohrajo , kako mu pravsmo
■jato ?

3 ato mu pravsmo neskamijno usmilen,

*

2

20

Kaj se tedej prav?; Bog je neskutmjno usmilen ?

Bog je neskromjno usmilen, se prav?:
Bog- vsem ludem odpuuja grehe, ije se rssniijno
pobolroajo.

Kaj nam pomaga vedgta , de je Bog ne-
skanqno usmilen ?

Ker vemo leto, n?kar ne obupajmo, ije
smo grsirils, pa se rssniijno poboltramoj Bog,
©n nesk®mjno usmilen?,, nam bo grehe odpustil.

Kg nemil naj nas spodbada misel, de je
Bog nesli toni] no usmilen  ?

Ta mis?l naj nas spodbada, de se 13  lube^ns
do nesk»mjno usmilensga Boga pobolicajmo,
v? prihodne vsarjsga, tud? nar manro?ga greha
varsjmo, in sv®jimu blixn?mu, xje nas ragoeal?,
i3 ssrija rad? odpustimo.

Kaj je Bog pgrvgma ijlovekama napovedal,
ako jesta odsadii, kg jima ga je jeste prepovedal?

Bog je p?rv?ma ijlovekama napovedal, de
bosta umsrla, ako jesta od prepovedanega sadu.

Kaj se je tudg res o godilo, kadar sta bila
burijo gapovgd prelomila?

Ko sta bila brnacjo ^apdved jjrelomila, se
je vse na tanko spolnilo, kar jima je bil Bog
gaaeugal.

Kdo nam vselej ve rgsnirjo povedatg ?

Bog nam ve vselej resniijo povedat?, ker
je vssgavedsn.

Kdo nam tudg vselej hoije n srnjo povedatg ?

Bog nam vselej hoije rssnisjo povedat?,
ker je nesk®mjno svet, in vse hudo, torej tud?
vsako lav, sovrage?.

2  1

Ko je ttdej Bog vsigavedin in neskonijno
svet , kakomno je vse , kar nam wn pove ah
ragodene P

Vse,  kar nam Bog pove alg ragodene, je
r z s n x tj n o.

In ker je Bog vsigamogoq»n , koliko tega ,
kar reqe , xuga ah ob.lubg, gamore spolnih  ?

Ko je Bog vsggamogoTjgn, 3 amore tud« vse
spolnit«, kar reije, oeuga alg ob.lubg.

Ker je vse r?sniqno , kar nam Bog pove
ah razodene, in ker vse spolna , kar xuga ah
ob.lubg; kako mu pravimo gato  P

3 ato mu pravgmo neskauiTjno rgsnixj*n.

Kaj se tsdej pravi: Bogje neska>nqno rssniqin  P
Bog je n e s k ® n tj n o r g s n i tj g n,  se prav«; vse,
kar retje, je res, in kar xuga alg ob.lubg, vse spolng.

Kaj nam pomaga vedite, de je Bog ne-
ska>nqno rgsniqgn?

Ker vemo leto, bodemo pokojne in vesel*.
Vse je res, kar kol* nam je Bog ra 3 odel; vse
bo dopolnil, kar kol* nam je obJubil: sej je ®n
neskmmjno resniijen.

Ki qemu naj nas spodbada misil, de je
Bog neska>nqno risnujin  P

Ta misel naj nas spodbada, de govorimo
vselej rgsniijo, vsako lax in hinaviifgno pa sovra¬
žimo; de storimo vselej 3 * veselem vse dobro,
injopustimo vse hudo: ker Bog, ®n neskrcnijno
r*sniTjng, bo gotovo dopolnil, kar je dobrgm
oblubil, in hudobnem 3 axugal.

Ah je svet vselej bil?

Ne bil vselej, 3 aTjel je bit?.

22

Ah bo pa to 3miram , kar videmo na svete ?

Ne bo 3mirarn, nehalo bo bite.

Kdo pa neko h. ne 3Ctqal bite, in nekole ne
bo jenal hite ?

Bog nskol? ne 3axjel bit?, in nekole ne bo
jenal bit?; on je vselej bil, je, in bo vselej.

Ker je Bog vselej bil, je, in vselej bo, ka¬
ko mu prav?,mo 3ato  ?

3 ato mu pravsmo veijsn.

Kaj se lede j prava : Bog je veipn ?

Bog je veijsn,  se prav?: Bog je vselej bil,
je, in vselej bo.

Kaj nam pomaga vedet?, de je Bog veqen?

Ker vemo leto, bodemo pokojn? in vesel?:
ije nam tud? starir? al? drug? dobrotnsk? od¬
mer jo; Bog, nao/ nar bodro? ®ije, ®n veijno
seivi, in nam v? vsak? sil? 3amore in hoije po¬
magat?.

K? qemu naj nas spodbada misel, de je Bog
veqen  ?

Ta misel naj nas spodbada, de dobro vse¬
lej storimo, in hudo vselej opustimo, ker Bog,
®n neskffimjno svete, dobro vekomej .lub?, in
®n, nesk®mjno praviijn?, bo dobro vekomej
vraijeval, in hudo vekomej rotrafoval.

Alg je kaka stvar na svete 3miram taka ,
kakoruma je bila?

Ne je take stvari na svet?; vsaka p?rhaja
drugaijna, kakor je bila, se spremeua.

Kakomne so tedej vse stvari, ko se spremenajo ?
Vse stvari so spremsndive.

23

Kdo le se pa nikedar ne spremeni, m je
vekomaj jadram tiste?

Bog le se nikedar ne spremeni, in je ve-
komej 3miram ravno tiste.

Kako pravemo Bogu, ker se nikedar ne
spremeni, in je jrniram ravno tiste?

3ato mu pravemo nespremen.liv.

Kaj se tedej prave: Bog je nespremen.liv?

Bog je nespremen.liv, se prave: veko-
mej je ^miram ravno tiste.

Kaj nam pomaga vedete, de je Bog ne-
spremen.liv ?

Ker vemo leto, bodemo pokojne in vesele.
Na nobeno stvar na svete se ne moremo popol-
nama ganeste, spremen.live so; Bog pa je ne¬
spremen.liv, gmiram ravno tiste vsegamogoijn*
in neskffimjno dobrot.live ®ije, ktere nam vselej
pomagate gamore in hoije, le nam se gamore-
mo vselej popolnama ganeste.

Ke p rima naj nas spodbada misel, de je Bog
nespremen.liv ?

Ta misel naj nas spodbada, de se pe^a-
dujmo 3oviram sveto aeivete; sej Bog, a>n ne-
spremen.live, je 3miram tiste, ktere dobro .lube
in vrauuje, hudo pa sovrasce in utrafuje.

Ktere h m rje lastnoste so nam sosebno vedeta  ?

Te le lastnoste bfflxje so nam sosebno vedete:

1. Bog je vsegamogoijen:  stvari! je ne¬
bo, 3em.lo in vse, kar je; nemu ne ne<j nemo-
goije storite.

2. Bog je neskmmjno dobroti iv: po

2 *

oijetovo skarbi 3» vse sv©je stvari, vse dobro
imamo od nega.

3 . Bog je v s?, gavedsn:  ve vse, sadane,
preteklo in prihodne, ve tudg nane nar skriv-
nejiVB  mislg in aeele, torej mu nsij ne moremo
pgrkrilg.

4. Bog je vs ggap  riiju j oij: povsod je, v?
nebessh in na 3emlg.

5 . Bog je 3 g ©1  duh:  bitje, kg ima nar bol
popolnama um in nar bolus vo.lo, telesa pa ne.

6. Bog je nesk®mjno svet:  hoije in lu-
bg vse dobro, in sovraacg vse biido.

7. Bog je nesk®mjno modgr:  stori vse
i3 nar bo.lujgga k®mja, in ^volg vselej nar
parpravnsirg pgrpomoijke svoj k®ngij spolnita.

8. Bog je nesk®nijnorgsniijgn:  vse, kar
reije, je res, in kar ocuga alg ob.lubg, vse spolng.

g. Bog je nesk®mjno praviijan:  po-
varne vse dobro, in porotrafa vse hudo na tanko
tako, kakor sg kdo 3asluxs.

10. Bog je nesk®nijno usmilen:  vsgm
ludem odpuuja grehe, tje se rasniijno pobolirajo.

11. Bog je veijgn:  je vselej bil, je, in
bo vselej.

12. Bog je nespremsnliv:  vekomej je
3miram ravno tista.

Kakomne so vse te bmseje lastnosti ?

Tako d®bre so vse te bmacje lastnosta, de
naij bolirg in bol popolnama ne morejo bitg.

Od koga ima Bog te nar bolmi in nar bo.l
popolnama lastnosti ?

Bog ima sam od sebe te nar bolroa in nar
bol popolnama lastnost«.

25

Kaj je tadej Bog ?

Bog je sam od sebe nesk®mjno popolnam^

bitje.

III. KAR JE BOG STORIL, PRGD 2 N JE OD-
RBUiENIR NA SVET P 2 RUJ 2 L.

Kk je obliib.lena O dr aw enih precej po greha
psrvah starmev na svet parmal?

Ne precej, ue le utir? tavaeent let po stvar-
jen? sv?ta.

Je h Bog med tem ludi breg pomaga in
breg podugena pustil?

Bog ne med tem Judi bre3 pomoijg in
bre3 podučena pustil. cEe p?rva ijloveka in
pozneje veij svetsb moos je podučil, kakorone
lastnost?, de ima, in kaj de od nas hoije. Te
svete moxe imenujemo oijake  al? patrijarhe.

Kterg so leti sveta ogdka ?

Leti svet? oijak? so: Noe, Abraham,

l3ak, Jakop.

Ktero ludstvo je bilo ig Jdkopovah mlaju ev?

I3 Jakopov?h mlaju ev je bilo Hebrejsko
Judstvo, kter?mu se tud? prav? Igraelsko al?
Judovsko.

Po kom in va gem je Bog Igraelsko ludstvo
sosebno podiigil?

Bog je sosebno po Moj3es?  Igraelsko .lud¬
stvo poduijil, kakouen de je, in kaj od ludi hoije;

Kje je Bog Jgraelskamu ludstvu svojo vodo
ala svmje gapovada ognaiiil?

Na Sinajska g®r? je Bog Igraelrjam sv®je
gapovsd? ognanil, ko so po igli od? ig Egipta v?
puujav* bili.

n6

Ale so Iyraelqe ba>xje gapovsdt na tanko
spolnovah  ?

Igraelija so bili Bogu vsesko33 nepokorne;
sosebno so rada malike družil narodov molila,
in tako se b®ocje je3ein irtrafnage vredne storile.

Kako je Bog nepokorne Iqraelqe ke pokore
in poboJu/anu naprav.lal?

Bog je nepokorne ^raelije ijasa 38 lepo
in dobrotama, ijasa sa hudo in irtrafnagama ka
pokore naprav.lal.

Po ktereh svat e h moxeh je Bog Iqraelqe
sosebno ke pokore opominal?

Po prerok  eh  je Bog l3raelqe sosebno k«
pokora opominal.

Kdo so bili preroke ?

Preroke  so bili sveta od Boga poslana
moxje, ktera so i3 b®xjiga navdajana .tudi va
b®xjib lastnostab in boaeji vola p odtujevala.

Se yem so preroke spriqevah, de jih je
Bog poslal , in de je ba>xji ueh uk ?

Preroka so 33 b®xjo pomoijjo take dela
delala, kterab nabije ne more delata, kakor sam
Bog; tem delam pravamo tjudexa.  Tuda so
i3 b©xjiga navdajana take pribodne raiji napo¬
vedovala, kterah nabije ne more prevedeta, ka¬
kor le vsagavedna Bog; tem napovedovanem
pravamo prerokbe.  In sa tema ijudeaea in
prerokbama so spriijevala, de jib je Bog poslal,
in de je b®xji nab uk.

Od koga so preroke sosebno veliko prerokovale?

Preroka so sosebno veliko od obliib.lenaga
Odrau/enika ala Mesija  prerokovala.

27

Kaj so preroki od ob Hib lem ga Odrsmenika
prerokovali ?

Preroka so prerokovala: de bo Odratrenik
i 3  Judovaga  rodu in i 3  Davidove hitre; de
bo sveta daviip. negova mata; de bo va Betle¬
hema  rmjen, in va Narjareta  3 rejen. Prero¬
kovala so, de bo svet  mox  va puujava ludi
ka pokora in poboln/anu opominal in karujeval,
tar jih tako ka negovamu prihodu parpravlal;
de bo po tem Odratrenik sam mjitno med ludi
stopil, jih bmxjih lastnost in broacje vole popol-
nama poduijil, in jih prepričata, de je od
Boga poslan, tj u dexe delal. Prerokovala so, de
ga bodo hudobna Judje 3 avo.lo negovaga uka
sovražila, preganala, in poslednaij umorila; de
pa ne bo va groba ostal, ampak od martvah
vstal; de se bo po tem negov uk po vsam sveta
ra 3 iriril, in de bo do kamrja svata.

3akaj je Bog tohkan od Mesija po pre¬
rokih napovedal?

3ato je Bog po prerokah tolakan od Me¬
sija napovedal, de so ga Judje, kadar je pariral,
po teh 3 namnah sp 03 nata m®gla.

IV. JG3US JE 0B.LUBJ_.EN2 0DR21IJENIK
svata, ker se je nad ni m vse spolnilo,
kar so preroka od Odraroenika prero¬
kovala.

Kidaj je oblublene Odnirenik na svet p?rwd?

Oblublena Odratrenik je pred osamnajst sto
leta na svet partrel, in ta je Jegus Kristus.

3  8

Kaj nam svete evangeli pove od Jezusovega
prihoda na gem.lo  ?

Od Jegusovaga prihoda na 3Gmlo nam svet*
evangeli to pove: Velgk* angel Gabriel je p*ruJ*i
k* Marii,  presvet* d*viq* v* Naqaret*, ktera
je bila s* svetsm moiem Joxefam 3aroqena, in
ji je 03nanil, de bo mat* obdublen*ga Mesija.

Kako je angel Gabriel Marii ognanil, de
bo mate ob.lubJ.emga Mesija?

To ji je angel s* tem* besedam* 03nanil:
^eirjena Marija, milost* polna, Gospod je s*
taboj, ti s* oblagodarjena med scenam«. Od svetega
Duha bour sinu spoijela; vel«k bo, in sin Nar-
viuj«ga se mu poreije. Je3usa, to je, Odrg¬
njeni  k a,  ga imenuj, ker bo ludi od n*b gre¬
hov odreudl.

l lsgdv sin je tidej Jegus?

Je3us je edinorojen« sin Boga Otjeta.

Od koga je Marija Jegusa spoqela?

Marija je Je3usa od svetega Duha spočela.

Kje je. bil Jegus rojen ?

Rimsk* qesar je dal povede vs*m Judam,
de naj se dado popisat* v* tist*m mest*, kjer
so bili n*h dedje rojen*. Torej sta uda tud*
Joxef in Marija v* Betlehem, v* Davidovo
mesto, ker sta bila oba i3 kradeve Davidove
hiire*, in tiikej je bil Je3us po nanj* v* hlev*
rmjen.

Komu je bilo Jegusovo rojstvo ognaneno?

Je3Usovo rffljstvo je bilo 03naneno:

i. po angel* d®br*m pastirjem,  k* so
bili po n®q* na strase* p*r av®jh tjedah; in so
urno od«, in ga molil*.

2 9

2. Po negnanž 3ve'3cla m6dr?m  v« jutrovg
d?xels, kter* so tud? ud?, ga molil?, in mu
glata, kadila in mire v? dar pernesl?.

3 . Po modreh kradu Herodu  in pismo-
ukam.

4. Po Simeona  in Ana  v? tempedne du-

dem.

Kaj je mishl Herod  5? Jegusam storila?

Gromovit? Herod je iskal Je3usa umorit*,
in je bil 3ato modrem hinavsko rekel, de naj
se k? nemu vernejo, ko ga najdejo, de tud?
©n pojde, in ga bo molil.

Ah so se modra ka Herodu varnih?

Neso se. V? span? jim je bilo ra3odeto,
de naj se ne vračajo ke Herodu, in so ul? po
drug? pot? ve svojo dexelo.

Kaj je storil Herod , ko je gvedal, de so se
modra po druga pota va svm/o daxelo varnih?

Herod se je ra3serdil, in je ukc^al po Bet¬
lehem? in okole Betlehema vse otroke, kar jih je
bilo dve let? ale men stareh, pomorit?, ker je
menil, de bo tude JC3US med nima.

Kako je Jeras Herodova grozovitosti odiral?

Angel Gospodov se je Joxefu v? span? par¬
kiral, in je rekel: ,,Vstane, rgema  dete in ne-
govo mater, in bese v? Egipt/ 4  Joaeef je sto¬
ril tako.

Doklej sta JoxeJ' in Marija ga Jagusatn
na Egiptovskim ostala?

Joxef in Marija sta 3? Je3usam tako dolgo
na Egiptovskem ostala, de je kral Herod umeri.
Po tem sta se na boaeje povede ve Nazaret ver-
nlla, in rond? je bil Jegua 3rejen.

3 o

Kaj sosebmga vemo od Jezusove mladosti  ?

Jegus, dvanajst let star, je rosi se sv®jima
starroe ve Jerugalem na velikonrotjne pragnsk.
Ko so se bili starroe xe  domu vernile, je Je3us
roe v a Jeru3alemg ostal, in tretji dan so ga na¬
trle vs tempeJne med pismouke, kg jih je po¬
sl uroal in ^praroeval, in jim tako umno odgo¬
varjal, de so se vse negovg umnoste in nego¬
vana odgovoram silno tpudile. Na to se je x’
nimg ve Naijaret vernil, jim je bil vedno po¬
koren, in je rastgl, kakor vg staroste, tako tude
ve modroste in prijetnoste pred Bogam in Judmi.

Kdo, so preroki prerokoval ?., de bo Judi' k?
uku Odrmenikovemu pgrprav.lal?

Preroke so prerokovale, de bo svet mox
ve puTšfave Judi ke uku Odreroenikovemu per-

Kako se je to prerokovane spolnilo?

Na Judovskem je xivel bogabojetj duhoven
Kaharija, in negove xene je bilo ime El^abeta.
Silno sta simi roelela, pa xe 38I0 stara sta bila.
Ko je nekedej Baharija ve tempeJne kadilo 3a-
augal, se mu je angel perk^al, in mu sina na¬
povedal, kterega, naj Jane3a imenuje, in ostre¬
ga xivJena navade, ker bo ve puupave Judi ke
pokore in poboJroanu opominal, in ke uku
Odreroenikovemu perpravJal.

Kaj je Jane j storil, ko je bil odrast?!?

Kadar je bil Jane3 odrastel, je jel ve
puupTve ob reke Jordane Judi oijitno m file, in
jih je ke pokore opominal, de be se vdeleroele
ne^retjeno velike sreije, ke bo Judem po Odre-
roenike dorola; ktere so obJubile poboJroate se,

3i

jih je va 3narrme notrane ijistosta va reka Jor¬
dana ker stil.

uih se je laik Jegus Janezu ker st it s dal ?

Tuda Jegus se je Jane3u dal karstita, nam
va 3gled, de tuda rada storimo vse, kar Bog
od nas hoije.

Kaj se je ugodilo per Jezusovem kirste ?

Ko je bil JG3US karujen, so se nebesa od-
parle, sveta Duh je parmal vidama va podoba
goloba nadn, in nebcuka ®ije se je oglasil i3
nebes, rekmj: „Ta je preluba moj sin, ka
imam dopadene nad nim.“

Kaj je Jane j Jude m od Jegus a prijal?

Jane3 je mptno priijal, de je Je3us ob.lu-
b.lena Odrairenik, jagne b®xje, ka odjem.le gre¬
he svata; de je bil Je3us 3davnej pred nim;
de je Je3us veliko veliko imenitnarca od nega,
in de mu ne vreden jermenov od ijevlev odve3&ta.

Kam je Jegus ml, ko je bil od Janega ker uje n ?

Je3us je vrel po tem va drugo puujavo,
kjer je ntirdeset dni in noiji se pmstil in m®-
lil, in se ka sv®jimu uku in tarp.lenu parpra-
v.lal. Po tem je bil od hudiija trikrat skuiran.

K?daj je Jegus mjite, gaijel?

Je3us je va tridesetem leta sv®je starosta
uijita 3axjel.

Kaj posebnega vemo od Jegusa, ko je mji-
It gaijel?

Ko je Je3us 3axjel uijita, sa je

1. uijenrjov V3el, in 3med nah dvanajst
aposta.lnov i3 vadil, de ba po negovam odhoda
negov nauk po vsem sveta o3nanovala.

2. Sa tema je h®dil po sv®jidaxela od kraja

32

do kraja, je povsod uijil in ra3odčval vesele
rssnirje, de jih vervajmo, in lepe ijcdnosta, de
jih spolnrijmo.

3 . Je opornimi vse k?, pokora in pobo.l-
iranu, ovraual pismoukam krive nauke, in sva¬
ril pregrehe Judov, ^lasta farizejev.

4. Je povsod dobrote ska^oval.

S* \j('m je Jegus sprujal, de ga je Bog
poslal, in de je bmxji negov nauk ?

Je3us je sa ijiideoca spriijal, de ga je Bog
poslal, in de je bmocji negov nauk.

Kako tene \judexe je Ja;]us delal ?

Jt'3us je v®do va vino spremenil, dvakrat
38 malo kruha in ribama veij tavxent Judi na¬
šit?!, vetru in morju napovedoval, po morji ka¬
kor po suham h®dil.

Kako m ne qiidexe je Jegus sosebno nad .lu-
dmi delal?

JG3US je dajal slepem, de so videla; glu¬
hem, de so slirrala; mutastem, de so govorile;
hromem, de so hodila; gobove je mjiojeval;
vsakorirne bolnike, tude take, ka so bili dru¬
ge j deleij od nega, je 03draval; hudiij[e je ig-
ganal, in mer Ive oxiv!al.

Kako je Jegus te qudexe delal?

Kar hmtel je, in 3godilo se je. Belo no¬
benega 3dravila ka temu ne potreboval. Pogled,
beseda od nega, to je bilo daste, in ijudex se
je 3godil.

Se {jam we je Jegus priajal, de je od Boga
poslan, in de je b®xji negov uk?

Jc3us je take reiji prerokoval, ka jih le
Bog, nabije drug vedeta ne more. Prerokoval

33

je, de bo veliko tarpel, na krisca um*rl, in tre¬
tji dan od martvah vstal, de bosta mesto Jeru¬
zalem in tempaJ ragdjana, de se bo negov b®-
aeji uk med vsema naroda raziriril, in bo ostal
do k®nrja svata. In vse te prerokbe so se na
tanko spolnile.

Kdkorvno je bilo djane Jezusovo do nebe-
urkega O q<(l a P

Jezus je pogosto in rad ka sv®jimu nebe-
TOkamu Chjetu malil; drostakrat je pol noiji, Tja¬
ša pa jjelo noij madil in premiirJeval. Par vsa-
kam tarpJena in veseJa je sv®je sanje ka nebe-
sam pova3dvigoval, in sa vse sv®je scivJene
parzadčval, de ba nebeirkaga Oijeta povsod
spoznala in molila. Jezus je sv®jiga nebeirka-
ga Chjeta Jubil ijez vse.

Kdkotrno je bilo djane Jezusovo do Judi?

Jezus je vse Judi Jubil. ker so vsa otrmrj*
negovega nebeirkaga Ovjeta, in po boocji podob*
stvarjena. Torej jib je b®xjih lastnost in b®-
acje voJe uijil, je gren/nake ka poboJiranu in poko¬
ra opominal, slabe ka dbbramu spodbadal, dobre
va ijednost* in pobovnosta pokreptjeval in po-
tardoval. In ljslb svmjo kri prelita je bil par-
pravJen, de ba Judi od greha reuil, in vetjno
Zveliijal.

Ktere Judi ss je Jo ous pgr^adeval nar p?r-
vsq podaiplg in poboJmats P

Jezus sa je saijer vse Judi parzadeval jiod-
uijita in poboJtrata, nar prej pa Jude, ker je
med nima sivel, in ker je bil nam, Abraha¬
movem mlajtrem, parvetj Gdrsuenik ob.lubJen.

3

34

Pa tuda Judam 3op?rne Samarijane je na-
peleval rasniijo spognata. Nar raji pa je Je3us
imel mlade Judi in Judi nigkaga stanu, ker so
se taks nar raji podiupt?, in poboluata dal«.

Kdkoirno je bilo djane Jezusovo do Iiudo-
bneh in pregremmh dudi?

JG3US je tuda hudmbnam in pregreronam
ludem veliko dffibrsga storil;. 3» Iube3najo in
krotkostjo jib je uijil in bo.ln/al, in ko so se
rasnhjpo pobolumla, jim je grebe odpustil.

Kdkoirno je bilo djane Jezusovo do sovra¬
žnikov  ?

JG3US je svmjim sovrasnakam na ravnost
rasniijo praval, jim nah napake in pregrehe lube-
3111VO oiptal, in jih aeelel poduijita in pobo.1-
irata. Vse nah preganane, obrekovane in vkli-
nevane je volno potarpel, in jim to 38 dobro¬
tama povraijeval. Uijil je: „.Lubite svmje so-
vrasnake; d©bro jim storite, ktera vas sovra-
scajo; molite 3ane, k ter 8 vas preganajo.“ In
kar je uejil, je tuda storil.

Kakomno je bilo vse Jezusovo scivdene?

Bre3 madexa in graje je bilo vse Je3usovo
xivlene. Tako sveto je sivel, de ga tudg ne-
gova nar hujn/a sovrasnaka neso m©gla nobenega
pregreroka obdolxita.

jih so vss verovale v?. Jezusa ?

Veliko jih je va Jezusa verovalo. Pa vela-
ka duhovujana, pismouka in far^eji so ga ijcr-
tila, in skuroala umorita, ker jim je vpriijo Ju¬
di nah hinavstvo oijital, in ker se je veliko
Judstva negovaga uka prijemalo.

35

Kdo je Jezusa sovrdsndiam jdal ?

Juda Irokarjot gmed dvanajsteh apostelnov
je Jegusa 3a trideset srebernikov sovrasenekam 3dal.

Kaj je Jegus we pred svojim terplenem ti¬
ste veqer storil?

JG3US je ire pred sv®jim terplenem tista
veijer se svmjime aposte.lne velikonmijno jagne
jedel. Po vetjerji je v^el krali ve sy®je svete
roke, ga je posvetil, 3ahvalil nebetrkega Oije-
ta, in rekel: „ Vnemite, in jejte; to namreij je
m®je telo, ktero bo 3a vas ve smert dano. u  Po
tem je V3el keleh 38 vinam, ga je posvetil, 3a-
hvalil nebeirkega Oejeta, in rekel: „V3emite, in
pite i3 nega vse; to namreij je m®ja kri nove¬
ga gakona, ke bo 3a vas in 3a neb veliko pre¬
lita ve odpuojene grehov. To storite ve moj
spomin.“

Kam je rod Jegus po jadrn veqerji ss svm-
jime apostsJne?

Po 3adns večerji je rosi Je3us s^  sv®jime
aposte.lne na OJsko goro, in je ®ndg veliko
acalost in smertne texave terpel.

Kaj je Jejus vs svojih velirjsh tescavah storil?

Js3us ve sv®jih veliqeh texavah je padel
na obra3, in m®lil rekoq: „®qe! ako je mogo¬
če, odverne od mene to grenko terp.lene; ven-
der ne mm ja, ampak tvmja vo.la naj se 3godi <£

Kaj se je g godilo , ko je bil Jej us odmislil?

Redar je bil Je3us odmmlil, ga je angel
3? nebes pokrepčal, in je 38 aposte.lne irel •jda.-
javqu naprote. Briijg in vojujake so Je3usa pri-
jelg, 3ve3ale, ga ke veleke duhovujene in druge
dan ke Rimskemu oblastniku Ponrjju Pilatu

3  *

56

pelalg, krivo tosrilg, in mu sm?rt prosila. In
Pilat ga je ig strahu pred Juda po nedolscno
kg smgrtg na kriaeg obsodil.

Kje je bil J a jas Kristus križan P

Na gmrg Kalvarii par Jeriigalemg jo  bil Je-
gus Kristus krixan, in je na krirjeg um grl.

Kaj posebnega se je obJegiisove smer le godilo  P
Ob Jezusove sm?rtg je gosta tema vso dg-
scelo pokrila, ^agrinalo vg tempg.lns se je pre¬
trgalo od vgrha do tal, ^em.la se je tresla, in
skale so pokale. Rimska stotnek, kg je p?r kri-
xg straxo imel, je 3avpil: „Gotovo, b®xji Sin
je bil ta!“ In vse, kg so to videle, so se na
pgrs? tarkala, in se strahama vgrnilg.

Kdo je pokopal telo J e jasa Kristusa P
Joxef  Arimatejiij in JNikodem sta Jegusovo
telo ve drago tgni]iqo gavila, in vg nov va skalo
vsekan gr®b poloxila, kamor tre nghtje ne bil
poloxen.

Kar je telo Jejusa Kristusa ve grobe leža¬
lo , kam je bila uegovo duma ula  P

Kar je telo Je3usa Kristusa vg grobe lega¬
lo, je bila negova dutra vg predpakal trla, vg
kraj, kjer so bile hranene, dokler jih Je^us ne
vetril, dutre vseh, kar jih je od nčkedej sveto
scivelo in um grlo.

Kedaj je Jejus od smerte vstal P

Je3us Kristus je tretji dan po svroji smprtg
3 * lastno motjjo neumerjoij in rjestitliv od smgrtg
vstal.

Kako je Jejus svoje apostelne in uijenpe
prepričal, de je res od smerte vstal P

J«3us se je posan^nsm in tudg gbrangm

5 7

uijGnqam pgrk^al, je vpritjo neh jedel, se jim
je dotaknite dal; enkrat se je na g®re injen-
i]am, k« jih je biio nad pet sto, vsem kinals
psrka^al, in jih se tem popolnama prepriijal,
de je res od smertg vstal. Tude Je3USove so-
vraxnekg so 3vedele po vojujakeh, k g so pgr
grobe straxo imele, de je Je^us od smerte vstal.

Koliko ijasa je bil Jejus po svojim vstajem
ive na jem.li ?

Je^us je bil po sv®jim vstajeng we  wtirde-
set dni na ^em.le, je apostelne in u^enije bo.1
na tanko poduijil, in jim ob.kibil pomoij s.
Duha, kg jih bo vso rgsnirjo uijil, in jim vse
na misel dal, kar kole jim je bil ®n rekel.

Kje je Jfjous v?, nebesa v/d?

JG3US je na O-lske, grors vp ritjo sv®jih u-
ijenrjov ve nebesa roži, kjer sedi na desnirj*
Boga vsegamogdijnega.

Ah. bo Jejus spet piroiil?

Je3us sam je rekel, in dva angela po ne-
govgm vg nebo odhode sta djala, de bo sodna
dan — k®neij sveta — 38 veliko oblastjo in
tjastjo spet od nebes peripel sodet vse .ludi, do¬
bre vekomej vg nebessh obdarit, hudobne pa
vekomej v g pekle potrtrafat.

Nad kom se je bde j vse na tanko spolnilo,
kar so preroki od Odnirenika prerokovali?

Vse to, kar so preroke od Odrešenika pre¬
rokovale, se je na tanko nad Je^usam spolnilo.

Kaj bdej spojnamo ij tega?

I3 tega spo3namo, de je Jegus res Odrg-
tcenik, kterega je Bog pervem startnem in rssm
■ludem obJubil.

.53

V. JG3US JE 0BLUB.LEN3 0DR31UENIK,
ker je vse  storil, kar je imel Odranenik
stjorita, de ba Judi reiril od vsaga, kar
je greh U/kodoval.

Kaj je greh. pervem siararem in nam vsem
ivkodoval ?

Greh je telo parvah stancev in vseh Judi
oslabil, in umarjoije storil; je um otamnil, de
breg b©xjiga poduijena Boga in negove svete
vo.Ie nai| veij prav ne spognamo, je vo.Io k*
hudamu nagnil, nas je b®xje je 3 e in vcipnaga
pogub.lena vredne storil.

Kaj je tedej Odreuenik imel storite, de h e
nas rewil od vsega, kar nam je greh wkodoval?

Odrairenik je imel nas podučita, de ba
Boga in negovo sveto vo.Io prav spognala, nas
ka dobremu prenagnita, reuita od jege b®a:je
in od veijnaga pogub.lena.

1+ JC 3 us je ludi uijil Boga in negovo
voJo prav spognata.

Kaj nas je Je jas od Boga uqil  P

Jegus nas je od Boga lupi, kakoirne last-
nosta al* kakouno natoro de ima, in kaj de od
nas hoije.

Kaj nas je Je jas od brni je natore nqil?

Jegus nas j.e uijil, de so tri b®aeje osebe
ala paru one: (bije, Sin in s. Duh;  pa de ima¬
jo te tri b®xje paradne ene in ravno tiste b®-
=cje lastnosta, in torej le eno b©sejo natoro, de
so skupej le en Bog.

%

Kaj nas je Jc^us sosebno od psrve h<s>xje
pira/one uqi'l ?

Jegus nas je uijil, de je perva b®xja per-
u/ona, Bog ffl\je, sam od sebe od vekomej, de
je se Sinam in s. Dubam vred vse stvaril, de
vse obrane in vlada, de sosebno ga nas po oije-
tovo skerbi, in de je vsem ludem nar bo.lire Obje.

Kaj nas je Je^us od svatje lastne psraone
in imenitnosti aqil?

Jegus nas je od svoje lastne perroone in
imenitnoste uijil, de je rojen od Boga Oijeta
od vekomej, in tedej edinorojene Sin b®xji; de
ima ravno tiste b®xje lastnoste kakor ®Tje, de
je Oijetu od vekomej popolnama enak, in to¬
rej prave Bog; de se je pa ve Tjaše vijloveijil,
nas se svojo smertjo na krisne odreirite in 3 veh-
ijala, in de je tedej prav ijlovek, riau; Gospod,
Odreaenik in 3veliijar.

Kdo je tedej Je^as Kristus ?

Jegus Kristus je

1. edinorojene Sin Boga Oijeta;

2 . Bog in ijlovek skupej;

3. nair Gospod, Odretrenik in 3veliijar.

Kaj nas je Je;'jas od tretje Umrje pzrmone uijil?

Jegus je uijil, de se tretja bmocja perirona,
s. Duh,  ighaja od Boga Oijeta in Boga Sinu
od vekomej; de ima ravno tiste b®xje lastnoste
kakor ffiije in Sin, in de je torej prav Bog; de
dudi se svojo b®xjo pomoijjo ragsvetJuje, ke
dobremu nagiba, in jim gnado dodeluje, de 3 a-
morejo dobre in sveti bit«, to je, de s. Duh
dudi posvetuje.

Kako se pravi trem bwxjim pirmonam vstm-
kmah P

Trem babjim peru/onam vsemkmale se pra-
Yt  presveta Troji  rja.

Kidaj so se razodele vse tri bmxje pirmone?

Vse  tri bfflacje perirone so se ragodele, ko
je bil Jegus v?, reka Jordane kerujen.

Ss \[dm pokaxe katohuike kristjan , de van¬
je vi presveto Trojitjo P

Katoleu-kg kristjan pokave, de vereje ve pre¬
sveto Trojiigo, 38 gnamnem svetega kriva, ker
takrat vsako b®vjo perirono posebej imenuje.

Kako se dela s. krix P

S. kriv se dela, qe se ge desno roko ijelo,
usta in perse prekrivamo, rekoij: „Ye im en e
Boga Oijeta f in Sina + in s. Duha f. Amen. 44

Kaj we pokdrce katoliirki kristjan ji 3 na ~
m n em s. krixa P

Hatoleroke kristjan pokave tre  38 gnamnem
s. kriva, de nas je Jegus se sv®jo smertjo na
krive odredil.

Kaj nas je Jejns od b<nxje vole mjil?

Jegus nas je ugil, de Jubimo Boga ijeg vse,
svffijiga blivnega pa, kakor sami sebe, in de so
ve teh dveb velerjeh gapovedeh Jubegne gapo-
padene vse druge bffivje gapovede.

2 *  Jegus jeludi ke dobremu prenagnil.

i Kaj je Jejus storil , de bi nas ki dobremu
prenagnil P

De be nas ke dobremu prenagnil, nas je
Jegus poduijil od stanu ijloveka po smerts; nam

je dal nar Dptra ggled, de ga posnemajmo, in
nam je ob.lubil boaejo pomotj, gnado b®xjo ka
dobremu.

Kaj nas je Je jas od stanu qloveka po
smsrt? uqil?

Je 3 us nas je utjil:

1 . de je plovetrka duma neumarjoija;

2 . deje prerjej po smarta vsak tjlrcvak sojen;

3. de so dobra v? nebesah vekomej obdaro¬
vana, in hudobna va pakla vekomej pou/trafan«;

4. de so vii]e:

5. de bodo ob k®m]a svata vsa martva vstala;

6. de bo p®tlej posledua s®dba.

l. Od n e u m ar j 6 ij n os t a dume.

Kaj se prave: qlovewka dima je neiinierjoqa?

Klovetrka duira je neumarjoija,  se prava:
\|lovea'ka dutra ne bo nakola umarla, tamui] bo,
tuda po smarta telesa tre, vekomej mislala in ho¬
tela, vekomej ocivela.

Ij kiare Jezusove poveste se uqsmo, de je
qlovewka duwa neuni?rjoqa?

De je Tjloveirka duma neumarjotja, se utja-
mo i] Jezusove povesta od neusmi.lenaga boga-
tini]a in ubb]«ga Larjarja. Oba sta umarla, pa
nune dutra ste po smarta telesa tre abvele; du-
tra ubo^aga Larpirja je parada va nebesa, neu¬
smi.lenaga boga ti n rja pa va pakal.

Se ktereme besedame je Jejus prav lepo po¬
vedal, de je qlovewka dima neiimsrjoqa?

Ko so bili Jezusova apostaJna in infenip
sealostna, de bodo gavolo negovaga uka grm^no
veliko tarpleua in preganana prestat« mogla;

42

jim je Je^us rekal: „Ne bojte se jib, ktera telo
umore, duire pa ne morejo umorita; bojte se
le tistega, ktera more duiro in telo vekomej
pogubita. 4 * — Sa tema besedama je Jej^us prav
Japo povedal, de se duira ne da umorita, de je
neumarjoija.

Kaj nam pomaga vedetg, 'de je nama duma
neumerjoga ?

Ko vemo leto, bodamo pokojna in vesela.
Me nam tuda starira, bratje, sestre in dobrot-
naka odmarjejo, ala ije se tuda nam smart bli¬
šča: nakar ne valujmo preveij; sej le samo telo
umarje, duira pa ne, ona veijno ccivi. ®nda
par Boga se bomo spet vidala.

Ke i/emu naj nas spodbuda misel, de je na¬
ma duma neumerjo\[a?

Ta misal naj nas spodbada, de posebno 3a svo¬
jo duiro skarbimo, in sa vedno bo.lira in sve-
tejira bita pa^adevajmo.

2. Od posebne sodbe.

Kaj se je precej po smeri?, ggodilo ge dumo
ubogega Lar j ar ja, in kaj ge dumo neusmi,lene¬
ga bogatimja  P

Dun/a ubo3aga Lazarja je bila precej po
3asluxena obdarovana, in duira neusmi.lenaga bo-
gatinrja prerjej po 3asluxena poirtrafana.

Kdo je sklenil, de naj se precej po smeri?
Ldijarju dmbro, in bogalinjju hudo godi?

Bog je sklenil leto.

In kdo sklene, kako naj se precej po smer -
i* vsaijemu godi?

Nesknomjno praviijne Bog sklene leto, on

43

povravjuje vse dobro in hudo na tanko po 3a-
slus:ena.

Kaj se prave sklenite , kako naj se vsakemu
po zasluzene godi?

Temu se prava sodita.

Kaj se tedej ge dumo vschjega ijlovčka preijej
po negove smerte godi?

Duma vsarpga ijlovčka je preijej po negova
smarta sojena.

Kako se prave lete sodbe prerjej po smerte?

Lete sodba precej po smarta se prava po¬
sebna  ala posame3na sodba, ker je vsak ijlovak
prerjej po smarta posebej ala posame3no sojen.

Po p črn bo Bog Judi sodil?

Bog bo .ludi sodil po vsam, kar so va svo¬
jim aeivlena na 3em.la dobrega ala hudaga mi-
slala, ocelela, govorila in storila, ala kar so do¬
brega opustila.

Kaj nam pomaga vedete , de bomo preijej
po smerte sojene?

Ko vemo leto, bodamo pokojna in vesela:
ije tuda 3de nedolaeno tarpamo, ije nas .ludje po
krivem sodajo in sovraoeajo, pa poterpex.livo
prestanemo vse; veselimo se, precej po smarta
bo sodba pravilna, po sodba pa veipio plaijilo.

Ke yemu naj nas spodbada misel ve pose¬
bno sodbo ?

Ta misal naj nas spodbada, de svoje gre¬
he preijej opustimo, prav veliko dobrega stori¬
mo, in se 3mirej ka smarta parpravlajmo.

44

5. Od nebes.

Kam je po Jegusova povesta duma libogaga
Lapanja parala , ker je hpo in bogaboječe scivel?

Ker je uboge Lajnar lepo in bogabojeije
sivel, je pernda negova duroa ve kraj vese.la,
kjer se mu verpio d®bro godi.

Kam pridejo po smarta tuda vsa, ktera sveto
sc iv e, in breg 'vsaga greha umsrjejo?

Kter* sveto sive, in bre 3  vsega greha u-
merjejo, pridejo tud?, ve kraj vesela, kjer se
jim veijno drnbro godi.

Kakomno je to vesele po Jezusovem uka?

Tako je: Igvolene spognajo tam bfflsje lastno-
ste in b®sjo volo bol popolnama, kakor mi
tukej na 3 emle, in imajo nad tem nei^retfeno
vesele; so par Boge, per Jezusa, per angeleh in
svetmkeh, ve nei^reejeno vesele druxbe; pomnejo
vse, kar so na ^emle drobrega storile, vesele
drobre vesti vsivajo; in veseli jih, de bodo to
vesele vekomej vsivale.

Ah je pa to xe vse vesele, ka ga igvolena
Vxivajo par Boga ?

Ne tre vse. S. pismo prave, de n e nobe¬
no oko ne videlo, nobeno uho ne siliralo, in
ve nobenega rjloveka misel ne perirlo, kar je
Bog perpravel tistem, ktere ga liibejo.

Bakb imenujemo ta kraj, kjer igvo.lena to
vesele veqno vscivajo ?

Ia vesele kraj imenujemo nebesa.

Kaj so tadej nebesa ?

Nebesa  so vesele kraj, kjer ^volene ve-
■>jno vesele vssivajo.

45

Kaj nam pomdga vddete, de so nebesa  P
Ko vemo leto, bodemo pokojna in vesela.
Te nas tuda tarejo tukej texave in britkosta;
amda va nebesab ne bode nobenaga ne dunmaga
ne telesnega glega, nobenaga roe tako majhnega
tarp.lena: le vo.lno preterpimo vse va tem xi-
vlena; sej vse terplene tega sveta ne naij prota
veličastvu, ka bode tam nad nama razodeto.

Ke qemu naj nas spodbdda misel, de so nebesa P
Ta misel naj nas spodbada, de spolnujmo
bo>xje ^apovada vselej rada in na tanko, in rje
nas to tuda texko stane, premagujmo se; sej
bomo 3ato va nebese.h veijno vesele prejele.

4 . Od pekla.

Kam je po Jezusove poveste duma neitsmi-
lenega bogatinr/a peru/la, ker je hudobno in
pregremno xivel  ?

Ker je neusmi.lena bogatin ar] hudobno in pre¬
grešno sivel, je parola negova duira va kraj
irtrafnege, kjer se mu veijno hudo godi.

Kam pridejo po sme rte tud a vse, k ter e hu¬
dobno xive, in ve velikem grehe umerjejo P

Ktere hud®bno xive, in va velikem greha
umerjejo, pridejo tuda ve kraj terplena, kjer
se jim veijno hudo godi.

Kak o wno je to terplene po Jezusovem uks P
Tako je: Pogublena mislejo le sa straham
in trepetam va Boga, svojiga pravilnega sodni¬
ka; so med hudima in vsema 3avarxenama, va
prenesreijna druxba; pomnajo, kar so tukej na
sveta hudobnega storila, vest jih neprenehama
peije; in kar jih ne^reijeno tare, je to, ker

46

vado, de takou/naga strau/naga tarplena ne bo
nikadar man, in de nikadar 13 nega reroena ne
bodo.

Ah je pa to sce vse, kar nas Jegus od hr-
p.lena oavlrxeneh mji?

Ne we vse; strairnejira je, ko vse, kar sa
tukej hudaga mislata 3amoremo. S. pismo to
nesk*nijno tarp.lene parmera ©gnu,  ka nikadar
ne ugasne; rjervu,  ka nikadar grista ne neha;
gr®3na tarna, ka je neprenehama jok va nej
in lukripane 38 3obmi.

Kako imenujemo ta kraj, kjer pogubJem
to terp.lene vekomej terpe ?

Ta strarona kraj imenujemo pakal.

Kaj je tedej pekel ?

Pakal  je strarrna kraj, kjer pogublena ve-
Tjne irtrafnage tarpe.

Od ijesa naj nas odvraqa misel , de je pekel?

Ta misal naj nas odvrača od vsaga hudaga,
ko ba nam bilo tuda we  tolakan prijetno. Gre¬
ha vesele mine, in 3a nim pride verjno tarp.lene.

5 . Od v i rj.

Klare Judje pridejo prerjej po smerts ve ne¬
besa, in klere ve pekel?

Le tista Judje pridejo prerjej va nebesa,
ktera bre3 vsaga greha ala popolnama spokorje¬
na umarjo; s. pismo prava: „Naij nerjistaga ne
more va nebesa.^ Tista Judje pa, ktera va veli¬
kani greha umarjo, pridejo prerjej po smarta
va pakal; 3akaj nesk©mjno pravitjna Bog povra-
rjuje vsakamu po negovah delah.

47

Kam pa pridejo dame tisteh Judi, ke ve
majhneli gr cifre h umerjo, ah pa ke se me niso
d<Dste ga svoje grehe spokorile?

Dume tarjgh dudi pridejo v« drug Icraj, kjer
ijasne ntrafngge tsrpe 3a grehe, ke  se jifi ve
advlen« we  neso d®st« spokorile, in se mal«h
grehov doijiujujejo.

Kako pravemo temu kraju ?

Temu kraju pravgmo vi13e.

Kaj so Udej v ir) e?

Vi 13e so kraj, kjer duire ijasne ntrafngge
t«rpe ga grehe, ke  se jih ve  seiv.leng we neso
d®st« spokorile, in kjer se svrojih malgh grehov
dorjiupijejo.

Kako garnirano damam, ke ve virjah terpe,
svojo Jabeggn skagate?

Duo;am, ke ve  virjah tsrpe, gamoremo lu¬
beggn skagat« in pomagat« g« daritv«jo s. mane,
g« molitv«jo in g« drugsm« dffibr«m« del«.

Kterem dumam ve virjah smo posebno Ju-
begen in pomoq dolsene ?

Vsem  dunam v« virjah smo lubeggn in po-
motj dolxn«, posebno pa sv®jim starnem, bra-
tam in sesfram, uijenikam, prijatlam in do-
brotnskam.

Kaj nam pomaga vedete, de so v ir je ?

Ko vemo leto, nam je nekol«ko loxe, rje
smo tud« sv®je starne, uijenike in dobrotngke,
dokler so bili vg xivlen«, morebit« premalo lu-
bil«; sej jim ne gamoremo sv®jo lubeggn ska-
gat« in jiomagat«. Molimo gane, in psrporo-
ijujmo jih tud« druggm v« molitev. Lubeggn
nskolg ne mine, tud« ve un« svet sexe.

48

K? qerrm naj nas spodbdda missl, cle so virje?

Ta misal naj nas spodbada, de varajmo se
tuda mala h grehov, ker tuda take Bog atrafuje,
in spokoriijmo se tukej storjenah grehov, de ne
bomo gane va virjah tarpela.

6. Od vstajena teles.

Kaj se je 3godilo 3? Jconsovmi telesam tre¬
tji dan po smerte P

Je3usova duaa se je spet sa telesam skle¬
nila, in JC311S je 38 lastno morijo od martvah vstal.

Kako nun ipidei: je
storil  ?

Je3us je veij martvah le 38 besedo spet va
seiv.lcne obudil, postavam, Jajrovo hijer, Najm-
skaga mladenijainLaijarja, sv®jiga.lubaga prijatla.

KJdar so se Judje ljudi k , de JC311S rmrtve
v? x iv Jene obziduje , kaj jim je rekel P

Je3us je rekal: ,,Ne ijudile se nad tem.
Pride ura,  ko bodo vsa, ka so va grobeh, glas
Simi broxjiga silirala, in ktera so d<nbro delala,
bodo vstala va aeiv.lene, ktera so pa hudo delala,
bodo vstala va obsojene,

Kaj niji Je3iis sg teme besedam?,?

Sa tema besedama uiji Je3us, de bo k®naq
svata sa sv»jo vsagamogoijnostjo telesa vsah mar¬
tvah i3 grffibov obudil, in spet 38 n ah duirama
3druaeil. Praviijna bodo pmtlej 38 duao in tele¬
sam vekomej gveliijana, hudobna pa 38 duu-o
in telesam vekomej pogublena.

Kahoune bodo po vstaj en .s telesa praviijngh  ?

Telesa praviijngh bodo po vstajena ijesti-
tlive in ponebeaene.

J&3US nad veij mirtvsmi

49

Kaj nam pomaga vedete, de bomo od smer-
ie vstale ?

Ko vemo leto, bodemo pokojne in vesel?.
Slabo seijer je 3 d e natce telo, umerje, pride ve
gr®b in strohni: pa ne bojmo se tega; sej bo
nekedej vstalo, in ije sveto aivemo, bo ijestitli'
ro vekomej.

Ke ijema naj nas spodbuda misel, de bomo
od smerte vstale ?

Ta misel naj nas spodbada, de spomtujmo
sv®je telo; nekole neij hudega, vselej le dobro
delajmo oc’ nim, ^laste se pa sramoa.live in iji-
ste bite pe^adevajmo.

7* Od posledne s®dbe.

Kaj sta angela aposteJnam in uigennam
rekla, ko so ga Jegusam žalostno ve nebesa
gledale P

Angela sta jim rekla: „Morje Galileji}? !
kaj stojite, in gledate ve nebo ? Ravno ta Go¬
spod Je^us, ke ste ga ^de videle ve nebesa ite,
bo nekedej spet perroel.“

Kaj nas uiji Jcgus sam od sva/iga druge¬
ga prihoda na gem.lo P

Je3us je rekel sam od sebe: „Sin vjlovekov
bo nekedej na nebe ve oblarjeh 3? veliko moijjo
in veliijastvam spet peroiel, in vse .ludstva se bodo
predn 3brale. Kakor pastir ovije od k©3lov
loije, bo ©n dobre od hudobneh Idijil. Pravi¬
lne bo djal na sv®jo desnirjo, hudobne pa na
svmjo leviijo. P®tlej pravilnem poreije: Pri¬
dete, preliibe mrojiga Oijeta! in prejmite kralestvo,
ke vam je perpravleno od 3aijctka sveta. Sem

4

5 o

bil laijan, in ste ma dala jeste 5 sem bil sccjin,
in ste me napojila; sam bil nag, in ste me ob¬
lekla; sam bil p tuj, in ste me pod streho V3ela;
sam bil bolan, in ste ma postregla; dve velake
3apovada m®je vere, karujansko Iube3an, ste
na tanko dopolnila. Starme poreko pravnjna:
Gospod! kadaj smo te laijnaga nasitala, asejna-
ga napojila, na38ga oblekla, kadaj te ptujrja pod
streho V3ela, kadaj ta bolnemu postregla? In
Je3us jim bo odgovoril: Kar kola ste nar man-
Tramu sv®jih bratov storila, to ste mena storila,
(to tako povarnem, kakor de ba bili mena storila.)
Pffitlej se bo ka hudobnem na laviija obarnil, in
jim poreije: Poberite se spred mene, vi pre¬
kleta! va veipna ®gan, ktera je hudiiju in vsam
negovam parpravJen. Sam bil laijan, in ma
neste dala jesta; sam bil aeejin, in ma neste dala
pita; sam bil nag, in me neste oblekla; sam bil
popotnak, in me neste pod streho V3cla; sam
bil bolan, in ma neste postregla; dveh vela-
i}ah 3apovad m®je vere, karujanske lube3na,
neste spolnila. Hudobna poreko: Gospod! ka¬
daj ta laijnamu nesmo dala jesta, kadaj seejna-
mu ne pita; kadaj te na3Sga nesmo oblekla,
kadaj te popotnaka ne pod streho V3ela; kadaj
ta bolnamu nesmo postregla? In Je3us jim bo
odgovoril: Kar kola nar manroamu sv®jih bra¬
tov neste storila, tega mena neste storila,“ (to
tako poictrafam, kakor de ba mena ne bili storila.)

3akaj bo tsdej Je jas spet psrurgl?

Je3us bo spet par (ral, de bo vsam .ludem
oijitno povedal, kaj so dfflbraga in hudaga sto¬
rila, in kdkoumo plaijilo ala udrafnago so sa 3 a

5i

to 3asluxilg, to je, de bo dudi vse kmale in o-
ijitno sodil. Dobre bo 32 duuo in telesam ve
nebeseh vekomej obdaril, hudobne pa 30 du-
u;o in telesam vekomej v g pekle poudrafal.

Kako pravimo te sodbe?

Te sodbe pravemo vso.lna, ker bodo .lu-
dje vse kmale in otjitno sojene; tude ji prave¬
mo p d sle d na ale 3adna sodba, ker bo posle-
due dan, lionei} sveta.

Ah vemo dan in uro posledne sodbe ?

Le sam Bog ve dan in uro posledne sod¬
be , nelnje druge, ir e angele ve nebeseh. ne.

Kaj nam pomaga vedete, de je posledna sodba?

Ko vemo leto, bodemo pokojne in vesele.
Ke ludje, ko smo dobre, tude slabo od nas go¬
vore: ne.ij ne marajmo, le stanovitno delajmo
dobro; sodne dan bo nama nedolxnost ra3odeta,
in vse ire tako skrite dobre dela bodo oijitne.
Pa strauna je misel ve sodne dan grenneku,
tude ire tako skritemu; takrat bodo tude nego-
ve hudobne dela i^odete.

Ke qemu naj nas spodbada misel , de je po-
sledua sodba  ?

Ta misel naj nas spodbada, de na tanko
spolniijmo tiste dve veleke 3apovede kerujanske
lube3ne, po ktereh nas bo Je3us sodil, in de
delajmo vselej dobro, tude na skrivnem, in o-
puufajmo vse hudo, tude ije nas nebije ne vide;
sodne dan bo vse dobro oijitno poverneno, in
vse Iiudo oijitno poubrafano.

Ke ijernii tedej nas spodbadajo vse leti Idpe
nauke Jegusove od stanu ijloveka po smerte?

Vse leti lepe nauke Jegusove nas spodbdda-

4 *

5s

jo, de delajmo vselej dobro, in opriujajmo vse
hudo. _

Kaj je Jepus we storil , de is nas kg dobre¬
mu prenagnil?

De hs  nas Je3us ka dobremu prenagnil,
nam je tud« nar lepu/a 3gled  dal, de ga po¬
snemajmo.

In ker nas težko stane vse dobro storite ,
in vse hudo sovražite, qegdvo pomoq nam je
Je g us obdubil?

De 3amoremo vse dobro storita, in vse Inido
sovražita, to je, sveti bita, nam je Je3us po¬
sebno pomoi{ baioejo ob.hibil.

Kako imenujemo to brnijo pomoq , kg nas
dobre in svete dela als posvetuje P

To b®xjo pomoij imenujemo posvetjujo-
tjo  gnado b©xjo.

Ktere vidne pnamna je Jepus postavsl, de
3adobsmb po us h posvečujočo gnado brnijo P

JC3US je 3ato sedam vidnah 3naman posta¬
val, ka jih svete 3akramente imenujemo.

S* Je3us je dudi od j630 b ® ee  j e in od
vč\jnaga pogublena retril.

ylh, je bilo nas odremils z e dmsts, de nam
je Jepus um razsvetlil , in vodo ks dobremu
prenagnil P

To ®e ne bilo d®sta-, tuda od je3e b®xje
in od vthjnaga pogublena nas je mogal odreaita.

Kako nas je Jepus tuds res rewil od jepe
božje in od veqnsga pogublena  ?

Je3us je 3a nas na s. kriaa umeri, in sv®-
jo kri prelil va odpuujene naicah grehov. ®n,

53

vas pravilna, je  tarpel, kar ba bili mi gredna-
ka mogla tarpcta, in nas je  tako redil od je^e
b®xje in od veijnaga pogublena.

Kdo je tgdej vse storil, kar je imel O dr ime¬
nik storite, de bg nas remi od vsega, kar
nam je greh mkodoval?

Je3us je vse storil, kar je  imel Odradenik
storita, de nas je redil od vsaga, kar nam je
greh dkodoval. JC3US nas je 1. podučil Boga
in negovo sveto vo.lo prav sp03nata, 2. nas je
ka dobramu prenagnil, 3 . nas je od je^e broacje
in od VGijnaga pogublena redil; in tako more¬
mo spet umna, d®bra, Bogu prijetna in 3veli-
tjana bita.

Kdo je tedej Jegns ?

Je3us je tadej nad Odradenik.

Kaj nam pomaga vedite, de je Jegus nam
O dr emenik  ?

Ko vemo leto, bodamo pokojna in vesela.
l Ie smo tuda gradila, se pa va rasnirja pobol-
damo; 3aupajmo, de nam bo usmilena Bog
3avo.lo Je3usovaga nesk®mjnaga gasluaeena gre¬
be odpustil.

Kg nemu naj nas spodbada resnica, de je
Jegus nam Odrgmenik ?

Ta rasnima naj nas spodbada, de verajmo
tardno va negov b®xji nauk, de ga spolnujmo
vselej rada in na tanko, de posnemajmo negov
lepa 3gled, de studimo greh, ka je nar veija
3leg, in de bodamo vedno bolu?a in sveteji.

VI. OD S. DUHA.

Ktere svete moxe se je Jegus igvmlil, de le
po negovani vnebohode negov nauk vsem na¬
rodam ognanovdle  P

De bs negor nauk vsem narodam 03nano-
vale, je Je3us i3v®lil aposte.lne in uijenr[e. Tri
leta jih je uijil, in priije vsega so bili, kar je
storil in uijil.

Kaj je torej Jegus aposieJnam in inpemjam
pred srnjim vnebohodom gapovedal?

Je3us jim je rekel: „Pojdete, in uipte vse
narode, kerupijte jib ve imene Oijeta, Sina in
s. Duha; uipte jib vse spolnovate, kar sem vam
3apovedaI.“

Ah so pa aposte.lne in m/eni] e po Jezuso¬
vem vnebohode prepej gamrngle vsem narodam
negov bmjji uk ognanovdte  P

Aposte.lne in uijenrp Jc3usovega b®Dcjiga li¬
ka taijas ire neso 3am®gle vsem narodam o3na-
novate: ker so J^usov nauk ire premalo umele;
ker so bili ne preslabe ve dobrem, in premalo
utirjene ve vere, in so se torej bale preganana
sovrasnekov; in ker ptujib jejikov ire neso
3nale govorite.

begavo pomov[ jim je torej Jegus ob.lubil,
preden je ve nebesa wel?

Je3us jim je, preden je ve nebesa roe 1 , po-
moij svetega Duha ob.lubil, rekoij: „S. Duh, ke
ga bo ®tje ve m®jim imene poslal, vas bo vse
resnirje uijil, in vam vse ve misel dal, kar kole
sem vam govoril.^

55

K^ddj se je la Jezusova ob.ldba spolnila P
Ta ob.iuba se je binken-tno nededo, petdeset
dni po Je^usovsm vnebohode, spolnila.

Kaj sosebnsga se je tistskrat 3godilo P

Apostednš so bili ve Jeri^alem? v? hiu>? 3bra-
ne, in so molih. Kar 3jutrej ob devet?,h piu/
velh]?ga vetra 3? neba pervsrici, in plemen? v?
podob? ogneneh je3ikov so se nad glavam? a-
postednov p?rka3ah. — In vse so bili s? s. Du¬
ham napolnene.

Kakoivne je s. Duh aposU.Ine storil  ?

S. Duh je apostedne vse druge storil: um
jim je ra3sv?tlil, de so ves Jegusov nauk po-
polnama umels; neb vo.lo je k? vs?mu dobre¬
mu vnel, in jih v? ver? poterdil, de se neso
v e tj bal? preganana in terpdena. S. Duh jih
je posvetil.

Kaj je s. Duh apostelnam ir e dodelil, de so ga-
mogle Je3us0vnd.uk po vsem svete ognanovate P
S. Duh je apostednam tud? moij dal iju-
deaee delate, in govorite mnoge je3ike, ktereh
se nekol? neso uijile.

Kakoivne tud s nas stori s. Duh P

S.  Duh tud? nam um ra3sv?tduje, in naipo
vodo k? dobremu nagiba in vnema, tude nas
posvetuje, in svoije darove nam dodeluje.

Kje nas s. Duh posveipje P

S.  Duh nas posveijuje per svetem ksrste in
v? 3akramente s. pokore, in kolekorkrat kak
svet 3akrament vredno prejmemo.

Kako nas s. Duh posveipije P

Gnado b®xjo nam podeli, al? jo pa v? nas
pomnoacs.

56

Ktere so pa darovi s. Duha?

1. Dar modrost«, 2. dar umnostg, 3 . dar
sveta, 4. dar moiji, 5 . dar mjenostg, 6 . dar po-
booenostg, 7. dar strahu b®xjiga.

VIL OD K 2 RVIANSKE KGRKVE IN OIKIE-
stva svetnikov.

Kaj so storili aposts.lns , ko so hili darove
s. Duha prejeh?

S. Peter je prerjej jel ve imeng vseh
dru3gb apostg.lnov 3branem Judam Je3iisov nauk
sgrijno o3nanovatg; jim je poklal, deje  Je3us,
ktergga so oni krixalg, in kterg je od srmrte
vstal, ob.lubieng Mesija, ter je rekel: „Spreo-
bernite se, in vas vsak se daj kerstitg ve ime
Je3usa Kristusa, in 3adobils boste odpuujene
grehov in gnado s. Duha.“

Kaj je po tem veliko Judov storilo  ?

Veliko Judov se je Je3usovsga uka prijelo,
in so se dala kgrstitg.

Kako se prave vsem skupej, kterz ve Jezu¬
sov nauk ver jejo, in so kirtqens?

Vsem skupej, kterg vg Jegusov nauk verg-
jejo, in so kžrujens, se prave 13 er k g v, in 310
Kristusa, liengm 3aijetnskg, jo imenujemo kgr-
ujansko qcrkgv.

Komu je J vpis sv m j o rjerkev vladate groqil?

Je3us je apostg.lnam in uijenrjam sv©jo X3er-
kgv vladate 3roijiI, ko jim je rekel: „Kar kolg
boste vi na gem.lg vg m©ji ljerkvg 3apovedals ,
vela tako, kakor de be bil ja3 vg nebeseh to
3apovedal; in kar kols boste vi na 3emJg pre¬
povedale, vela tako, kakor de h e bil ja3 vs ne¬
besih to prepovedal.“

57

Kterega gmed apbslelnov je Jeous pogla¬
varja svoje jjerkve postav*! P

Aposta.lna Petra je Je3us vidnega poglavar¬
ja s v® je i)erkve postavel?

Komu so aposte.lne Jezusovo Tjerkev po us Ii
smer le vladate groqile  P

Apostg.lna so irkofam in mairnekam Je3USOvo
rjerkav po n ah smarta vladate groijila. S. pi¬
smo pove, de so roke n a n e poloxilg, nad nima
molile, in jih tako va nah sveto opravilo posvetila.

Kdo so tedej nastopneke Jegusoveh aposieJ,-
nov in uqenqov  ?

UJkofje in mairnaka so nastopnaka JC3US0-
vah aposta.lnov in uijenijov.

In kdo je nastopnek svetega Petra P

Rimska papex je i.iegov nastopnak; je vi¬
dna poglavar Je3Usove rjerkve.

l/e nad Jegusovem ukam dvome ah prepire
vstanejo , komu jih gre razsodite P

*Ie nad jG3Usovam ukam dv®ma ala prepi¬
ra vstanejo, jih gre lukofam, ka so prava na¬
stopnaka aposta.lnov, 38 vidnam poglavarjem Rim¬
skem papexem vred ra3Sodita.

u 4 le se 3amorejo mkofje 3?, vidnem pogla¬
varjem, Rimskem papexem, ve tjem orno ti Le ,
kar J dopisov uk oadene P

UJkofje 38 Rimskem papexem se ne more¬
jo, kar J63USOV nauk 3adene, va naijcmar ^mo-
Rta, ker je Je3us svmjim aposte.lnam in nah
nastopnakam ob.liibil, de bo par nah ostal do
k©nr]a svata, in de jim bo s. Duha poslal, kte-
ra jih bo vso rasnirjo uijil, in jim vse va mi¬
sel dajal, kar je ®n uipl.

Ktere so 3namna prave Jezusove rjerkve?

3 na mn a prave Jezusove i}erkve so: 1. de
je edina, 2. sveta, 3. vso.lna ala katolairka, in
4. apostolska.

Kako je prava tjerksv edina?

Prava l^erksv je edina,  ker ima vsa en
in ravno tista uk, ene in ravno tiste svete 3a-
kramente, enega in ravno tistega poglavarja.

Kako je prava zjerkzv sveta?

Prava ijerkav je sveta,  ker je Je^us Kri¬
stus, kters jo je postaval, svet, ker je ne uk
svet, ker so ne 3akramentje sveti, ker svatje
ude ka svetosta napeluje, in ker so vedno svetnika
ve ne j.

Kako je prava rjerkev vsolna ah katohmka ?

Prava rjerkav je vso.lna  a k, katolairka, ker
jo je Je3us Kristus 3a vse ludi, 3a vse ijase in
3a vse kraje postaval, in ker vse veraje, kar je
Je3us Kristus ui]il.

Kako je prava jjerkev apostolska ?

Prava rjerkav je apostolska,  ker vera je
in uiji, kar so apostalna verovala in utjila, ker
so apostalna po pove.la Je3usa Kristusa negov
uk po vsam sveta ra3iririla, in ker so irkofje
nastopnaka apostalnov.

Kako se ne drugdqg imenuje prava rjGrkzv?

Prava i^erkav se tuda Rimska  imenuje,
ker je Rimska rjcrkav glava vsak dr^ah qer-
kav in sreda edinosta.

Kaj je Udej sveta kalohmka rjerkgv ?

Sveta k at 61  a irka rjerkev  je vidna drusc-
ka vsah pravovernah kristjanov pod vidnem po¬
glavarjem, Rimskem papeacem, ktera imajo vsa

5 9

en in ravno tista nauk, ene in ravno tiste ga-
kramente.

Ki er eh duhovneh dobrot se vdelezejejo vse
pravoverne kristjane , ke so ve katolemke ijerkve ?

Duhovne dobrote, kterah se vdalexgjejo vsa
pravoverna kristjana va katolau;ka lgerkva, so Je-
gusov nauk, sveta gakramentje, daritav svete
maroe, molila v, in d®bre dela in gasluxcne
vernah.

Kako so pravoverne kristjane , ker se vse po
obi[je teh duhovneh dobrot vdelezejejo, zdru¬
žene med seboj?

Pravoverne kristjana, ker se vsa po obijje
teh duhovnah dobrot vdaleoeajejo, so va ob-
ijestvg med sabo j, ala gmajna.

Kako imenujemo to obipestvo pravoverneh
kristjanov ?

To obijestvo pravovernah kristjanov ime¬
nujemo obijestvo  ala gmajno svetnikov,
ker so vsa negova udje ka svetosta poklicana,
in va gakramenta svetaga karsta posvečena.

Doklej bo to občestvo pravoverneh kristja¬
nov terpelo?

To občestvo pravovernah kristjanov je po
duroa, in torej bo tuda po smarta tarpelo, ker
duroa nakola ne umarje, in .lubegan nakola ne
mine.

Klare so udje Tjerkve , ke so ve 6bqeslve
med seboj?

Udje ijerkve, ka so va obijestva med sabo j,
so verna na gemla, svetnika va nebesah in du-
we va vajah.

6o

Kako so verne na oem.le ve 6bqeslve med seboj?

Verna na gemla so ya občestva med seboj,
de se med saboj lube jo, ka dobramu nagibajo,
in 30 molitvajo in 38 dobrama dela edan dru¬
gemu pomagajo.

Kako so verne na 3emle se svetnike ve ne-
bessh ve obqeslve ?

Tako, de verna na gemla svetnike ijeste,
in na pomoij klbjejo, svetnika va nebesab pa
ga verne na gemla par Boga prosajo.

Kako so verne na 3emle dimame ve

viqah ve obqestve ?

Tako, de verna na gemla ga duue va vi-
rpah Boga prosajo, in jim pomagajo ga moli-
tvajo in ga dmbrama dela, glasta pa 38 daram
svete mane, ka ga Bogu gane darujejo; duue
martvah pa, ka so va viigab, ig hvaleamosta ga
verne na gemla Boga prosajo.

VIII. OD VGRE KATOL 2 UJK 2 GA KRISTJANA
splfflb.

Kje je ob kratkem vse to 3apopadeno, kar
je Jejas Kristus uqil, in kar so aposle.lne
03 nanovdle  ?

Kar je Jegus Kristus uijil, in kar so apo-
stalna ognanovtila, je ob kratkem va apostol¬
ska vera  gapopadeno: „Verajem va Boga Oije-
ta, vsagamoijnaga, stvarnaka nebes in gemle;
in va Jegusa Kristusa, Sinu negovaga edinega, Gospo¬
da nanaga; ktera je spoijet od svetaga Duha, rro-
jen ig Marije daviige; tarpel pod Ponigjem Pi-
latam, kriran bil, umarl, in va gr®b poloxen;
je iual pred pakal, tretji dan od martvah vstal;
je »ral va nebesa, sadi na desniiga Boga Oijeta

6i

vs?gamogoipigga; od ondod bo pmrel sodat si¬
ve in mgrtve. V era jem ve svetega Duha; sveto
katolarcko iprkav; obijestvo (gmajno) svetnikov;
odpuajene grehov; vstajene mesa, in veijno
ocivlene. Amen®

3 akdj moramo verovatz, kar je Bog razodel?

Kar je Bog razodel, moramo verovala, ker
je Bog veijna rasnima in nesk®mjna modrost,
in nam torej le rasniqo in mij drugaga pove-
data ne more.

Od kod vemo, kar je Bog razodel?

Kar je Bog ra3odel, vemo 13 spisane in
nespisane b©xje besede.

Kaj je spisana bmxja beseda?

Spisana b®xja beseda ala sveto  pi¬
smo  so tiste bukve, ktere so sveta moxje, od
svetaga Duha navdihnem, spisala, in ktere je
sveta katolaroka rjerkav, de so take, spo3nala in
potardila. Sveto pismo je staraga in novaga gakona.

Krij je nespisana bwxja beseda?

Nespisana b(»xja beseda ala besedno
3roijilo  so tiste verne in djanske rasniqe, kg
so jih apostadna 13 ust samaga Je3usa slin/alg,
ala od svetaga Duha navdihnem le 38 besedo
03nanovala, pa ne spisala.

Kje je besedno oroijlo hraneno ?

Besedno 3rmjilo je le va katolauka rjerkvg
stanovitno, 3vasto in nepopačeno hraneno.

3akdj verje kakohrvkz kristjan, kar ijerksv
verovati veleva  ?

Katolauka kristjan vera je, kar i) črka v vero¬
vala veleva, ker jo je Kristus posluuata uk^al,

6  2

in ker je ©n sam se sv®jo pomoijjo per nej do
k®mja sveta, de se nikedar jmotite ne more.

Kaj se prav?, po k?riqansk? katohuk? veroval??

Po ker uranske katolen/ke verovat?  se
prave: vse 30 g®lo resniijo imete in terdite, kar
je Bog rajodel, in kar ljerkev verovale veleva,
kode ve svetem pisme 3aplsano, ale pa le 3?
besedo ojnanovano.

Ktere resniqe moramo pred vsem? drugem?
vedet? in verovat?, de bomo 3veliqan?.?

Pred vseme dileme moramo te le resnhje
vedete in verovate:

1. De je en Bog.

2. De je Bog pravilen sodnik, ktere dobro
obdaruje, in hudo rotrafuje.

3 .  De so tri b®xje perroone enega bitstva
in ene nalore, (D(je, Sin in s. Duh.

4. De se je druga b®xja peruiona, Bog Sin
vijloveijil, nas odredite se sv©jo smertjo na kri-
xe, in veijno 3veli(jate.

5 . De je ijloveirka diura neumerjotja.

6.  De je gnada b®xja ke jvelnjanu potre¬
bna, in de Tjl®vek brej gnade b®xje neaj 38
veijno aeiv.lene 3asluxlivega ne more storite.

Al? je xe dmst?. h? 3veliqa1.n1, de kaiohmk2
kristjan le v? s?rq e vereje , kar je Bog razodel ?

Ke 3veli(janu ne droste, de katoleroke kri¬
stjan le ve serije vereje, kar je Bog rajodel;
tude na tanko spolno vate mora vse to, in ije
je treba, oijitno je besedo prnjate. Vera bre3
d®breh del je mertva.

Drugo poglavje.

OD U P A N A.

Jr^dj se prav h  po keru[dnskg iipatg?

Po kerujanska upata se prava: od Boga vse
dobro sa svestjo parijakovata, kar nam je 3avo-
•lo nesk*mjnaga 3asluxena Je3usa Kristusa oblubil.

3 akdj upamo vse dobro od Boga?

Od Boga upamo vse dobro, ker je vsaga-
mogoijan, neskmm/no dobrotliv in gvest vg
sv*jih ob.kibah; torej gamore in boije dopol¬
nita, kar je obJubil.

Kaj upamo od Boga?

Od Boga upamo vse dobro, kar nam je
na d uro a in na telesa p otrebnaga; veijno 3 velika¬
ne in parpomoijke ga doseija.

I. OD MOLITVE SPL®H.

Kaj moramo storit a, f/e hočemo od Boga
gadobits , kar nam je potrebnega?

Ke hoijemo od Boga 3adobita, kar nam je
potrebnega, ga moramo kakor otrairp svcojiga
oijeta prosila.

Kaj smo ga prejete dobrote Bogu določni?

3 a prejete dobrote smo dolxni Boga hvalita.

Kaj smo dolxni Bogu, ko ima nar bo.L po¬
polnoma lastnosti ?

Ko ima Bog nar bol popolnama lastnost?,
smo ga dolxni 1/03 vse ijestita.

64

Ko Boga prossmo, hvalemo in ijestsmo . /is
komu pov >3 d v igaj etn o takrat mišk in xela
svatje dime?

Ks Bogu jih povagdvigujemo, in temu se
prave molite.

Kaj je ledej molitev?

Molit  sv  je povegdvigovane duroe ks Bogu.

i/g mii molsmo?

3 alo molsmo, de Boga potrebnsh dobrot
prossmo, ga ga prejete dobrote hvalemo, in ga-
vo.lo negovsb nar bo.l popolnama lastnost ijeg
vse ijestsmo.

Kolekna je torej molitev?

Molitsv je trojna: prositsv, bvalitsv
in ijestitsv.

Po kolekno 3amoremo molile?

Po dvojno: gnotrej,  bsdar svoje mišk,
aeele in obijutleje svojiga serija ks Bogu po-
vsgdvigiijemo, pa jib ne igreijemo; als gunej,
ksdar svoje misls, oce.lc in obijut.leje tuds 38 be¬
sedama igrekujemo.

Als smo dolxni molite?

Dolxni smo molita, ker gs molitvsjo Bo¬
gu seivo gaupane, psrsšrijno hvaležnost in vso
mogoijo ijast skagiijemo, in ker nam je Jegus
molits gapovedal, in je tuds on neprenehama
molil.

Kakomna pa mora kite nama molitsv, de ko
Bogu prijetna, in nam pomagala?

Naira molitsv mora bite pobobna, s s r*
ajna in rssniijna,  to je: psr molitve moranio
vselej vs Boga in vs to mislgts, kar molsmo;
moramo vs ssrijg obijutits, kar gs besedo igi’C'

65

kujemo; in sa moramo tuda sami !va rasniip
parade vata, deba od Boga 3adobila, karprosamo.

Kdkoruna me mora bite nama molitev?

Naira molitev mora p oni* n a in skesana
bita, to je: va xivo se moramo 3avedata, de
smo 3avo.lo sr® j ih grehov vsa nevredna pred
Bogam, in de nam 13 samega usmilena da,
kar prosamo; pravo xalost moramo nad sv®ji¬
ma greha občutita, ala se jih kesata, in tardno
sklenita sv®je aciv.lene pobolicata. Tako poni¬
žno in skesano je molil lpilnar va tempa.lna, in
Bog ga je uslitral.

Kako me moramo molite  ?

Molita moramo tuda we  va Je 3 us o vam
imena,  to je, 3aupata le va JC3USOVO neskon-
ijno 3asluxene, ne va svoje dobre dela; sa sta-
novitnam 3aupanem,  ne jenata, Tje tuda
nesmo bar* usliroana; 38 3rofjenem  va  bo¬
se j o vol  o,  Bogii prepustita, de nas po svoji
modra previdnosta ala usliu/a, ala pa ne.

Tj kdkomnega ktomja moramo molite ?

Molita moramo, de ba Boga po dolxnosta
fjestile, in vedno bo.ln/a in svetčjira perhajala,
ne pa, de ba nas Judje hvalila, kakor so ne-
ktera Judje in posebno far^eji molila.

Kaj nam da molitev,  f/e prav, po Jezuso¬
vem uke, molemo?

Po molitve, ije po Je3usovem uka molamo,

1. dosežemo, kar Boga prosamo, ako je
va n a n; e gveliijane;

2. va nadlogah smo potolažena in umir¬
jena, de jih loxe in 38 volo tarpamo;

66

3 . ra skuunavah smo pokrepčane, de jih
premagamo;

4. perliajamo gmiram bolne in pobočnem*
in Bogu prijetneree.

II. OD GOSPODNE MOLITVE.

_Ale nas je Jejus le samo jase molih mjil?

Jegus nas je 3a vse Judi molite uijil, ker
so vse .ludje otrmrjg nebemkega Oijeta, vse je
Je3us se svmjo smertjo odremil, in vsg smo 3a
veijno 3veliijane stvarjene.

In ktereh darov nas je J e ju s ve molilo?,
prosite rojil?

Je3us nas je vseh darov prosite mjil, tele-
sneh, posebno pa vender dun/neb.

Se ktero molilvejo nas je Jejus ja vse du¬
di in vseh polrebneh darov prosile mjil ?

Je3us nas je vse to 38 molitvejo uijil, ks
ji pravemo (Dtjenau; ale Gospodua molitev, in
ke se tako mole: „®tje nam, ktere se ve nebe-
seh! posvečeno bode tvffije ime; pride ke nam
tv®je kra.lestvo; 3gwdg se tv®ja vola, kakor vs
nebeseh, tako na gem.le; daj nam dans na«
vsakdane kreh; in odpuste nam name dolge*
kakor tudg mi odpuu[amo svmjim dolxnikarn;
in nas ne vpele ve skumnavo; temmj reme nas
od 3lega. Amen.

Koleko delov ima ta molitev ?

Ta molitev ima ogovor  in sedem prom  e m

Ktere so besede ogovora?

Tele: „(Dije nam, ktere se ve ne'
b e s e h ! ((

6y

Va koga klijemo se tema besedama P

Sb  tema besedama kliijemo va Boga, nega
nairsga nar bolu/aga Oejeta.

3akdj imenujemo Boga svojiga O jela?

3ato ga imenujemo O rje ta, ker nas je vse
po svffiji podoba stvaril, in po orjetovo ga nas sksrbi.

Kaj damo nagnane, koBogdOjeta imenujemoP
Sb  tem damo na gnane sv®je scivo gaupane
in sv®jo ponixno rjast vb Boga.

Ktera je parva pr mena P

P b r v a pr® runa je: „Posveijeno bode tv®-
je ime.“

Kaj prosamo sg tema besedama P

Sb  tema besedama prosamo: Daj, o .Tuba
Bog! nam in vsem ludem, de ba tvmje nar bo.l
popolnama lastnostB gmiram bo.l in bo.l spo-
gnavals in rjeslda, jih posnemala, in tako rje-
da.Ie svetejujs pBrhajals.

Ktera je draga prem:na ?

Druga  pr®  uma je: „PridB ka nam tv®je
kralestvoP 4

Kaj prosamo ve. tej pr mena?

Prosamo: Daj, o luba Bog! nam in vsam
ludem, de ba, Jcgusov nauk gmiram bol in
bo.l spognavak, ga gmiram gvsstejira dopolno-
vala, in tako n tka dej gveliijane dosegla.

Ktera je tretja pranma?

Tretja  jr r®  um a je: „3g®da se tv®ja vo¬
la, kakor vb nebessh, tako na gem.lB. 44

Kaj prosamo ve tej proteina P

Prosamo: Daj, o luba Bog! nam in vsam
ludem, de ba tvmje gapovede tiikej na gemla

5  *

68

vselej ravno tako rada in na tanko spolnovala,
kakor jih angela in svetnika v 8  nebesah spolnujejo.

Klara je qeterla pranima  P

Hetarta  pranima je: „Daj nam dans
nam vsakdana krah.“

Kaj pr 6 samo ve tej pr mane  P

Prosamo: Dodela, o .luba Bog! nam in
vsam ludem, kar kola nam je 3a name dumno
in telesno seivlene potrebnaga.

Ktera je peta pr mama  P

Peta pr®uma  je: „Odpusta nam name dol¬
ge, kakor tuda mi odpuujamo svojim dolcenikamP 4

Kaj prosamo vs tej pr mama  P

Prosamo: Odpusta nam, o luba Bog! vse
name grehe, kakor tuda mi i3 sanja odpustamo
vsam, ktera so nas ra 33 calila.

Ktera je mesta prouma  P

Mesta  pr®  m na  je: „In nas ne vpela va
skumnavo.“

Kaj prosamo vs tej promile  P

Prosamo: Varaj nas, o luba Bog! va take
okolaujane in parloamosta, kjer ba gramita ute¬
gnila; rje je pa tvoja vola, de vane pridemo,
pomagaj nam, de va dobrem ne omagamo in
ne gramamo.

Ktera je sedma pr murna  ?

Sedma  pr®  m na  je: „Tamuij rema nas
od 3lega.“

Kaj prosemo ve tej pr atama  P

Prosamo: Rema nas, o luba Bog! od nar
hiijmaga vsah 3legov, od greha; rema nas pa
tuda od vsah telesnah 3legov, ue nam ncso va
Svelhjane.

fi 9

Kaj pomene beseda amen?

Ta beseda pomena: „ 3 g®da se, bar te, Bog!
pros8mo. ee

III. OD ANGELOVdGA ^E^IENA.

Klaro molitev sklepamo veip, del ge Gospo-
duo molitvejo ?

3 a Gospodno molitvajo sklepamo vetja del
angelovo ijeujene,  ka se tako mola: ^eujena
sa, Marija, gnade polna, Gospod je sa taboj!
ti sa osegnana med scenama, in xegnan je sad
tvffljiga telesa, Je3Us. Sveta Marija, mata b®-
xja! pr®sa 3a nas greanake gde in ob natia
smartna ura. Amea.“

Ig kohko delov je angelovo rjeujeue ?

Angelovo ijeujene jc i3 treh delov: i3 po-
3drav.lena velaijaga angela Gabriela,  ka je
Marii 03nanil, de bo mata .Rusova; i3 po-
3drav.le1.1a El^abete,  ko jo je Marija obiska¬
la; in i3 besed, ka jih je 13 črka  v parstavala.

Kako je veleke angel Gabriel deviqo Marijo
pogdravel?

Velaka angel Gabriel je Marijo sa tema be¬
sedama po3draval: »^eiijena sa, Marija! Gospod
Bogu sa 3avolo sv®jiga svetaga ociv-Iena vsa pri¬
jetna, velike dobrote ta bo ska3al; nar sreijna-
ira sa med vsama xenama, ko te je Bog mater
svffljimu Sinu igviblil.^

Kako je Eligabeta Marijo pogdravela ?

Sa tema besedama : „Tisa oblagodarjena med
Vsama xenama, in hvaleno in i|eii{eno je dete,
ka sa negova mata/*

7 °

Ktere besede je ijerkev persldvela?

Cerkev je ime Je3us  pgrstavala, in pa tre
tele besede: „Svcta Marija, igvo.lena mate Simi
b©xjiga! prms? 3a nas Boga, de b? vedno lepo
in sveto rivelg, in 3mirej, posebno pa ob smgrtn*
urg, vg gnads b®xji bili.“

Vesa naj se spomnemo, ko angelovo ijeuje-
ne molemo P

Ko angelovo ijeujene mokmo, spomngino
se vselej s? hvalexngm serijam nesk®mjne do¬
brote, de se je Jejus vijlovchpl, nas s? sv®jo
smgrtjo na krix8 odreirit?, in vekomej 3velnja-
t?; spomnemo se pa tud? lep?ga in svet?ga xi-
vJena preijiste dsviqe Marije, in posnemajmo
ga, de bomo tako nene pr©nrae per Boge vredna.

TretjePoglavje.

OD Z, U B G 3 N 3.

£\dj Tjiilgmo ve sebe do starmev in sploh do
dudi, ke imajo lepe laslnoste, in nam kej do¬
brega store?

Vesele imamo nad mm?, in vesele jim
storita nas serije xene, -lubžmo  jih.

Kdo ima nar bol popolnama laslnoste, in
je nanr nar veqe dobrotnek?

Bog ima nar bo.l popolnama lastnost?, in
je naip nar ve 3? dobrotnek.

7 i

Kako smo hdej Boga Juhih dolscni  P
Boga smo ijeg vse lubite dolxni.

3 akaj smo dolin/ Boga ijej vse Juhih  P
3 ato, ko ima nar bol popolnama lastnoste
in vse popolnamaste nad seboj, gavo.lo ne¬
ga samega; pa tud« 3ato, ko imamo vse dobro
le od nega.

Kaj se prav s .* Boga ijej vse Juhih  P

Boga ije;^ vse lubit? se prave: nad Bogam
nar veij? vesele imet?, in vse tako storite, de
bo Bog nad name vesele imel; ga bo.l lubit*,
kakor vse stvari, bol kakor vse, kar nam je
prijetno in dopadlivo.

l le pa Boga ijcj vse Jubemo , koga mora¬
mo ve oavoJo Boga Juhih ?

Tuds svoji ga blixn?ga moramo lubite, ker
je po boocji podobe stvarjen.

Sg ktergmg besedam? nas je iudg Jejus a-
ij/l, Boga in hl/xn?ga Juhih  P

Se teme besedam?,: „.Lube Gospoda, svoji-
ga Boga, in vs«ga svojiga serifa, i3 vse svoje
duire, in vse svoje pa'mete in 13 vse svoje mo¬
lji. Ta je perva in nar vetje 3apovsd. Druga
pa je te enaka: .Lube svojiga blixnega kakor
sam sebe.“

Kdo je po Jezusovem uk? nam hlixn»?

Po Rusovem uk? je vsak tjlovek nau; bli-
sene, prijatel in sovrainek, domaije in ptujiij,
bode nau/e ai? druge vere, vsak je n»ro blixue.

S? ktero povestjo nas je Jej us uqil, de
je vsak ijlaiv-k nam hlixng  P

De je vsak ijlovek nau; blixne, nas je Je-
3US se povestjo od usmilenega Samarijana uijil.

„Nekdo, ka je bil Jed, je rcel ig Jerugalema ve
Jeriho. Na pote je ve  ragbojneke gadel, ktere
so ga obropale, ranile, in na pol mertvega po¬
pustile. Ravno to pot je uel tude Samarijan,
ktere ne bil Judovske vere; ue iplb sovražile
so se Samarijane in Judje. Vender Samarijan
stope ke nemu, mu obeace rane, vlije o.la in
vina vane, ga posadi na sv®je oeivimje, in ve
perve hiire grogi Judem,, de naj gan skerbe.
Druge dan, preden je oduel Samarijan, je dal
denarjev gospodarju, in mu rege: Strege mu,
in kar bo vei{, te bom nagaj grede plagal.“—
In Jegus je te poveste, perstavel: ,,Ide, in store
tude ti kakor Samarijanto  je, lube vsarpga,
ker je vsak tvoj bliacne.

3akcij smo dolxni blixnega Jubite ?

Blixuega .1 ubite smo dolxni, ker je po brc¬
anji podobe stvarjen, ker ga je Jegus se svrcjo
smertjo odreroil, in ker ga je Bog Jubite ga-
povedal. 3avo.lo Boga smo ga .lubite dolosni.

Kaj se prave hlixnega Jubite?

Blixnega Jubite se prave, vse dobro mu
pervoujite, in kar je mogoge, tilde storite, in
vse opustite, kar be mu rokodovate utegnilo.

Kako je Kristus napoved Jubegne do bli-
xi.iega ragloxil?

Kristus je gapoved Jubegne do blixnega se
teme besedama ragloxil: „Storite Judem vse,
kar (po pamete) xeletc, de be oni vam storile. 4 *

Kolško gapoved od Jubegne nas je tedej Kri¬
stus Ulji?

Kristus nas je dveh veleiph gapoved od lit-

br^ns uijil: „Lubs Bog« ijeg vse, in bliznsga
kakor sam sebe.“

Ker je Kristus to .lubegm mjil, kako ji za¬
to pravimo ?

Keriqanska lubegen  ji pravemo.

Kdo torej ima kgrujdnsko .lubegpn  ?

Kdor Boga ljeg vse, in blixnega kakor sam
sebe lube, ima kerujansko .lube3?n.

Kaj se pravi po kiriijanski .(ubili ?

Po k g roj a n s k g lubite  se prave: Boga,
nar veqe dobroto, 3avo.lo nega samega qe3 vse,
in blixn?ga kakor sebe 3avo.lo Boga lubite; 3a-
vo.lo Boga vse 32 veselem storite, kar nam je
3apovedal.

Kako pokažemo, de .Idbimo Boga  qej vse,
in blizniga kakor sami sebe?

De lubemo Boga qe3 vse in blixnega ka¬
kor sami sebe, pokaxemo se tem, qe b<Dxje
3apovede vselej rade in na tanko dopolnujemo.

I. OD B® 3 GJIIi 3 APOV 2 D.

Koliko je božjih gapovid, in ktere so?

Deset jih je, namreij:

1. Vervaj ve enega samega Boga.

2. Ne imenuj po nemarnem ba>xjiga imena.

5 . Posveijuj pra3nek.

4 » Spoirtiij oijeta in mater, de bow dolgo
scivel, in de te bo dobro na 3emle.

5 . Ne ubijaj.

6 . Ne prenestvai.

7. Ne krade.

8 . JYcpriqaj po krivci 30p8rsv®jiga]jl,ixn ega.

74

g. Ne seele svrojiga blisnega xene.

10. Ne pcele svrojiga blixnega blaga.

Kdo nam je teh deset gapoved na tanko
rajloxil?

Je3us Kristus nam je te 3apovede b®xje na
tanko rajl6xil, in pokapal, ktere dolxnoste de
imamo po neh do Boga, do sebe in do bli-
acnega.

KI era je perva ba>xja  3 apovsd?

Perva b®xja 3apoved  je:  ,,Vervaj ve
enega samega Boga.“

Kaj nam 3apovedije Bog po Jezusovem
like ve  1. gapovede?

Ve 1. napoved« nam Bog 3apoveduje van
verovate, van upate, ga V[e3 vse lubite, mu
pokoru[eno in hvalexnost ska30vate, in ga molite.

Kaj se prave ve Boga verovate ?

Ve Boga Verovate se prave: vse 3a g®Io in
terdno resniqo imete, kar nam je nesk®mjno
resniijne Bog ra3odel, bode ve s. pisme 3apisano,
ale pa le 3e besedo od Je3usa in apostelnov
03nanova.no.

Kaj se prave ve Boga upate?

Ve Boga upate se prave: od Boga vse se
svestjo perijabovate, kar nam je oblubil.

Kaj se prave Boga qeg vse lubite ?

Boga qe3 vse .lubite se prave: nad Bogam
nar veqe vesele imete, in vse tako storite, de
bo Bog nad name vesele imel; ga bol lubite,
kakor vse stvari, bol kakor vs.e, kar nam je
prijetnega in dopadlivega.

75

Kaj se prav?, Bogu pokorujtno in hvale¬
žnost sliaoovdl? ?

Bogu pokorupno ska30v.it« se prav«: bmoeje
gapovgd« vselej 38 veselem in na tanko spolno-
vatg. Bogu hvaležnost ska30v.it« pa se prav«:
nego ve dobrote spogmit«, ga 3ane V8 molitve
hvalit«, in jih V8 dobro obrarjat«?

Kaj se prav? Boga molit??

Boga molit« se prav«: do Boga 3avolo ne-
gov«Ir neskwnepro popolnama lastnost v« ssrip
vso mogOTjo ijast imet«, in jo tud« vselej v«
djan« pokagat«.

Al? ne jop?r p?rvo oapov?d angele in sve¬
tnike ijeslil?, in vane kliijat? ?

To ne gop«r p«rvo gapovgd, ampak d®bro
in koristno je angele in svetnike rjestit«, in se
n«b prmojn« pgrporoijevat«, ker imajo lepe last¬
nost« in ijednost«, so prijati« božji, nas neig-
reijeno lrib«jo, in ga nas Boga pros«jo.

Ktera je druga bitij a 3apoved?

Druga božja gapovsd  je: „Ne imenuj
po nemarnem bffižjiga imena.“

Kaj nam 3apovsduje Bog v?  2. gap6v?de?

V« 2.  3apov«d« nam Bog gapoveduje, ne-
govo in Jegusovo ime vselej 3« vso mogovp)
rjast j 6 imenovat«; od r«sniq svete vere, od s.
pisma, od svet«h gakramentov, od angelov in
svetnikov in od vs«Ir b®xjih r«iji vselej spo-
utlivo govorit«, in v« vs«m sv®jim govorjen« in
djan« vs«ga se varovat«, kar je banji gast« na-
sprot«.

7 6

"Klara je tretja b<nrja napoved?

Tretja bmssja 3apovsd je: „Posveijuj
pra3ngk.“

Kaj nam gapoveduje Bog ve 3 . gapovede  P
Ve 3 .  3apovgdg nam Bog gapovsduje v«
nedelo, kg so jo xe  apostglng kg spominu Je3uso-
vgga od smsrts vstajena vs pn-^nsk odloijils,
od dela prejeiiatg, pgr ijerkveng slurrbs bmxji 38
3brangm dubam in poboinsm sgrrpim bita, in
nedelo vs b®xje rsiji obarnita.

Klara je geterta bmxja 3apoved  P

Betšrta bmxja 3apovad je: ,,Spou;tuj
mjeta in mater, de bon; dolgo xivel, in de tg
bo d®bro na 3emlg.“

Kdo ga Bogom so oirokam nar veqs do-
brotneke P

3 a Bogam so starn/a otrmkam nar vetja do-
brotnaka. Po ngh imamo xiv.lei.ie, seiveac, oble-
ko, stanovane, in kar nam je na truplg potre-
bnaga; oni skgrbe tudg 3a natro dutio, de ba
vedno umnatra bili, Igpo in sveto xivela, in ve-
tjno 3velikane dosegla.

Kdo je otroke gr dipl startnem, de ga neh
damo in telo skerbe  P

Bog je otrmke 3roqil starroem, de 3a neh
dutro in telo skgrbe. Starma tadej pgr svmjib
otroijsb Boga namastiijejo.

Ko so tidej starine otrokam nar veip dobro -
tneke, in per neh Boga namestiijejo , kaj ga-
povedli j e Bog otrmkam ve  4 * gapovede  P

Ve 4. 3apovgds ]Bog 3apovaduje otrrnkam

77

stance spoictovate, lubife, jim pokornpno in
hvaleasnost skovat?, jim streije, in gane molite.

Kaj je Bog olrr,tkam ob.lubil, kters te dol -
asnoste do sv<d jih starmev na tanko spolnujejo?

Qtr®kam, ktere te dolaenoste do sv®jih Star¬
ičev na tanko spolnujejo, je Bog ase tukej na
3emlg dolgo aeiv.lene in sreijo, po smerte pa
veijno gveliijane ve nebeseb ob.lubil.

Kdo je otrakam nar lepins ggled, kako naj
svoje dolsenostg do starmev dopolnijejo ?

J 1:3 us je otr®kam nar lep ir a ugled. Vselej
je sv®je stance spoictoval in sgrijno lubil, ve¬
dno jim je pokoren in hvaležen bil, jim po¬
magal, in 3ane ke sv©jimu nebeickemu Ouetu
m®lil.

Blls gani!trejo starme vselej sami svatje otrm«
ke injite, in po ksrujdnskg redite?

Sami jih vselej ne morejo uijite, in po
kernjanskg redite. Nekterem olr®kam stance 3go-
dej odmerjo; alg pa stance ne utegnejo, in ne-
majo pgrloxnostg sami sv®jib otrok uijite, in
po kgrujanske redite. Tedej oskerbnike, uijenike
in rednike namestujejo stance.

Kaj so otranjg dolxni osksrbntkam, uqcne*
kam in rednikom ?

O trenj e so določni sv® je oskerbnike,
Uij eni ke in rednike  ravno tako, kakor sv® je
stance, sp o ir to vate in lubite, jim pokorne in
hvaležne bite, in jane molite.

Komu me smo ravno to dolxni, kar star -
1vem?

Ravno to smo določni tude duhovskem
in deocelskem gosposkam,  ker so tude ©ne

7 8

od Boga postavlene, de ga nas podloame kakor
staro;? ga sv®je otrmke sk?rbe.

Kdo nas nje posebno lub *, in nam luds ve¬
liko doibrsga stori?

Tude bratje in sestre, prijati? in souijenrp,
sorodnsk? Olabta) in dobrotnik?, in pa pasle, vse ti
nas lubejo, in nam veij alg mm d®br?ga store.

Kaj smo bratam in sestram , pri/atlam in
soui[enrjam dolseni?

Dolgem smo jib posebno Jubit?, vs mire se’
nim? sivets, jim p?rganairatg in postreij?, jib kg
dobremu spodbadat?, in jim vedno lep 3gled dajat?.

Kaj smo sorodnskam in dobrotnskam dolrni?

Tudg ne smo dolxnx sosebno .lubit?, p?r-
ludn? in hvaležna jim bite, in d®bro obraijat?
dobrote, ktere nam dale.

Kaj smo pastam dolrni?

Dolami smo v« mir?, se’ nim?sivet?, Igpo in
prijagno se’ nim? ravnat«, jib ne šalit?, al? rplb gan?-
ijevat?, l?muq u,e le polajmevatg jim n?b texk?stan,
kobkor nam je mogotje, in jim ga postresbo vselej
hvalo vedžt?.

Klera je peta banja, gapovsd?

Peta b®xja gapovsd  je: „Ne ubijaj.^
Kaj nam ^apovsdd/e Bog vs  5. gapovsds ?

V? 5. gapovsd? nam Bog gapovgduje sk?r-
bet? ga sv®jo in ga svajiga blixn?ga duiro in
telo , in ne sebe, ne koga drugega na dung al?
na telesg poškodovat?, al? iplo umoritg.

Kako sksrbsmo oa svoje telo?

3a sv®je telo sk?rb?mo,  ije s? p?rga-
devamo sv®je sivlene, gdravje in ude obranit?,

79

in rje va bolehna od gdravnika, ukajane 3 dr a vi¬
la rada jemlemo.

Kako ohranemo svoje xiv.lei.ie in odravje P

Sv®je xiv.lei.ie in gdravje ohranamo, ije
smo 3merna in ijedne va jeda in pijaija, rje
smo snaxna va obleka in stanovana, ije smo de¬
lavna in previdna, ije se nevarnah igar in krat-
koqasov ogibamo, posebno ije se jege, sovra-
rotva in nevouplivosta in vseh dru3ah budab
strast varajemo.

3a kaj moramo pa me bol ko 3« truplo
skerbete  ?

UJe bol ko ga truplo moramo 3a sv®jo
d uro o skarbeta, ker je duroa po broocji podoba
stvarjena in neumarjoeja, in torej veliko imenit-
naroa ko telo.

Kako skerbemb ga svojo dumo ?

3 a sv®jo  duroo  skarbamo, ije sa pargade-
vamo 3miram umnaroa in bodroa bita.

Kako pa 3amoremo 3miram umneme bite?

Vedno umnaroa  bomo, ije ba>xje lastnosta
in b®xjo volo vedno bol in bol spognavamo,
ije rada ka nauku, va roolo in va ljerkav hoda-
mo, ga 3vasto posluroamo in pogosto premi-
rolujemo, ije rada svete in d»bre bukve beremo,
in ije se le umnah in pametnah ludi darxamo.

Kako 3amoremo tude vedno holme in pobo-
xneme bite?

Vedno bolroa in poboxnaroa bomo, tje sa
pargadevamo bmxje 3apovada vselej rada in
na tanko spolnovata, ije sv®je grehe in hude
navade opustamo, greronah perloacnost se ogiba-

8o

mo, in vse rad? storgmo, kar ham po Jeguso-
v?m tik? k? pobo.lroanu pgrpomore.

Ah je dasta , de le  ga s vaj e telo in  ga
s v (D jo duwo skarbamo ?

To ®e ne d®sts, Bog nam gapovsduje tud?
ga telo in-duroo sv®jiga blixn?ga  skerbet?.

Kako skarbamo  ga telo svmjiga blisenaga?

3a telo sv®jiga blisnsga  sksrbsmo,
ije s? psrgadevamo negovo sciv.lene, gdravje in
negove ude obranit?; tje ga od vs?ga odvraija-
mo, kar b? negovsmu truplu ukoddivo in ne-
ramo bit? utegnilo, in ije mu v? bolegn? po¬
strežemo in pomagamo.

Kaj torej ne smemo storila , de ba negovaga
telesa ne poškodovala?

Svffljiga bliamsga ne smemo k? negmerno-
st?, k? postopanu, k? nevarnem igram in krat-
koijasam naprav.lat?, ne v? nevo.lo, v? jego al?
kako drugo strast pgrprav.lats, ker b? gavo.lo
tega utegnil gbolet? al? ig?lo umret?.

Kako skarbamo  ga duwo svmjiga blixnaga ?

3a dumo sv®jiga blixn?ga  sk?rb?mo,
ije pgrpomoremo, de b? blioens vedno umn?®?
in gmiram bol®? bil.

Kako gamoremo parpomavpa , de ba blixm
•gmiram iimnauia bil ?

De b? na® blixn? gmiram u m n s ® s bil,
pgrpomoremo, ije ga v? kerujanskgm uk? in
drugsh d®br?h rstfeh podmpmb, tje ga p?r
nauk? v? ®ol? in v? ijerkv? ne mot?mo, ije ga
od nauka ne gad?rxujemo, t?mutj roe le k? ne-
«au spodbadamo, tje mu d®bre in syete bukve

8i

pgrporotjujemo, in spl®h, rje skgrbgmb, de nau/
bliam? dobro 3iniram bo.l in bol spe3nava.

Kako 3amoremo perpomaqe, de be blisc ne
holme. in pobočnem e bil?

De ba blixi.iž ^miram bol ros in poboxng-
roa bil, pgrpomoremo, qe ga 32 besedo in le-
p?mg 3gledg kg dobrgmu spodbadamo.

Kaj torej ne smemo storite, de be bliseuemu
na dume ne mkadovah ?

Sksrbno se moramo varovat?, de ne bomo
blixn?ga pohtijroals, to je, mu nskdlg nstj
vg misgl ne jemal?, alg kej ta q g ga ne storilg,
kar bg ga utegnilo vg greh 3ape.latg. Jegus
pravg : „Gorje mu, kters koga malgli pohujtraj
bole bg bilo takemu ijlcveku, de bg se mu
mlinsk kainsn na vrat obesgl, in de b? bil v?
globočino morja vtop.len, ££

Ki er a je mesta ba>xja napoved?

UJesta b®xja gapovsd  je: ,,Ne pretie-
slvaj. ££

Kaj nam napoveduje Bog ve  6. gapovede?

Vg 6. 3apovgdg nam Bog 3apov?duje tji-
stgm in sramoxlivsm  bite, in ngkolg ngij
nespodobngga in nesramngga ne mislstg in ne de¬
lete, n?q taijsga ne govoril?, kar bg se vpritjo
svffijib startiev, utjenikov alg dru3?h d®brgh in
porotengh ludi govorit? sramoval?, in n?t{ taqg-
ga ne storitg, de bg se bal?, de bg natis starti?
alg drugs poroten? Judje ne 3Ved?lg, in kar
nam, vje se Boga spomnemo, strah in nepo-
ko j no vest dela. .

<!

82

Klera je sedma boxja gapoved?

Sedma b®xja 3apovad je: „Ne kradel

Kaj nam napoveduje Bog ve  7. gapovede?

Ve  7. 3apovada nam Bog gapovadiije skar-
beta 3a sv©je in sv®jiga blixnaga premoxene.

Kako skerbemb  3« svoje premočene?

3a sv®je  premojseae skarbamo, vje smo
delavna, ije sa 38 delam in pridam kej sv®jiga
pardobamo, pardobleno parvarajemo in pomno-
xamo, in ije skarbamo, de se raiji, ka jih ima¬
mo, pre3godej ne spridajo.

Ktereh grehov se moramo per skerbe ga
svoje premočene varovale ?

Varovala se moramo sosebno lan®be, la-
komnosta in gapravdivosta.

Kedaj smo lenobe krive?

Lenobe  smo kriva, ije rada ne delamo,
rje se 38 nevo.lo mjarno, ije draga ijas raji 38
igrama in nepotrebnama raijmi tratamo, Lan®-
ba je vsah grehov gaijetak.

Kedaj smo lakomnoste , kedaj gapravlivosle
krive ?

Lakomnosta  smo kriva, ije seba iu dru¬
gam ne parvcujemo, ijesar ka xivlenu potrabu-
jemo, in le veij in veij imeta hrepenamo. 3 a-
pravlivosta  smo kriva, ije sv®je premoxene
3a nepotrebne raipi dajemo, in sa ga prihodne
potrebe naij ne parhranujemo.

Kako skerbemo ga premočene svojiga bli-
xnega  ?

3 a premočene svojiga blixnaga  skar-
i>amo, ije ga pridno delata, in kar je pardobil,
skarbno varovata opominamo; ijo vsako ukodo

83

od negdvega premočena odvraijujemo, in vsa¬
kemu pustemb in damo, kar je negovega.

Ktereh grehov se moramo par skerbe ga
premočene svojiga blixmga s osebno varovat*?

Varovale se moramo sosebno tatvine, go.l-
fije in 3ader.xeva1.1a ptujiga blaga,

Keddj smo teh grehov kriva?

Tatvine  smo krive, lje sv©jimu bliacnemu
skrivej kej negovega V3»memo; go.! fi j e smo
krive, ije sv®jiga blixnega 3?. gvijaijo ob nego-
vo premočene perpra vdamo ^aderseevanaptu-
jiga blagd  smo krive, ije kej najdenega ale
3roijenega ale ukradenega na3aj ne damo, ale
storjene rokode ne popravemo.

Kaj pa smo blixtx»ma dolgini, ye se gavo.lo
bolegna ah telesne slaboste ne more potrebne¬
ga xivexa perdobite?

l Ie se blixne ne more potrebnega xivexa
perdobite, mu moramo kej sv©jiga vbogajme date.

Ktera je osma boxja gapoved?

Osma b®x ja 3apoved  je: „Ne priijaj
po krivem 3oper sv®jiga blixnega.“

Kaj nam gapovediije Bog ve  8. oapovede ?
Ve 8. 3apovede nam Bog 3apoveduje 3a svroje
in svffljiga bliaenega dobro ime skerbete.

Kako skerbemo ga svoje dobro ime ?

3a s v® j e dobro  ime  ale pou/tene sker-
bemo, ije lepo in poboxno acivemo, ije se d®-
breh in koristneb reiji uijemo, ije smo do bli-
asnega resniijne , odkritoserqne, ponikne in po-
strerr.live, in i[e sv®je dolxnoste vselej rade in
na tanko spolnujemo.

6

84

Ktereh grehov se moramo per sktrbe
sv<b j e dobro ime sosebno vdrovate P

Varovat« se moramo l«xi in hinavujane,
naijimsrnost« in napuha, oirabnost« in prevze¬
tnost«.

Keddj smo lexi, keddj hinavurene krive?
fc«xi smo kriv«, rje drugaij« govoremb,
kakor mislgmo; hinavujgne  pa, ije se bolir«
delamo, kakor smo v« resnii]«. Lase in hinavuj«-
na ste nesk®nijno r«snixjn«mu Bogu gr®zno 36-
p«rne, in lgsemvrju se tud« takrat ne vsrjame,
kadar rasni qo govori.

Keddj smo netjimernosle in napuha krive?
Naijimarnost« in napuha  smo kriv«,
ije se na take r«iji, k« s« jih nesmo sami da¬
le , al« k« nam nobene resnnjne ijene ne dajo,
veliko domiir.llijemo, in menamo, de smo 3a-
volo teh pra3n«h rgiji bo.hr>«, ko drug«.

Keddj smo orvabnoste in previdnost?, krive ?
Ogabnost« in prevzetnost«  smo kriv«,
ije se zavo.lo sv®jih r«sniijn«h al« pa le 3mi-
ir.lengh d®br«h lastnost ije3 druge pov«zdvigujemo.

Kako skerbemb oa dobro ime svinjiga bli.iEt.iega?
3a dobro ime sv®jiga  b 1 i x n « g a sk«r-
hamo,  ije vselej od nega, kar nam je mogoije,
d®bro mislamo in l«po govorgmb, in negove
lepe lastnost« drug«m na 3nane damo.

Kaj moramo storile , ye ladje od blixnega
hudo govore ?

Be ludje od blixn«ga kej hud«ga, kar je
res, govore; ga moramo Ogovarjat«, in od le-
p«h lastnost«, k« jih ima, tol«kan bol dopov«-
dovat«. ble se pa od koga kej hudaga, kar ne

85

ves,  govori; se moramo 3a negovo dobro ime
potegnite, in poklat?,, de ne res, kar Judje
trosejo hudega od nega.

Ki e rali grehov se moramo par skarba ga
dobro ime svmjiga blixnaga sosebno varovala?

Varovale se moramo natohpvana, oprav-
Jana in obrekovana.

Kidaj smo kriva natolrjovana , oprav.lana
in obrekovana ?

N a 161 q o v a n a smo krive, kgdar prena¬
glo, dokler u>e ne vemo prav, od blixn?ga hu¬
do sodemo; o p ra v Jan a smo krive, kgdar med
druge izglasujemo, kar od blixnega hudega
Vemo; in obrekovana smo krive, kadar med
druge kej hudega ragnatramo, kar bliocne ne storil.

Ah se pa kade j ggodi, de smo v.alb dolxni
svmjiga blirmga slabbsta komu povedala ?

*Ie vemo, de je kdo kej pregrešil, kar
mi ne moremo popravete , ale pa de be se ko¬
mu ttkoda godila; smo dolxni se kerujansko
Jube3nejo, in kolekor moremo, lepo tako pre¬
greho svmjiga blixnega stanrem, gospodarjem ,
uijenikam ale takem Judem povedate, ktere 3a-
morejo blixnega poboJirate ale u-kodo odvernfte.

Ktera je deveta, in ktera deseta b<oxja ga-
povad P

Deveta b®xja 3apoved  je: „Ne seele
svmjiga blixnega ocene;“ in deseta:  „Ne Jele
svmjiga blioenega blaga. a

Kaj nam Bog gapovadiije va teh dveh ga-
povedali P

Vi  teh dveh 3apdv?deh nam Bog 3apovs-

86

duje, svojimu blixr.mnu vse dobro, bar mu je
Bog dal, 13 ssrrja psrvouptz, in se veselit«, ije
se mu drobro godi.

Kaj nam Bog prepoveduje va teh dveh oa-
pdvadah  ?

Va teh dveh gapovadeh nam Bog prepovs-
duje nevouplivost, ves e.le nad ptujo wkodo in
lakomno povelene do vsega, kar ne naroega.

Kadaj smo nevoujlivoslg , kaddj vesela nad
ptujo wkodo krive ?

N e v o u[ .1 i v o s t a smo krive, kedar blivns-
mu ne pervoupmo dobrega, kar ima, in valu¬
jemo, ije se mu d»bro godi; vesela nad wko-
do blivnega  smo krive, kedar se veselemo,
ije se blivnemu hudo godi.

Klere teh deset hm z j ih gapoved nas uqe
dolžnost, kg jih imamo do Boga?

Perve tri 3apovede nas mje dolvnost, ke
jih imamo do Boga,  to  je, kako de Boga
T|C3 vse lubimo.

Ktere teh deset božjih gapovsd nas mje
dolžnost, kg jih imamo do sebe in do svoji-
ga bliznaga ?

Sedem pdsledneh 3apdved nas mp dolvnosf,
ke jih imamo sami do sebe in do sv®jiga
bliamega,  to je, kako de lubimo sami sebe
in sv®jiga blivnega.

Ve kterah veko j »h 3apovadah so tsdej ob
kr alkam 3apopadene vse dolžno sta, kterah nas
deset božjih 3apovad uqi?

Vse  dolvnoste, ktereh nas deset bmvjih 3a-
poved mji, so ob kratkem 3apopadene v« dveh

8 7

velarph 3apovedeh kerujanske dube^ne: „Jjube
Boga ije3 vse, in bliacnega kakor sam sebe. K

Kaj jim je Bog ob.liibil, ktere po negovsh
^apovedeh xive ?

Bog jim je veipio seivdene, in tud? ase na
tem svet« veliko d®brega obdubil. Kristus je
rekel: ,,Ako hojjeuj v« veijno acivdene it«, spol-
nuj 3ap6vede. <i;

II. OD RERKVGN 3 II 3 AP 0 V 3 D.

Kdo ima ve Jezusove ijerkvs oblast 3apove -
de dajate ?

Nastopne!« apostednov, Rimske papex se
ujkofe vred, imajo oblast ve Je3usove ijerkve
3apovede dajate.

Ah so nam Uide res gapovede dale?

Dale so jih, in ijerkvene 3apovede
jim pravemo.

Kolško je jjerkveneh zapoved?

Pet jih je:

1. Pra3niij gapovedane p ravneh e.

2. Bode ob nededah in 3apovedaneh pra-
gneijeh spodobno ve Boge 3bran per svete mau/e.

3 . Paste se 3apovedane p®stne dni,  nam-
rei[ irlirdesetdanske p®st, kva terne in druge 3a-
povedane p®stne dni;  o petkeh in sebotah se
3derxe mesneh jedi.

4. Spovej se svojih grehov postavdenenm
spovedniku ke mamremu vsaj enkrat ve lete, in
o velikon®ijnem ijase prejme sveto rentne telo.

5 . Ne obhajaj ocenitve o prepovedaneh ijaseh,

88

Ah smo dolžni te ^apoveds spolnovdtg ?
Dolami smo jih spolnovata, ker nam tje-
terta bmacja gapo-.gcl 3apove duhovskam in da-
scelskam gosposkam pokornem bit«, in ker je
Kristus gaporedal ijerksv posluuiata.

Kaj nam p er k zv 3apovgddje vg  1 . p>apov?.di?

Cerkev nam va p er v a 3apovada  3aporž-
duje, pnr^nake ravno tako pra3novata kakor
nedelo, to je: tude o pr^nsrph prejenata od
d£la, in jih posebno va posveijevane sv®je du-
ire obarnita.

Kako obrdqamo pravnike vg posveqevane
svatje dame?

Pra^nake obračamo va p o s v e tj  e v ci n e sv®-'
je duite,  posebno o pr^nerjah vse take
dela opravlaino, ktcre nauo duuo  va dobrem
oauvlajo in pokrepijtijejo, in vse opustsmo, kar
nas od tega odvraijiije.

Ktere so take dela, de nam p?rpomor ejo kg
posvepevanu naue dime?

Take dela so: par s. mana bita, 3akramen-
te s. pokore in presvetega reirnaga telesa vredno
prejemata, 38 veselem in 3vasto b®xjo besedo par
pridegah in karujanskeh naukah poslušata, ta
dan 3vasteju.!g ko serjer molita, prejete gnade in
sosebno tiste, kterah nas pra3nak opomina, pre-
miulevata, nad Rednostma svetnikov se ra3gle-
dovata, svete bukve 38 3branam duham brata,
in dela karujanske lube^na opravlata.

8 9  *

Kajnam^apoved/je tjerkev ve druge gapovede?

V a druge 3apovadg nam ijerkav 3apo-
Vaduje, ob nedelafi in pr&jnarjah poboocno va
Boga gbranem par lielg s. maira bita.

Kaj je s. mama ?

S. m a ir a je nekarvava daritav ala ofar
novaga ^akona, vcdan spomin karvave daritve,
ktero je Je3us Kristus na krisca opravah

Kedaj je Jegus Kristus daritev s. mame po¬
stavel?

JG3US Kristus je daritav s. maire par 3adna
veijerji postaval. V3GI je krah, ga posvetil, in
rekel: „ Vnemite in jejte; to je mmje telo. 44
Potlej je V36I kelah 38 vinam, ga je posvetil, in
rekgl: „ Vnemite in pite; to je kelah m®je kar-
vi, ka bo va odpuujene grehov prelita. To
delajte va moj spomin. 44

Kdo oprav.Ia daritev s. mame ?

Par s. maira nevidama Je3us Kristus sam
sebe nebeirkamu Oijetu 3a nas daruje; vidama
pa to daritav mairnak oprav.Ia.

3akdj oprav.Ia mamnek daritev s. mame?

Mairnak opravia daritav s. maire:

1. de Bogu, Narviirsmu, vso spodobno
ijast in hvalo skaoce;

2. de obhaja spomin Jc3Usove smarta, ka
jo je 3» nas pretarpel;

3 . de 3ahvala Boga 3a vse prejete dobrote;

4. de ba nam 3adobil odpuujene grehov,
in nas 38 Bogam spraval;

5 . de ba nam spr®sil vse gnade, ka jih
potrabujemo 3a duu/o in telo.

9 °

Komu Se daritev s. marce oprav Ja?

Daritev s. mane se le samemu Bogu opra¬
vila, in nakomur drugemu ne.

3 a koga daruje m are nek s. mamo?

Mamnak daruje s. mamo ga xive in martve.

Ah je dmste , de smo le vpriqo , kadar se s.
mama bere ?

To me ne dasta; par s. mama moramb vse-
lej 38 gbranama mislama, sa ponixnam in po-
tartsm sanjam in 38 vso spodobno ijastjo bita.

Ktere so sosebna dele s. mame  ?

Ti mtirje : evangela, darovane, 'p o v 83 d vi-
govane in obhajilo.

Kaj moramo par s. evangel/i storite  ?

Par s. evangelji  moramo vstata, krix
storita, in mislata, de smo dolxni nauke s. e-
vangelja verovat«, po n«h sivela, in jih pred
vsam svitam tardita.

Kje se nauke s. evangelja razlagajo  P

Nauka s. evangelja se va pridagah in kar-
njanskah naukah ^lagajo.

Ale smo dolacni pridege in kar uranske
nauke  pošlim at e?

Dolscni smo jih posliimata:

1. ker se va nah b*xja beseda ognanuje
in ra3laga, ktere se moramo nauijita, de ba
vedela, kaj nam je ka gvelnpmu storita ala opu¬
stita; in

2.  ko ba bili tuda me tako drobro poduije-
na, moramo pridage in karujanske nauke po-
sluirata, ker nas ka dobramu vnemajo, in ka
lepamu ip svetamu aeivlenu spodbadajo.

9 1

Kako moramo pridige in kerujdnske nauke

posliirrats ?

Pridege in ksrnfanske naiike moramo i. 38
3brangmg miškina in 3vgsto posluroatg; 2. kar
ve neh slirogmo, nase, ne pa na druge obrača¬
te; 3 . rgsniijno vo.lo imele, in terdno sklenite,
de bomo po neb aeivelg.

Kaj moramo psr darovan? storitg?

Per darovane  moramo sv®je mislg in ace-
le 38 mairngkoveme sklenite, in se Bogu daro¬
vale, to je, Bogu 3roqite vse sv®je xe.le in
pg^adovane, de be vedno bo.lu/g in svetejše
pgrhajals.

Kaj moramo psr povrgdvigovdns storit s ?

Per pov?3dvigovai.i8  moramo poklekni¬
te, Kristusa ve podobe kruba in vina na al-
tarji molite, 38 acalostnem serijam na perse ter-
kate, in spognatg, de so naurg grehe krive ne-
gove smerte, in vero, upane in lube3en obudite.

Kaj moramo psr mdurnskovsm obhajil? storit e ?

Per mairnekovem obhajil  g,  ij e  kg s. ob¬
hajilu ne gremo, se ga moramo v« duhe  vdg-
lexite, to je, prave ocelc do Kristusovega telesa
imetg, acelete ga 38 mairnekam red 3ares prejete.

Ah smo prav psr s. maws, je kter&ga teh
posebnih delov s. mawe gamudembP

'Nesmo prav; per ijele s. mairs moramo
Lite, nobenega posebnega dela s. mame ne sme¬
mo i3 3aniksrnostg ale nemarnost« 3amuditg.

Kaj nam ^apovsddje rjerksv vs tretjigapoveds?

Ve tretji 3apoved8  nam ijerkgv 3apovg-
duje ob petksh in sebotah mesneb jedi se 3dgr-

9 !

sate, gapovedane postne dni pa tud? tre drujgh
jedi sg pertgrgate, in se le enkrat do sitgga najeste.

Kaj nam oapovediije jjsrkev ve qeterte '->a-
povzde  P

Yž  Tjetžrtg 3apovgdg  nam ljcrkev 3apo-
vgduje, ks manroemu vsaj enkrat vg lete spo¬
ved opravete, in o velikonaujnem Tjaše vredno
s. reume telo prejete; sceli pa, de be leta s. 3a-
kramenta veijkrat vg letg prejele.

Kaj nam prepoveduje Tjerkev ve pete 3apovede P
Ve pete 3apovedg  nam ijerkev prepovg-
diije, od perve adventne nedeJe do treh kra.lev
in od pepelnične srede do pgrve nedele po ve¬
like n®Tje acenitnino imete, ker so ti dneve dneve
pokore in svetega premiadevana, ob ktergh se
nobeno irumeije alg glasno veseie ne spodobg.

e 12 r t o poglavje.

OD SF 6 T 3 H 3 AKRAMENT 0 F.

ALh 3amoremo sami j sebe po b®xjih in
tjerkveneh 3apovedeh xivels, sveti in oveliqa-
ne bite  P

Sami 13 sebe tega ne 3amoremo: izvirne
greh nam je um o temnil, de boaejih gapoved
prav ne spognamo, in vo.lo ke hudemu nagnil,
de sami ij sebe ne moremo po neh seivete; nam
je je3o boaejo in veijno pogub.lene nakopal.

. 9 3

Vrgdve pomoti ž  potrebujemo, de bs sveto ži¬
vele, in gveliqang bili?

Kg temu potrebujemo b®xje pomoije.

Kako imenujemo to božjo pomoq, po kterš
gamoremo sveti in gveliqant bite?

To b®xjo pornoij imenujemo posvetjujo-
tjo  gnado b®xjo.

Kdo nam je posvequ/oqo gnado b<i>xjo ob-
Jubil in gadbbil?

Jegus Kristus, nan; Odrgnenik, nam je po-
sveijujoijo gnado b®xjo ob.lubil, in s« sv®jo
smertjo na s. krixg gadobil.

In kaj je Jegus postavil, de posvečujoča
gnado h m rjo gadobivamo  ?

Je^us je vidne ^nami.ia postaval, de po neh
gnado b®xjo ke posveijevauu sv®je duu>e gado-
bivamo; te 3namna imenujemo s. gakramente.

Kaj je Ude / s. gakrament  ?

S. 3akrqment je vidno 3namne nevidno
gnade b®xje, kg ga je Je3us Kristus ve naire
posveijene postaval.

Kolško je s. gakramentov?

Sedem jih je, namreij: 1. s. kerst, 2. s. bir¬
ma, 3 . s. renme telo, 4 * s- pokora, 5 . s. posle-
dne ode, 6. s, matmekovo posveijevane, 7. s.
3<ikon.

Kako nas s. gakramentje posvequfejo ?

Dva s. 3akramenta, namreij s. kerst in s.
pokora, nam posvečujočo gnado b®xjo,  kg  je
ire prej nemarno, dodelata,  in nas opraviije-
ta; vsa druge 3akramentje pa gnado b®xjo ve
nas pomnoxejo  ale poterdejo.

9  4

Kako pravimo svetemu ^akramentama , ke
nam posvequjoqo gnado b<axjo dodeleta, in
nas opraviqeta P

3akramenta martvah jima pravamo 3a-
to, ker je ijl»vak, predan kteraga teh dveh 3a-
kramentov prejme, bre3 gnade bmxje, ala na
duira martav, in ker ga na duu/a martvaga ka
duhovnamu advlenu obudata.

Kako pa pravemo unem petem svetem oa-
kramenlam  ?

3 akramentje acivah  jim pravamo, ker
mora ijl©v?k, ije jih hoije vredno prejeta, po-
sveijujoijo gnado bffloejo, to je, duirno xivlene,
xe imeta, predan jih prejme.

Od koga imajo s. 3akramentje moq nas po¬
svečevale  P

S. 3akramentje imajo moij nas posveijevata
od Kristusa, ka jih je postaval.

I. OD 3 AKRAMENTA SVETEGA K 2 RSTA.

Kaj so storile Jezusove apostelne in uqen-
?2e , ko so bili s. Duha prejele  ?

Ko so apostalna in mjenija darove s. Du¬
ha bili prejela, so uda, kakor jim je bil Je3us
3apovedal, po vsam sveta, in so s. evangela
vsam narodam 03nanovala. Tiste, ktera so va
Jc3usov uk verovala, in po nem xiv e ta ob.lubi-
la, so 38 vodo oblila, in oblivajo te besede iz¬
rekla: „Ja3 te karstam va imena Oijeta, Sina m
s. Duha. w

Kako imenujemo to s. opravilo P

Leto s, opravilo imenujemo s. ksrst.

95

Kaj gadohemb pzr s. kerste ?

Par s. ksrstg gadobgmo 3avolo neskromjng-
ga Jc3usovžga 3asluxena

1. odpuujene ^virngga greha in vsak dru-
3sh pred s. kgrstam storjengh grehov, in tuds
odpuujene veijngh in ijasngh rotrafnsg greha;

2. 3adohsmo posveijujoijo gnado b®xjo,
ktera nas opravitjg in posveti, de smo otroip
b®xji in dglexg nebeii/kgga kralestva;

3 . smo v s druxbo verngh, ve Je3usovo
ljerksv, vgets ;

4 - duffig se vtisne nei3brisno 3namne,
torej se s. kgrst ne sme veij kot enkrat vclavno
in bre3 smertngga greha prejete,

Kaj je s. ker st?

S. kgrst je pgrvg in nar potrehnsirs gakra-
ment, vs ktergm je tjlmvgk 38 vodo in b®xjo
besedo od ^virngga greha in od vsgh pred s.
kgrstam storjensh grehov oijiuien, in ka vcijng-
mu seiv.lenu prerojen in posveijen.

3akaj se kg s. kgrstu batrg jem.lo?

B®trg se jem.lo ks s. kgrstu, de so priije
kgrstne oblube, sg ktero pgrtardgmo, de bomo
Jegusov nauk stanovitno verovalg, in na tanko
spolnovalg. Par kgrstg majhngh otrok pa, kterg
ue sami govorita ne morejo, store b®trg V8
l.igh imeng to obliibo, in skgrbe, de otr®rp,
ktergm so b®trg, vgs ijas sv®jiga xivdena stor¬
jeno ob.Iubo spolniijejo.

Kaj so določni storite , kterg so s. kgrst prejele  ?

Ktera so s. kgrst prejela, so dolxni kgrstno
oblubo veijkrat ponovita, Jegusov nauk sksrbno
in gvesto posluirats, ga vselej radg in na tanko

9 6

spolnovate, in 32  gnado b©aijo red, ka so jo
par s. karsta gadobila, sa neutrudama pargade-
vata, de ba vedno boJma in svetejša bili.

II. OD 3AKRAMENTA S. BIRME.

Kaj so mogla aposta.lna in psrva kristjana
od sovrdrnakov Jegusovah tar p (it z P

Aposta.lna in parva kristjana so od sovra-
asnakov Jegusovah gavo.lo vere neusmi.leno pre-
ganane in d® s takrat lgalo britko smart tarpela.

žagava pornoq je apostz.Ine in mjenjje po-
krepčala, de so po Jegusova vera stanovitno
osivela  , in jo do smarta pri jala P

S.  Duh, ka so ga apostalna in uijemja bin-
karotna pragnak prejela, jih je sa svojo gnado
pokrepčal, de so po Jegusova vera stanovitno
aejvela, in jo do smarta pridala.

Kdo tuda garnira vse kristjane vz Jezusove
vera pokrepčala P

S.  Duh gamore sa svojo gnado vse kristja¬
ne va Jegusova vera pokrepčata, de ba stano¬
vitno po ne j  aeivela, in jo do smarta prigala.

Kako so parva kristjana to posebno pomoq
s. Duhci prejemala P

S. pismo parpovaduje: Ko je bil utjenaq
Filip va Samarhrko mesto parroal, in je onda
Jegusov nauk ognanoval; jih ga je veliko nase
vgelo, in so se karstita dala. Pa ne posebne
kreposta in moiji so od s. Duha potrabovala, de
ba par vsam grogovitnam preganana le vandar
po Jegusova vera stanovitno ncivčla, in jo do
smarta pridala. Torej potrle mjenai^ Filip v*

87

Jerugalem po apostalne, de ba parni?, in karujens
vs verg pokreptjala inpotardila. Tadej sta aposta.lna
Petar in Janeg pariula 13 Jerugalema, sta na kariije-
ne Samarijane po Jegusovam pove.la roke poklada-
la, tar nad nima molila, in Samarijana so prejela
gnado s. Duha, ktera jih je va vera pokrepčala, de
so odsahmal stanovitno po nej sivela, in jo vpri-
tjo svata sarijno do smarta priijala.

Kako se imenuje to s apostolsko opravilo?

To s. opravilo se s. birma  imenuje.

Kdo je pgrvsm kristjanom s. birmo dslil?

Aposta.lna so-parvam kristjanam s, birmo dalila.

Kdo ima dan dandwm oblast s. birmo da¬
lila ?

Dan danatrna imajo wkofje to oblast, ker
so oni jsrava nastopnakg apostalnov.

Kako birmi jejo wkof?

UJkof 38 ragprostartama rokama nad bir-
manija molajo, in jim s. Duha prosajo. Po
tem pomaxejo vsarjaga birmanrja posebej sa s.
kr^mo na ijela, poloxe nan roke, tar molajo
nad nim, in ga nekolako na liije udarajo, va
gnamne, de naj po Jegusova vera, kadar ba tu-
da ate toiako gavo.lo ne tarpeta mogal, stanovi¬
tno xivi, in jo ssrijno do smarta priija.

Kaj gadobzmo par s. birma ?

S. birma

1. pomnoxa va nas posveijujoijo gnado brn¬
ijo, ka smo jo par s. karsta gadobila;

2. nas we  posebno va vera pokrepija in
potarda, de gamoremo po nej stanovitno aciveta,
in jo sarijno do smarta priijals;

7

g8

3. vtisne duma neigbrisno gnamne, torej
se vedavno in prav ne sme verj ko enkrat prejeta.

Kaj je s. birma ?

S. birma je gakrament, va kteram je kar-
njena ijlovak sa poklado rok, s. krigmo in ba¬
šejo besedo od s. Duha va gnada bffiseji polerjen,
de gamore po s. vera stanovitno sdveta, in jo
sarrjno do smarta pritjata.

Ah se tudg ka s. birma botra jemlo  P

Tuda ka s. birma se brotra jemlo, de so
priije naice obdu.be , sa ktero partardamo, de
bomo po s. vera stanovitno seivela, in jo sarijno
do smarta pridala; in de nas verjkrat opomina-
jo to obdubo na tanko spolnovata.

Kakowan mora yl<nvak bita , de s. birmo
vredno prejme?

De Tjlfflvak s. birmo po vrednam prejme,
mora

1. va karujanska vera, in posebno kar ta
s. gakrament gadene, podmjen bita;

2 . va stana gnade brnseje, to je, breg smar-
tnaga greba bita; in

3. se ga molitvajo in ga drugama dmbrsma
dela ka temu s. gakramentu parpravdata.

Kaj moramo po s. birma storita?

Po s. birma sa moramo pargadevata, de ba
Jegusov nauk bo.I in bo.l spognovala, in po
nem gvastejrca scivela, ko ba nas to ue tako tese-
ko stalo, ala ko ba tuda ire tolakan gavodo ne¬
ga tarpeta mogla.

99

in. OD 3AKRAMENTA S. POKORE.

Ah ohrammo vselej gnado batoejo,  As smo
jo pgr s. kgrste 3adobih , in ks nam jo s. bir¬
ma pomnoscz?

Ne ohranamo je vselej; ijasa vedama in rado-
vo.lno bffisji vola nasprota delamo, to je, greli
storamo.

Kaj nam wkodje vsak vehk greh ?

Vsak velak greh nas psrprava ob gnado in
prijagnost bose jo, in nam nakop.le veqno pogu-
blene, nas stori ipisno in veijno nesrečne.

Ah je Ude j kej Injtrsga , kakor greh  ?

Naij na sveta ne huju/aga, kakor je greh?

T /e gremmk to neijreijeno nesreijo xivo ob-
yutg, kaj ss mora xelets?

Re to neigreijeno nesreijo sivo obsuta, se
morajo va nem ocele obudita: Ob, ko ba jag le
nakola ne bil greha storil! Ob, ko ba le ne ka-
dej mogal odpuujene, gnado b®xjo in upane
veijnaga gveliljana gadobita!

Ah je pa tudg mogoče grem neka odpuiqe-
ne grehov gadobite ?

Mogoije je to; Bog sam je see va staram
gakona po prerokah dudem oblubil, de jim, tje
grehe rasniijno obžalujejo, in se pobo.lirajo, ga-
volo Odraroenika, ka bo parn/al, grebe odpusti.

In kaj je tudg naw Odrsntenzk Jegus, kzdar
je na svet psrrrel, greazmkam storil , kters so
svatje grehe resnično obxalovah, in se pobo.hr ah?

Jegus je takam greumakam grebe odpustil,
ker jim je rekal: „Pojdate va mira, in vetj ne
graudte; vau/a greha so vam odpuujena.“

7  *

100

Komu je Jegus groijil to boscjo oblast gre¬
he odpuujatg ?

Jegus je to b®xjo oblast grebe odpmpata
aposta.lnam in upenrjam grozil.

Kidaj je Jegus io bo sej  o oblast svojim apo-
stednam in uijemjam groijil ?

Tista dan, ko je bil od smarta vstal, se je
gbranam apostalnam in utjempam gveper par-
kagal, jih je prepričal, de je res od martvah
vstal, in jim je rekel: „Kakor je ©pe mene
poslal, tuda jag vas potrjeni,“ to je, b®xjo ob¬
last, ka jo imam jag od Opreta, vam gropim.
Po tem je vane dihnil, ve gnamne, de jih ge
nevidno obKstjo navda, in jim repe: „Prejmite
s. Duha; kleram boste grehe odpustih, so jim
odputpena, in ktersm jih boste gad?rxala, so
jim gadarxana.“

Kdo ima dan dandmne oblast grehe odpimjate ?

Dan da na trn?, imajo n kolje in m a trn? k? ob¬
last grehe odpuipata, ko so prava nastopna!« Je-
gusovah aposta.lnov in upenrjov.

Ve let ere poveste nas je Jegus podaril, kaj
de moramo storite, ije koljemo odpuujene svo¬
jih grehov gadobite ?

Jegus nas je to va povesta od ggub.lenaga
sinu podupih 3gub.lena sin je vgel od op.ela
del premoxena, kolakor mu ga je trlo; je ga-
pustil opeta, in se va da.lno daxe!o podal. Tu-
kej je gr e ir no xivel, in sv® je premoxene ga-
pravah Na to vstane lakota va daxela, in ta
ga tolakan tare, de ba'se bil ijglo ga otroba rad
nastlal, ko ha jih bil imel. Va tej nadloga je
ggub.lens sin va se ual, premier Jetral svoje pre-

101

greuno scivdeue, in spo3nal, de je oijeta 38I0
l^aealil, to je, sr® jo vest je i3pr.au/eyal. —
V« acivo so ga grehi; boleh, obxaloval jih je,
in ncelel, de bs jih nekole ne bil storil, to je,
kesal se je sv®jih grehov.  — Ves skesan je
rekel sam per sebe: ,,V*3dvlgniI in vernil se bom
ke ouetu, u  to je, terdnO je sklenil  sv®je gre¬
he opustite, in liibega oijeta nekole nekole veij
ne ragmalite'. Se tem terdnem sklepam pobol-
u/ate se gre ke sv®jimu ometli, se verace predli
na kolčna, in reije : „®ije ! grenil sem ve.

nebo in ve vas,“ to je, odkritoserijno je po¬
vedal svoje grehe.  — Na dale je rekel:
„Odsehmal nesem veij vreden vam sin imenovan
bite, vam nar manire najemnik naj bom; de be
me le odpustile, in me spet 3a dubo imele
Tako je 3gub.lene sin poklal, de hoijevse tei*-
pčte in storite, de be le per .lubem oijete od-
puujene 3adobil, to je, hotel je 3adostite 3a
svoje  grč  h e.

In na to kaj je  oi/e storil?

®ije je pobodiranega simi 38 ra3prosterte-
me rokam s sprejel, mu vse negove grehe od¬
pustil, in mu bil spet dober kakor poprej.

Krij moramo torej tilda mi storita, i/e ho-
ijemo odpumene svojih grehov  5 adobita?

Tude mi moramo storite, kar je 3gub.len8
sin storil, ije hoijemo odpuujene svojih grehov
3 adobit 8 , to je, moramo 1. svojo vest  i3pra-
n/ate; 2. kesate so svojih grehov,  de smo
Boga, nar bodo/ega Oijeta, sc’ nima ragmalile;
3 . terdno sklenite,  de hoijemo grehe opu¬
stite , in xiv.lei:se pobodirat?; 4. s p o v 0 d a t e se

102

sv®jih grehov mauneku, bmacjimu nam^stnsku;
in 5 . 3adostovat8  3a sv®je grehe 3« vodnem
poterpdenem gasluieneh trtrafneg in 38 mno¬
gem 8  drobreme dele. Kdor to petero dopolmije,
dela pokoro.

Kaj se prave iedej pokoro delate  ?

Pokoro delate  se prave: spet se ke Bogu
obernite, od kterega smo se po grehe odver-
nile, sv®je grehe sovražite, jih resnično oboea-
lovate, poboduate se, se jih spovedate, in 3ane
3adostovate.

Koleko rez ji je tedej potrebneh ke prave pokore P
Pet rgiji, in te so: 1. i3prau/evane vesti,

2. kes ale grevnega, 3 . terdne sklep poboJluana,
4. spoved, in 5 . 3adostovane 3a greh.

Kaj 3adobemo , tje pravo pokoro delamo P
Ke pravo pokoro delamo, 3adobemo 1. od-
puuiene grehov, 2. odpuu[ene veejneh rotrafneg,

3 .  b®xjo gnado, 4 . mn" vesti.

Kaj je torej s. pokora P

S. pokora  je gakrament, ve kterem po-
stavdene maronek nameste Boga greo/neku po s.
kerste storjene grehe odpusti, ije jih resnično
obxaluje, se jih ijisto spove, in ije ima tude
resnično vodo pobodo/ate se, in pravo pokoro delate.

l,. I3prauevane vesti.

Kaj se prave vest zjpramevdie P

Vest igpraroevate  se prave: premierjeva-
te, kaj smo gremile od 3adne spovede ale ,pa od
tistega ijasa, kar smo greh gaijele spogn&vate.

%  io 3

Kaj moramo storila, preden 3minemo svojo
vest iopramevdla ?

Nar poprej moramo s. Duha na pomoij po-
kliqatg, de nas ragsvetli, in nam spognate da,
kaj in kako smo grgnula.

Kako izprašujemo nar bole svo>jo vest ?

Nar bole sv©jo vest rjprau iijemo, tje po-
mislemo:

1. Alg smo ktero b®xjib alg ktero rjerkve-
neh gapdvgd prelomila, alg se vg sedgm pogla-
vitngk, vg irtirgh vg nebo vpijoeph greheh , vg
uest grebgb gopgr s. Duha, alg vg devet ptu-
jib greheh pregrsuulg.

2. Alg smo duhovne in telesne dela ksr-
Ujanskgga usmilena svmjimu blixngmu storila.

3 . Alg smo kej dri^ega doibrgga, kar smo
storita dolseni, opustile, in sosebno, alg smo
dolsnosta svmjiga stanu prav spolnile.

Kaj vse moramo psr tem izpramevdizs do¬
bro premishte ?

Per vsem tem rjprairevai.ig moramo dffibro
premislgtg, alg smo vg mislsh , ve acelah, 3?,  be¬
sedo alg vg d j ane grercilg. Per smgrtngh greheh
se moramo tude irtevila in vseh okoleujen spom-
nets, ktere greh alg poviinajo alg pomamuajo,
postavam, vpričo kakoomega ijloveka, kje, kedaj
in kako smo greh storile.

Na kaj mora gremmk par ijpraševdn.a gre-
vmeh misel in orel gledale ?

Pgr ^prasrevang greroneh misel mora gre-
ronek premislgtg, alg jih je rad imel, in se
rad vg ugh 3aderxeval; pgr seelab pa, alg je
vaue pervalil, desgravno v g djaug ne gr g nul.

104 ^

Kako se je rnoq wtevila smsrtmh grehov
spomnit?. P

lUtevila smgrfcneh grehov se grenmek spom-
ns,  ije premisle, alg je greh vsak dan, vsak te-
dgn, vsak meseij storil, in kolekokrat vsak dan
alg vsak teden alg vsak meseij.

2 » Kes alg grevnsga.

Kaj  /e h?s nad greham P

Kes nad greham je gnuroene nad greham,
I:g je nar veijg 3leg na svete, in serijna sealost,
de je Bog rajsealen, sklenena 38 resniijno vodo
Boga neij veij ne rajacalitg.

Kako mn mora h?s ah sealost nad greham hits?
Kgs nad greham mora bitg 1. notrang ,
2. ije3 vse velgk, 3 . nad vsgmg grehe, 4* i^natoren.

Kidaj je k?s nad greham. notrang ?

Kss nad greham je notrang,  ije je ve ser¬
ija , ne le na jejiijg, to je, ije greuneka ve
sgrne boli, de je Boga rajssalil, in torej resni-
t[no aceli svroje seivlene poho.Iroate.

Keddj je k?s nad greham qe% vse veh h P
Kes nas greham je ije3 vse v el e k, rje je
ije3 vsako drugo ncalost, to je, ije je greroneku bol
acal, de je Boga rajasalil, kakor ko be bil vse
na svete jgubil.

Kidaj je kes nad vssms grelu  P

Kes je nad vseme grehe,  ije greumek vse
grehe brej rajloijka, velike in majhne, obžaluje.

Kidaj je kgs nad greham qegnatdrsn P
Kes nad greham je ijejnatoren,  ije gna-
da s. Duha greumeka omeiji, de greh 13 ijej-
natbrneh nagibov, to je, jato obaaluje, ker je

io5

®’ nima Boga ?  neskonipio dobroto in Jubegan,
ragscalil, nebesa ggubil, in pakgl gasluail. Ko
ba ga pa greronak le ig natornab nagibov obžalo¬
val, postavam, ker ga je v a ijasno nesrečo, ts
sramoto ala udiodo parpraval; ba bilo tako kasa-
ne le 3 g®l natorno, in bs nam ne moglo od-
piuifena par Boga gadobita.

Kokksn je ijeonaiorna kes nad grebam  ?

Tegnatorna kas nad grebam je dvojin: po-
pdlnama in nepopolnama.

Kdj je popolnama h»s ?

Popolna  m a kas  je aealovane in gnuucne
nad grebam, ker je greronak Boga, nega samo
sveto dobroto, ka je vse  lubegna vredan, ragKa¬
lil, skleneno sa tardnam sklepam Boga naij vei£
ne ragacalita. Ta kas igvira ig popolnama JLm
begna do Boga.

Kdj je nepopolnama k?s ?

Nepopolnama  kas  je a-alovane in gnu-
uiene nad grebam, ker je greb sam na seba
ostuden, in ker je greonak nebesa ggubil, in
pakal gasluacil, skleneno sa tardnam sklepam Bo¬
ga naej veij ne ragxalita. Ta kas igvira ig ne¬
popolnama dubegna do Boga.

Kako se obudi popolnama kss  ?

Popolnama kas se takole obudi: „Moj Bogi
vsa moji storjena greba so ma ig sariga acal, ker
sam tebe, svojiga predubegnivaga Boga, tebe,
vso svetost' in samo sveto dobroto, ka te ig sar-
iga lubam, k’  nima ragaealil. Tardno sklenem sa
tvojo gnado svoje živdene pobodoat«, in vse ,
tuda smart, raji pretarpeta, kakor tcbb, svojiga
Boga, tebe, neskomjno svetost in dobroto, oe

io6

kedej S3 kakem gr^ham ra^alite. Daj me gna-
do spolnite ta sklep; to te prosem po nesk*n-
ijnem 3asluxene tvrojiga b®xjiga Sinu, naroega
Gospoda in 3 veliijarja, Jegusa Kristusa. Amen.“
Kaj moramo storite , de bomo popolnama
kas nad svojima greha imela ?

Moramo

1. Boga gnade prosite;

2. se ke serqu gnate, kdo de je tistž, ke
smo ga 33 grehe ra3xalile; in

3 . ve obudovane ksa se pogosto vadete.
Kadajje glavah dolxan popolnama kas obudite ?

AHavek je doloeen popolnama kes obudite:

1. kedar ima kak s. 3akrament prejete, pa
se ve stane gnade b®xje ne 3najde, in se ne
more spovedate;

2. ve smertne nevarnoste;

3 . d©bro ga je vsak dan obudite, 3laste 3ve-
ijer, preden se spat gre.

84. Terdne sklep.

Kaj je terdne sklep?

Terdne sklep  je resniijna vola s v® je xi-
vJene pobolroate, in neij veij ne greante.

Ka ge mu mora parpravlen bite, kdor ima
rasnigno vo.lo pobo.br ata se ?

Kdor ima resniijno volo pobolo/ate se, mo¬
ra perpravlen bite:

1. vseh grehov in bliacneh perloxnost in
nevarnost ve greh 3vesto se varovate;

2. nagnene do greha ve sebe krotite in
premagovate, in vsega se prijete, kar nam per-
pomore gn.ado b®xjo ve sebe ohranite;

107

3 . ptuje blago povsmit«, 38 greham dano
pohujroane poravnat«, in rokodo, blioenemu pgr
blage, na poroten« al« kakor kol« storjeno, kar
je mogoče, popravgt« 5

4.  vs«m sovraacnekam in ragaealngkam 13
s«rqa odpustit«;

5 . vse določnost« sv®jiga stanu gvssto spol-
novat«.

4 « S p o v « d.

Kaj je spoved?

Spov«d  je spokorna obtoaeba svotjih gre¬
hov, k« jo greron«k pooblastensmu maronfcku
stori, de b« od nega odvego gadobil.

Kakomna mora spoved bile P

Spoved mora bit« 1. ponižna, 2. ijista.

Keddj je spoved ponižna?

Spov«d je ponižna,  k«dar se greron«k v«s
skesan in pobit svrojih grehov obtoxe, vse ne¬
potrebne iggovore opusti, in se spovednikov«
Sffldb« popolnama podversee.

Keddj je spoved tjisla P

Spoved je ijista,  kšdar se greronek vseh
sv®jih roe ne spovedan«hgre hov na tanko in od-
kritosžrijno inpa  bre3 hinavujgne obtoocs tako, ka¬
kor se jih je mogel pgr skgrbnem ^praroeva-
ng svmje vesti spomnet«.

Keddj se pa gremnek svojih grehov na tan¬
ko in odkrilosertjno , in keddj bre3 hinavup-
ne spove  ?

Greumek se svrojih grehov na tanko in od-
kritosmjno spove, kadar rot«vilo vseh smgrtneh
grehov in tudg okoleujene po pravil}« pove, kte-

io 8

re greh gveknajo, ala rplo va drugačnega spre¬
mene. Vendar pa ijlov< 5 ka, sa kteram je givn.il ,
ne sme nakola imenovat?, in naij ne povedat?,
kar ba pontenu blixnaga nkodovalo. : — Breg
hinavnjane pa se spove, kadar, kar je par ne¬
govali grehah gotovega, pove, de je gotovo, in
ijesar ne ve prav, pove, de ne ve prav.

vela spoved, qe greirnek kak sjmerlen
greh ig strahu ah pa ig sramoxlivoste ga-
molqi?

Spovad, par ktera gremnak kak smartan
greh i3 strahu ala pa i3 sramooc.livosta 3amoliji,
naij ne vela; tak greomak se roe vnovaij smartno
pregrann, ker gakramentu s. pokore veliko ne-
ijast stori.

Kaj mora grerunek storite, ktere je per s po¬
vede kak smer len greh nalaaj, ig strahu, sra-
rnoxlivosle ah pa ig ganikernoste gamohjal ?

Tak greronak je dolacan gamokjanaga greha
spovedat? se, in tuda roe

1. obtoscita se, par kolako spovadah je ta
greh gamokjal;

2. tisto spovad, par ktera je greh gamdl-
ijal, in vse druge od tistaga rjasa storjene do
rpstaga ponovita;

3 . parstavata, kplakokrat je va takam stana
s. reume telo in morebita tuda ue kak drug 3a-
krament prejel.

Kaj mora grermek storite, ktere se kurjega
smertnega greha ponevedama ah pogab.lim&
ne spovedal?

Tak tjl©vak se mora nespovedanega greha
par parva spovada obtožita, ije se ga namraij £0

log

preijej po storjena spdvede in morebite ae pred
s. obhajilam ne domislek

Ah se nam je treba per sporede sramovale
ah bate?

Par spovede se nam ne treba sramovale ale

bate:

1. ker  se nesmo sramovale grereite vpriqo
Boga, ke vse vide, in so ne bale od nega ve-
ijrno pogub.lene bite;

2. ker je bode svojih grehov na skrivnem
spovedniku spovedale sc, kakor pa ve grehe xi-
vete, nepokojno vest imete, nesrevjno umrete,
in sodne dan pred vsem svetam ve sramoto prite;

3 .  ker tude spovednik 3a svoje slaboste ve,
in ima torej usmidene 38 grercnekam; in

4.  ker je spovednik pod smertnem greham
in o str sme uasneme in veijneme utralnegame
molčale dolxen.

Kako je treba per spovede govorite ?

Par spdvede je treba 1. rašloijno, in kar
je rnoij, se pOatename in ijedname besedame
govorite; 2. tako, de ga le spovednik sline,
druge okole pa ne.

Kaj mora greirnek storile, preden se gardne
spovedovale?

Preden se gretinak 3aijne spovedovat?, mo¬
ra pokleknite, in spovedniku reije: „Pros?m,
duhovne ®ije! s. xeg?n , de se svojih grehov
prav in ipsto spovem. u  Po tem stori s. krix, in
mola oijitno spoved,  rekoij: „Ja3, ubog? gre-
trnek, se spovem Bogu vssgamogdijne.mu, Ma¬
rii matere boxji, vsem .lubem svetnikam in
Vam, penjenemu matuneku, boxjimu namestne-

110

ku, de sem po sva>ji 3adne spovede, ke sem
jo opravel (se pove, kidaj'),  velikokrat in obil¬
no greroil ve misleh in aeeJah, 38 besedame in
djanem; posebno se pa obtoxem“. ( % 3 de z ai l ne
praviti svoje grehe.)'

Kako se spovsd sklene?

Spoved se takole sklene: „Ti in vse m®ji
druge grebe, ke se jib spomnem in ne, ke sem
jib ale sam storil, ale pa kriv bil, de so jib
druge storile, so me i3 serija acal, ker sem Bo¬
ga, nega samo sveto in pre.lube3nivo dobroto,
se’ nime ragscalil. Terdno tude sklenem neij veij
ne grebite, in vseh perloxnost ve greh se varo-
vate. Prosem Vas, duhovne ©ije! s. odve30 in
3dravo pokoro.“

3 adostovane ale naložena pokora.

Kaj je  3 adoslovane z a  greh, ki je ki za¬
kramentu s. pokore potrebno ?

3 adostovane 3a greh,  ke je ke 3akra-
mentu s. pokore potrebno, je oprav Jane tisteh
del, ktere spovednik greirneku 3a storjene gre¬
he ve pokoro naloxi.

Ktere so take dela, ki se greu/mku vs po¬
koro nakladajo ?

Take pokorila so: molite, postite se, vbogajme
dajate, in ire druge po mere in velikoste grehov.

Ali je zadosiovane potrebin del zakramen¬
ta s. pokore  ?

Tako potreben je, de be bre3 tega, ije g a
jc le mogoije opravete, 3akrament s. pokore
dokom jan ne bil.

111

Kako se mora naložena pokora oprav Jat? ?

Naloacena pokora se mora opravate

1. sa sarijno ponixnostjo,

2. 3vasto , kakor je naloxena,

3 . bre3 odloga, barx ko je mogoče.

Ah se n e se jem drugem  3 amore  3« jasne
mtrafnege greha Radostite ?

Tuda 32 odpustkam se 3amore 38 ijasne
tttrdfnage greha 3adostita.

Kaj je odpustek?

Odpustak  je odpuujene ijasnah rotrafnag,
ktere he  greirnak po odpuujenam dolga grehov
ala va sadanam xiv.lena ala pa po smarta pre-
tarpeta mogal.

Kaj morajo katolemke kristjane od odpustka
verovale ?

Katolaroka kristjana morajo od odpustka ve¬
rovala :

1. de ima prava ljerkav od Kristusa oblast
odpustke dalita;

2. de je dffibro od qerkve daJene odpust¬
ke 3adobita.

Kohkne so odpustke ?

Dvojna so: popolnama,  ije so nam vse
3a greham 3asluxene ijasne rotrafnage odpuuje¬
ne; in nepopolnama,  qe nam je le nekolako
Jasnah utrafnag greha odpuujenah.

Kaj moramo storite , de odpustek gadoibemo ?

De odpiislsk 3adobamo, moramo 1. va sta¬
na gnade ba>xje bita; 2. od rjerkve va 3adob.le-
i»e odpustkov 3apovedane dela opravata.

112

IV. OD 3 AKRAMENTA PRESVGT 2 GA RG 0 JN 2 -

ga telesa.

Kaj potrebuje i[la>vgk po jadob.lem odvede,
de bg spet vg greh ne padgl, in vz dobrgm rastgl?

De bg ijl®vgk po ^adob.leng odv^g spet vg
greh ne padal, in vg dobrgm rastgl, potrebuje
molji, ktera bg ga ve dobrem pokrepijatg gamrogla.

u 4 lg je J egus svojim mjenijam in vern?m
tako duhovno pokrepqalo ob.lubil?

Obliibil ga je. Ko je bil Je3us nekgdej vg
puujavg ver[ tavaegnt ludi 38 malo kruh s in ri¬
bama nasitgl, je veliko ludi 3a nim vrelo. Ta¬
dej jim Je3us reije: „Iujete me čavo.lo telesns-
ga xivexa,  iujfte raji duunaga. Ja3 sem prava
krak, kg je i3 nebes parn/al; m®je telo je res
jed, in m®ja kri res pijana. Kdor m®je telo
je, in m®jo kri pije, bo kg dobremu pokrep¬
čan, in vekomej xi'vel.“ Se teme besedama nam
je Je3us svroje lastno telo in svmjo lastno kri
V8 pokrepijalo naire duroe kg dobremu obliibil-
Kgddj je Jejus to obJiibo spolnil P

To ob.lubo je Je3us par 3adng veijerji ne-
kolako pred sv®jim terp.lenem spolnil. VčgI j
krgh vg sv®je presvete roke, ga posvetil, 3&hva-
lil neberckaga Oijcta, ra3lromil, in sv®jim apo-
stg.lnam podal, rekdif: „V3emite, in jejte; to
namraif je mmje telo, ktero bo 3a vas vg smad
dano.“ Po tem je v3el keleh 38 vinam, ga posvetil-
3ahvalil nebeirkaga Oč^ta, in aposta.lnam podal)
rekoč: „V3emite, in pite ix nega vsa; to namrai}
je m®ja kri, kri novaga čakona, ktera bo 3a v a*
ln  3a ngh veliko prelila ve odpuujene grehov. 44

115

V?, kaj je Jegus sg svinjo vsSgamogo t[nosijo
kr eh in vino spremenil?

Je3us je sg  svrnjo vsegamogmpiostjo krgh
in vino vg svmje xivo telo in vg svrojo xivo kri
spremenil; podobe kruha in vina pa se neso
spremenile.

Kaj so podobe kruha in vina?

Podobe kruha in vina so vse gunane, kar
Sg telesnems poipitke vidsmo in obtpitemo, nam-
reij barva, slaj in duh kruha in vina.

Kako je bil Kristus va podobah kruha in
vina priijujh/ ?

Je3us je bil vg podobah kruha in vina po
bffiDcji in ijloveroks nalore, 3« cluno  in sg telesam,
sg kgrvjo in 38 mešam priijujoij; tudg vg nar
man »ag bitveip vsake podobe je bil ves Kristus
priijujbvp

Komu je Kristus oblast dal kr g h in vino vg
negovo seivo telo in va negovo xivo kri spre.
mesnata ?

Kristus je apdtg.lnam obla'st dal kreh in
vino spremenate ve negovo scivo telo in vg ne¬
govo xivo kri, rekoij: ,,To storite ve moj spo¬
min/* Sg teme besedams jim je 3apovedal, to
sveto veip:rjo veijkrat vg spomin negdvgga ter-
plena in negove smgrts obhajate.

Kako so apostalna in m{eni]g to Jegusovo
povede spolnila?

Aposte-Ins in tujenip so se po prihode s.
Duha 38 vernems vred ke b®xji sluxbe 3birale,
so krgh in vino po Je3usovg vsggamogoijnostg
spremenalg vg negovo telo in negovo kri, so
to nebeudto jed sami 3avxivale, in jo tud e ver-

8

n 4

mm 3ava:it8 dajala ve dubovsn xiveoe in po¬
krepčane ks dobrsmu, in ve bvalexan spo¬
min Je3usovsga uka in xiv.lena, tarpiena in
smarte.

Kdo ima dan dandu/ne oblast kreh in vino
V8 Jezusovo telo in kri spremenate  ?

Dan danairns imajo to b®xjo oblast n/kofje
in manneka, kters so nastopneka aposta.lnov in
mjemjov; sami 3avxivajo to nebenko jed, in
jo tuds vernam dale, de neb durre xivi, in
ve dobrem okrepčava, in de spomin Je3Usovs-
ga aiv.lena in tarp.lena obrane.

Per kterem s. opravila spremenajo rrkofje
in maurnekg krili in vino ve Jezusovo telo in
kri  ?

Per s. mame spremenajo rokofje in matrnE-
ke krab in vino ve Je3Usovo telo in kri, kadar
namreč par pova3dvigovane nad krubam in vi-
nam tiste s. besede ^reko, ktcre je bil JC3U5
per 3adns večerji nad nima ^reksl.

Kaj oadobemb , ye Jezusovo telo in kri po
vredfiem prejmemo?

^e Je3Usovo telo in kri po vrednam prej¬
memo,

1. se 33 Jc3usam na tanko sklenemo in 30-
dinamo;

2. posveijujoča gnada se ve nas obrane in
pomn6xa;

, 3 . nauja duira se ks dobremu poxivi in po-
krepija;

4. mala grebe se nam odpuste;

5 . budo nagnene se ve nas pomamra;

6.  3adob8mo častavo več n? g a  xiv.lei.ia.

115

Kako imenujemo Jezusovo telo in kri ve
podobah kruha in vina ?

JG 3 USOV 0  telo in kri ve podobah kruha in
vina imenujemo zakrament s. renmega telesa.

Kaj  /e Ude j zakrament s. revnega telesa?

3akrament s. r e um a ga telesa  je nar sve-
tejira zakrament, je pravo telo in prava kri na¬
laga Gospoda Jegusa Kristusa ve  podobah kru¬
ha in vina.

Kako se prave s. opravilu, per klerem za¬
krament s. revnega telesa prejmemo ?

Temu s. opravilu se prave s. obhajilo.

Kaj moramo storite , de bomo s. revne telo
vredno prejele ?

De bomo s. reume telo vredno prejele, se
moramo ka s. obhajilu prav in d©bro parpraveta.

Kolekno je perpravldne ke s. obhajilu  ?

Perpravdane ke s. obhajilu je dvojno: par-
pravdane duu e in perpravdane telesa.

Kako se moramo ke s. obhajilu perpravste ,
kar dumo gadene?

Kar duu;o gadene, moramo per s. obhajila
l. ijisto vest imeta, in 2 . poboaenaga sarqa bita.

Kaj se prave taisto vest imete  ?

hlisto vest imeta  se prava: breg smart-
naga greha, to je, va gnada bmacji bita. S. pi¬
smo prava: j^lmvak naj sam sebe presoda, in
pmtlej tre le Oje je breg greha,) naj je od te¬
ga kruha, in pije ig tega kelha. Kdor namraij
Gospodovo telo po nevrednem je, in negovo kri
po nevrednem pije,  sa veijno pogubdene je in
pije,  ker Gospodovemu telesu grobno neipist
stori.“

8  *

Kdj se prava pobožnega šerpa bita?

Pobooenaga sarina bita se prav?: l. vero,
lipane in lub^an obudite; 2. presveto retine
telo molita; 3 . sa hvaleoenam sarqam mislate vs
tarplene in smart Je3usa Kristusa, kg je s. re¬
ntne telo vg spomin sv®je smgrtg in sv®je lubegna
postaval, in vacivata ^apovedal; svfflje grebe ob-
ocalovatg, in tgrdno sklenite sv®je oeivlene tjeda-
le bol po Kristusovem nauka ravnata; 4 - poni¬
žnost in druge kerujanske ijednosta, glastg pa
lube3an do bliaenega, vg sebg vnemate.

De be. sa pobožnem šerpam ka s. obhajilu
par s topile., kako se moramo ze poprejmm ve¬
per perprdv.lata?

3Ge poprejumg veijer se moramo 30 molitvejo,
sg premitplevanem in branem sveteb bukev ka
s. obhajilu parprav.latg, in tuda parpuujenaga
vesela se 3daracatg.

Kako se moramo ka s. obhajilu par pr avale ,
kar telo nadene ?

Kar telo  3adene, moramo 1. od polnotji
tanje bita, ra3un nevarne bol^ng; 2. vg ijedng
in spodobne oblekg in 3g vso mogotjo unano
ijastjo ka brooeji m^g parstopita.

Kdj je treba storita, kadar se pred s. ob¬
hajilom o pitna spoved mole. ?

Takrat moramo na tihem kas nad svajima
grehe in goretje seele do Kristusa va sebe obudita.

Kdj je treba storita , kadar maurnek s, hosla-
jo kaze?

Kadar natrnek s. hdstsjo kasce, jo moramo
ponižno molite, in na parsa tarkata, rekdij: „Go-
spod! nesem vredgn, de greu/ pod m®jo streho,

”7

temuij reije le gg besedo, in m®ja duwa bo o-
gdravlena.“

Kako se mora s. hosteja -prejemate?

S. hosteja se mora tako prejematg: usta se
spodobno odpro, jegsk na spodne ustneige polo-
xi, pred se bukveige ale pa bel pert, ije je per
rokah, ptodskive, in s. hosteja se ponixno prej¬
me in gavxije; pa ne sme se s. hosteja gveiji-
te, in ne v e usteh poderxevate. Ke se s. hoste¬
ja ust prime, se ne sme se psrstam, ampak le
ge jegikam odpra vdate.

Kaj moramo po s. obhajili storite ?

Po s. obhajila moramo 1. Jegusa Kristusa
gahralite ga tolekoirno dobroto, de se je poni-
xal ke nam prite; 2. ga ponixno molite; 3 . mu
ob.lubite, de bomo svmje xiv.lene po negovem
uke in 3glcde vedno ravnale; 4. ga prosite, de
naj se sv®jo s. gnado vedno ve nas ostane; 5.
vero, upane in .lubcgen obudite; in 6. vse du-
ffine in telesne potrebe mu potonite.

V. OD 3 AKRAMENTA S. POSLEDN 2 GA O.LA.

Kidaj potrzbiije ijbovik bmxje pom6qg ir e bo.l
ko V8 3dravji?

Ve hude bolegne potrebuje ijlrovek we  vse
bo.l b®xje pomoije ko ve gdravji, ker terpi
hude bolegine, grehe ga skerbe, blixne smsrte
se boji, prihodna s®dba ga sirarne, negmoxen
in ves nepokojin je.

Ate je J c3 us tudi bolnikam kako pomoq,
tolaxbo in pmkoj preskirbel?

Tude bolnikam je Jegus to preskerbel, S.
apostel Jakop po Jegusovem povede inji: „Ke

n8

je kdo bolan med vams, naj porode po manns-
ke tjerkve, de molejo nad nim, in ga pomaže¬
jo se  s. o.lem ve  Gospodovem imene; verna mo¬
litev bo bolniku pomagala, Gospod mu bo po-
lajroal, in ije je ve grehsh, mu bodo odpuujene. K

Kako pravemo temu s. djanu  P

Temu s. djanu pravemo posledne ode,
ker maronek bolnika se s. odem pomaže, in ker
se gmed vseh sveteh ma3il, ke jih je naro 3ve-
lhjar svroji ijerkve delite 3apovedal, leto posle-
dneij pred smsrtjo vjloveku podeli.

Ktere gnade dodeli je s. posledne o Je ?

1. Pomnoze posveijujoijo gnado b®xjo; 2.
da odpuiqene maleh, in pa tude tisteh smertneh
grehov, ke se jih bolnik ij ne3adohcene poja-
bdivostg ale pa ij ne3moxnostg spovedate ne mo¬
re, pa jih resniipno ve serije obžaluje; 3 . reroe
od hudeh nasledkov greha in grehoveh ostankov;
4. pokrepča bolnika, de silo smerte in sku-
ronave hudičeve premaga; 5 . dodeli pomoij 30-
per smertne težave in strah prihodne smdbe;
6. da tude velikokrat telesno 3dravje, tjejedua«
ve jveliijane.

Kaj je s. posledne o Je?

S.  posledne  ode  je jakrament, ve kterem
bolnik po majidene se s. odem in po japoveda-
ng maronekove molitve gnado in pomoij b®xjo
sv®ji dmrg, in veijkrat tude telesno 3dravje jadobi.

Kako se mora bolnik ke temu s. gakrameii-
tu perpravete  ?

Bolnik se mora ke temu s. 3akramentu 1. 3«
živo vero in se terdnem 3aitpanem ve Boga per-
pravEte; 2. ves se ve b®zjo vodo vdate, ter-

”9

plene potarpesclivo prenest«, in bole^an va po-
bo.lumne svojiga aeivlena obarnita; pred vsam
pa mora, qe  je mogoije, 5. sa spovsdjo svojo
dumo od grebov olistata, in s. reirne telo v?,
pokrepčane dun/e vredno prejeta, ala pa, ije se
ne more spovedata, vsaj prav kas in soalost nad
svojima greba obudita.

VI. OD 3AKRAMENTA S. MADJN8K0V2GA
p o s v e tj  e v a n a.

Komu je Jegus grogU l><nxjo oblast ui/ile ,
kerujevate, ve vere poterdovate , grehe odpii-
iqate, kr eh in vino ve telo Jezusovo spremena-
te , bolnike ve s. ode devate, in druge s. opra¬
vila opravdate ?

Jegus je apostalnam to oblast ^roijil, rekdip
„Kakor je (1)ije mene poslal, tuda ja^ vas porolem. 1 “
De so pa apostedm te s. opravila na tanko
megle dopolnovdte, pegave pomoqe so potre¬
bovale ?

De so apostalna te s. opravila na tanko mogla
dopolnovata, so posebne pomoip boxje potrebo¬
vala. In to posebno pomoij boxjo so od s. Du¬
ha binkairtna pra^nak tuda prejela.

Komu so apostedne 3 robile bivajo oblast, ke
so jo bili od Jegusa prejele ?

Apostalna so to boxjo oblast svojim nastopna-
kam, trkofam vso inmaumakam nekolako, 3 roiji 1  a.

begave pomoqe tidej potrebujejo iude ukofje
in mamneke ?

Tuda ukofje in maunaka potrebujejo po¬
sebne pomotp boxje, de morejo dolvnosta svo-
jiga svetega slami na tanko dopolnovata.

120

Kako so apostsdne wkofam in maanekam
to ba>xjo oblast groijevah  P

S. pismo pove, de so apostelne roke na ne
pokladale, in nad nime molile. Tako so pre¬
jele oblast svete opravila opravlate, in posebno
pommj s. Duha jih prav in sveto oprav.late.

Kako prdvemo timu s, djanu  ?

Temu s. djanu pravemo s. mairnekovo po-
sveijevane.

Kaj je iidej s. mamnekovo posveijevdne P
S.  maronekovo posveijevane  je 3akra-
ment, po kterem tiste, ke ve duhovske slan sto-
pejo, duhovno oblast in posebno pomoij s. Du¬
ha prejmejo, dolxnoste sv®jiga stanu prav in
sveto opraviate.

Kaj smo vikofam in maunekam 3avo.lo neh
svetega stanu dolxni  ?

Dolami smo irkofe in maroneke 3avoJo neh
svetega stanu spoudovate, lubita, jim ve vseh
duhovneh reijeh pokorne, 3avo.lo neh truda in
pg^adovana 3a naice 3velhjane hvalexne bite,
in 3aue molite.

VII. OD 3 AKRAMENTA SVGT 2 GA 3 AK 0 NA.

Komu ^roqi Bog olratke, de be bili presker-
bJene , in po keriqanske  3 rejene P

Starmem 31-oiji Bog otr®ke, de be jih pre-
skgrbele, in po kerujanske 3redile.

l legdve pomit qe potrebujejo starate, de bz
Svatje iexke dolrinitsle dopolnile P

De be stance sv®je texke doIxnoste dopol¬
nile, potrebujejo posebne b®xje pomdije.

121

Ah je Je^us starmem to posebno biuxjo po¬
mot/ tild a preskirbel ?

Preskarbel jim jo je, ko je po liauka s.
rjerkve 3apovedal, de naj maumaka molajo nad
xengnam in nevesto, kadar Bogu pred nim in
nekolako priijama oijitno ob.lubata do smarta
skupej aciveta, se  par vsah opravilab in texavah
podpirata, otroke oskarbeta, in jib po kanaan¬
ska [predita.

Kako se prave temu s. djanu?

Temu s. djanu se prava ^akrament s. ^akona.

Kaj je zakrament s. zakona?

3 akrament s. 3akona  je nera^dartna
3ve3a, sa ktero se xenan in nevesta po kanaan¬
ska 3aroijata, in posebno b®xjo pomorj ^adohe-
ta do smarta va b©xjim straha skupej xiveta, in
sva>je otrfflke po karuja'nska 3redita.

Peto poglavje.

OD K 8 R n lANSKE PRAVK 1 NOST 8 .

Kdor opiiu/a, kar je Iuido, in dela, kar je
prav, kako imenujemo tar/ega?

Praviijnaga imenujemo tarjaga.

In rje to po Kristusovem uk* le i'z lab e one
do Boga stori, kako ga imenujemo?

Po karujanska praviijnaga ga imenujemo.

Ktere i/lmvek je torej po ksru/ansks praviqsn  ?

Tistaijlffivak jepo karujanska praviijan,
ktera se ig dubejna do Boga vsaga varaje, kar
je hudo, in vse stori, kar je d©bro.

122

Ktero dvoje mora lldej dopolnite, kdor horje
po kerujanske praviqen bite ?

Kdor hoije po kerujanske pravivjsn bitg, mo¬
ra to dvoje dopolnite: v ar e j se hudega, store
dobro.

I. VAR2J SE IIUD2GA.

Kaj je hudo?

Pravo in edino hudo je greh.

Kaj je greh sploh?

Greb  splffib je radovo.lno prelom.lene b®3cje
alg rjerkvene gapovede.

Koleken je greh ?

Greh je dvojin: l. izvirne alg poerbane greb,
2 .  djanske greb.

Kaj je izvirne greh ?

Izvirne greb  je tista greh, k?, ga je Adam
ve raji storil in mi ve Adams, in ke se i 3  ne¬
ga ve nas vse igvira.

Kaj je djanske greh ?

Djanske greb  je tista greh, ke ga gns-
u?nek sam stori.

Kako se stori djanske greh  ?

Djanskg greb se stori, kadar ijlmvek kej ta-
rjggamisle, aeeli, govori alg stori, kar je babjim
in rjerkvenem ^apovadam nasprotg; alg pa, ka¬
dar ijl®vsk kej tarjega opusti, kar je vb  neb
3apovedano.

Ah je kak rajlbqek med djanskeme grehe?

Ra^lovpk je: nektere djanske greha so ve¬
like alg smertne, in nektere majhne alg odpustliva;
nektere so lastna, in nekters ptuji.

123

Kaj je s mar tna greh?

Smžrtna gr^h je veliko prelomlene bffl-
seje alg qerkvene gapovadg.

Kaj nam ukodaje smartna greh ?

Smsrtns greli psrpravg duroo ob duhovno
seivlene, to je, ob posvečujočo gnado b®xjo,
stori tjloveka 60vraxngka b®xjiga, in vetjne smsr-
|g alg vetjngga pogublena krivega.

Kaj je mah greh?

Male greb je majhno prelomlene b®xje alg
rjerkvene 3apovgdg, k?, se stori bol ig naglosts
in breg spremislska, kakor i3 hud®bne vole.

Kaj nam mkodaje mak greh ?

Mals greh nas sgqer ne pgrpravs ob gna¬
do bmxjo; vendar pa ra^sakmo s’ nim Boga, in
sg nakoplemo mnoge ijasne rotrafnege.

Ak se moramo tidej Uidi makh grehov va¬
roval? ?

Ttidg maleh grehov se moramo varovale:

1. ker se’ nime, ije so tre tako majhne,
vendgr Boga ra3xalsmo;

2. ker moramo pgrpravlens bite ra j ti g vse
pretgrpets in vse 3gubitž, kakoi^ Boga nar
manutgm greham ksdej ra3xalits;

3. ker nam mak grehg gnado b©xjo po-
manuajo in oslabe, in greuneka potjase ve veijg
in vetjg grehe spravejo.

Kaj so lastna, in kaj ptuji greha  ?

Lastna  grehg so tista, kg jih kdo sam sto¬
ri. Ptuji  grehg pa so tiste, kg jih ssqer ne
storsmo sami, pa smo krivg, de jih drugs store.

Kako ragdzhmo lastne djanske grehe?

Lastne djanske grehe nrjdekmbve pogla-

124

vitne grehe, va grehe 3opar s. Daha in va gr&
Iie vs nebo rpijoije.

liter s so -poglavitna grehe?

Poglavitna greha  so:  1. napah, 2. la¬
komnost, 3 . neijistost, 4 - nevoujlivost, 5 . po-
screrrnost, 6 . je 7. Ian®ba.

Ktere so grehe ve s. Duha?

Greha va s. Duha  so: 1. preda^no va
b®sejo milost graroita, 2. nad b®ocjo milostjo ob¬
upata, 3 . spognana kariganska rasnirja vstavdata
se, 4- svffijimu bliocnamu b®aeje gnade ne par-
voujita, 5 . do lepaga opominevana otarpneno šar¬
ile imeta, 6. va nespokornosta radovedno ostata.

Ktere so ve nebo vpijoge grehe?

Vanebo vpijoija greha  so: i.radovodna
uh®j, 2. mutasta ala Sodomska greh, 3 . 3atira-
ne ub6xqov, vdov in sarot, 4- delavijam in
najemnekam 3asluxak utargovata. ala 3adarxevata.

In ktere so ptuji grehe ?

Ptuji greha  so: 1. va greh svetovata, 2.
granata velevata, 3 . va dinjah greh par volita,
4. va greh nape.levata, 5 . dru3?h greh hvalita,
6. ka grehu molijata, 7. greh pregledata, 8.
greha se vdaleaeita, 9. greh 3agovarjata.

II. ST 0 R 3  DOBRO.

Ale, je xe po keruganske pravilen, kdor se
le hudega vareje ?

Kdor se le hudaga varaje, me ni  po kar¬
danska pravnjan, ampak mora tuda dobro delata.

Kaj je dobro ?

Dobro  je, kar je po b®xji vola, po b®-

sejih gaporždeh. Po b®ocjih gapdvedsh so pa
krepost«  ala ijednosts in d®bre dela.

Ah je veq ra^polov ijednosl, hlare ss mora
kristjan pgrdobitg ?

Ve tj jib je: nektere so bfflacje in nektere
djanske tjednoste.

Ktere so brnijo qednostg?

B o se j e ij e d n o s t« so te tri: vera, upane
in .lubegen.

Ah se je qlomk vg treh božjih qednoslsh
vddetg dolzsn ?

Blrovak se je vs treh b®xjih ijednostgh va-
dsta dolaesn, sosebno pa 1. prezjej, ko se pa-
mete 3ave; 2. veijkrat va aciviena, glast« kadar
kak s. 3akrament prejme; 3 . vs  huda skuwnd-
va goper te ijednosta; 4* va smartna nevarnosts
in na smartna postela.

Kako se vera obudi?

Vera  se tako obudi: „Verajem va tebe, pra¬
va trojna Bog, ffiqe, Sin in s. Dub,  kters s«
vse stvaril, kters vse ohrangro in vladan;, ktera
dobro plaijujeu/, in hudo ujtrafujero. Vera jem,
de se je Sin b®xji vijloveijil, odreiritg nas s« sv®-
jo smsrtjo na krixa, in de nas s. Duh s« svm-
jo gnado posvetuje. Verajem in tardam vse,
kar S8 ti, o Bog! ra3odel, kar je JG3US Kristus
uijil, kar so aposta.lna 03nanovaIa, in kar nam
sveta Rimska katolatrka ijerkav verovat« veleva.
Vse to verajem, ker sa ti, o Bog! veijna in ne-
sk®mjna rasnima in modrost, ka ne more® ne
go.llata, ne golfan bita. O Bog! pomnosea m®-,
jo vero, 44

126

Kako se upane obudi?

Upane se tako obudi: „Upam in se 3ane-
sem na tv®jo neskromjno dobroto in milost, o
Bog! de me botp po neskromjnem 3asluxeng sv®-
jiga edinorojengga Sina Je3usa Kristusa ve tem
aeivdens dal sv®je grehe spo3nate, se jih resni-
ijno kesate in spokorite, in neh odpuujene 3a-
dobite, 'po sfnerte pa veijno 3veliijane doseije,
in tebe obli ip j e ve obliijje gledate, J ubite in ne-
prenehama vlivate. Tude upam od tebe potre'-
bneh pomoij vse to doseipg. Upam to od tebe,
ker se ti to obdubil, ktere se vsegamogoijen,
3vest, nesk*mjno dobrotdiv in usmiden. O Bog!
poterde m®je upane.“

Kako se Jubeggn obudi?

.Lube3en se tako obudi: „0  moj Bog! Ju-
bem te i3 vsega svmjiga serrpa, ije3 vse, ker se
nar veijg dobrota, neskanijno popolnama in vse
lube3ne vreden; tude 3ato te dubem, ker se do
mene in do vseh stvari nesk®mpno dobrotdiv.
I3 seripa xelim te tako dubite, kakor so te tvoji
nar 3vesteju.'8 sluxabneke dubile, in te dubejo.
3 e neh dube3nejo sklenem svrojo nepopolnama
dube3en; mnoace jo ve mene, o dobrotdive Go¬
spod! bod in bod. Ker te tedej resniijno in i3
serija dubite sedim, in se to terdno pe^adenem;
me je i3 serija xal, de sem tebe, sv®jo nesk®n-
ijno dobroto, ke te ijej vse dubem, tebe, sv®ji¬
ga stvarneka, odreroenika in posveijevavija, ra3-
serdil. Boli me, de sem greroil, de sem tebe,
sv®jiga vsegamogoijnega Gospoda, svmjiga nar
bodiuega Oijeta, ra3xalil. Terdno sklenem vseh
grehov in vsah hudeh perloxnost se varovate,

12  J

storjene grdhe bol in bol obsealovats, in nika-
dar veij gopar tv®jo s. volo ravnata. V^erna mo
spet ga svojiga otr®ka, in dodela m a gnado ta
sv-oj sklep dopolnita. Prosam te po neskronijnam
3asluxena tvrojiga b®acjiga Sinu, nau;aga Gospo¬
da in 3 velir[arja, Jezusa Kristusa. Amen.“

Ktere so poglavitne djanske gednoste?

Poglavitne djanske Tjednosta  so: i.  mo¬
drost, 2. 3mernost, 3 . pravilnost, 4- sarijnosf.

Ktere ijednoste so poglavitnem greham na¬
sproti ?

Te: l. ponižnost je napuhu nasprota,

2. dobrotlivost lakomnosta,

3 . ijistost neipslostg,

4. Jube3an nevouplivosta,

5 . 3mernost poxreronosta,

6. potarpexlivost je3®,

7. gorečnost do dobraga Ian®ba.

Kaj gre ne Le ker iq driske pravilnosti?

Ha karujanska praviijnosta gredo tuda roe
dolxnosta, ka jih je Je3us posebno parporoijal,
in tistah osam prelepah ijednost, ka jih je ©n,
Gospod, na g®ra mjil.

Ktere dolinoste je Kristus ne posebno per-
poroqal?

Kristus je roe posebno to dolxndsta parpo-
roijal:

1. nar prej b®xjiga kralestva in negove
pravirje iskata;

2. sam sebe 3atajevata;

3 . svoj krix nosita;

4.  sa Kristusam hodita 5

5 . krffitkam in ponixnam bita;

128

6. sovraineke Jubite; jim d®bro storita, I<te-
re nas sovraocejo; molits 3ane, ktere nas uealsjo
in preganajo.

Klare so tiste prelepe qednoslz , kg jih je
Jejus na gmrg nijUP

Tele so:

1. Blagor ubogem v« dubg; neR je nebcud
kralestvo.

2. Blagor krotkem; gemlo bodo posedle.

5 . Blagor sealostnem; potolaxene bodo.

4 . Blagor jim, kg so pravirje laijne in sej¬
ne; nasiteng bodo.

5 . Blagorusmi.lengm; usmilenebodo dosegle.

6. Blagor jim, ktere so ijistega serija; Bo¬
ga bodo gledale.

7. Blagor mirnem; otrmijg b®xji bodo ime¬
novane.

8. Blagor jim, kterg 3avolo pravirjc pre-
ganane terpe; neb je nebeirko kralestvo.

Kaj so ksrujanske dobre dela  P

Kertijanske drobre dela  so take dela,
ktere so Bogu prijetne, in kristjanu, kg jib
opravla, ve 3veliijane jaslus.live.

Klere so nar imenilnmz dmbre dela P

Nar imenitneire dmbre dela so: molite, posti¬
te se, in vbogajme dajale.

Klere so telesne dela usmi.le.na  ?

Telesne dela usmilena  so tele:

1. laqne nasitete,

2. sejne napojite ,

3 . popotneke sprejemate,

4. nage obleije,

5 . bolnike obiskale,

129

6. Jetnike rčuula.

7. Mariine pokopavata.

lit er e so duhovne dela usmLlena P
Duhovne dela usmidena  so:

1. Greronake svarita.

2. Nevedne utjita.

3 . Jim prav svctovata, ktera dvomajo ala
jjviblajo.

4.  SGalostne tolažita.

5 . Kriviijo vo.lno tarpeta.

6. Jim i3 sarrja odpustita, ktera nas seal-ajo.

7. 3 a ocive in martve Boga prosita.

Ktera so evangelska svetje?

Evangelska svetje  so ti trije:

1. Piadovo.lno uborrtvo.

2. Vedno daviirtvo.

3 . Vedna pokorujena pod duhovnam po¬
glavarjem.

9

(P zr<stavz Ji.

ANGELOVO BEZENE.

1.  Angel Gospodov je Marii davil}* oznanil, de

bo spoipla od s, Dulia, Cenjena ss, Marija !

i. t. d.

2 . Marija angelu odgovori: Glej, dekla Gospo¬

dova sam, 3 g®dg se ms  po tvoji beseda,
Cenjena ss ,  Marija! i. t. d.

5. In Beseda se je vijloveipla, in je med nam*
prebivala, kleu[ena ss ,  Marija! i. t. d.

(Dij[e naro i. t, d, Beujena ss,  Marija! i. t. d.

Sveder se pgrdene:

V. Gospod! daj jim veijn? mir in pokoj.

O. In veijna lm| naj jim svet*.

V. Naj ve mire poijivajo.

O. Amen.

R03G2NKRANB.

1. Vesela del.

P sr  vere vs treh.  „i{eujena sz,  Marija se reqe:

1. ktera nam osivi pravo vero.

2 , ktere nam da tardno upane.

3; ktera nam uxge sarijno lubegan.

i3i

1 . ktergga ss dgviqa spoipla.

2 . ktergga se deviqa vg obiskane Elizabete nosila.

3. ktergga sg dsviqa rodila.

4. ktergga sa dsviqa vg tempglns darovala.

5. ktergga se dsviqa vs tempglng natrla.

2. SGalostns del.

Par  vera vs treh  „qeujena sa Marija!“ je reqei

1.  kterg nam poterdg spomin.

2 . kterg nam razsvetli pamet.

3. kterg nam omeiji vo.lo.

1. kterg je ga nas ksrvav pot potil.

2 . kterg je ga nas bigan bil.

3. kterg je ga nas sg tgrnem kronan bil.

4. kterg je ga nas teoeks I<rix n®sil.

5. kterg je ga nas krixan bil,

3» čestita del.

Par  vere vs treh  „qeu{ena sg, Marija 1“ se rei[e:

1 . kterg nam vods nau/e mislg.

2 . kterg nam voda naire besede.

3. kterg nam vods name djane.

1 . kterg je od smsrts vstal.

2. kterg je vs nebesa rosi.

3. kterg je s. Duha poslal.

4. kterg te je vs nebesa vgel.

5. kterg te je vs nebesgb kronal.

9

Stran

P2RV0 POGLAVJE. OD VGRE.

I. Od stvarjena sveta .

II. Od  bffiacjih. lastnost .

Bog je vsegamoijen. .......

Bog je 3 g®l duh. Od duše. Od angelov. .
Bog je neskomjno dobro t.liv. Perva ijloveka
Bog je nesk®mjno svet. Greh perveh staršev

Bog je vsegapriijujoij.

Bog je vsegaveden ........

Bog je nesk®mjno moder.

Bog je neskmntjno pravhjen. IC trafnega

greha perveh staršev.

Bog je neskfflmjno usmilen. Od igvirnega

greha ....  .

Bog je nesk®ni£no resničen.

Bog je varjen..

Bog je nespremenliv.

III. Kar je Bog storil, preden  je  Od¬

rešenik na svet perroel.

IV. Jegus je oblublcne Odrešenik
svetA, ker se je nad nim vse spolnilo,
kar so preroke od Odrešenika preroko¬
vale. Nega ršjstvo, rcivlene in smeri

1

3

3

4

7

8
10
12

i3

i5

18

20

21

22

M

Stran

V. J e 3 u s je oblriblene Odrercenik,
ber je vse storil, bar je irhel Odrede

nik storite. 38

1 . Jegus je .ludi urjil Bogd in negovo volo

prav spoznate. Od s. Trojirje. ... 38

2. Je3us je .Tudi be dobremu prenagnil. . 4»

1. Ker nas je podurjil od neumerjotjno-

ste duue.4*

2. Od posebne s®dbe.42

3 . Od nebes. 44

4 . Od pekla. 45

5 . Od vir].46

6. Od vstajena teles .   48

7. Od posledne s®dbe.49

In ber nam je nar leprre 3gled dal, in

gnado b®xjo ob.lubil .. 52

5. Je3us je dudi od jc3e b®xje in verjnega

pogublena retril.. 52

VI.  Od s. Duha.54

VII. Od kerujanske ljerbvein obrje-

stva svetnikov. 56

VIII. Od vere batdlerrbega kristja¬
na splffih.60

DRUGO POGLAVJE. OD UPANA . 63

I. Od molitve spl®h. 63

II. Od Gospod 11 e molitve  . . . . 66

III. Od angelovega  rje uje n a.  . . . 69

TRGTJE POGLAVJE. OD JLUBG 3 N 2 . 70

I. O d b ® x j ih 3 a p d ve d . . > . . . 73

Od perve b®xje 3apovede. 74

Od druge b®xje 3apovede.

Stran
• ?6

Od tretje bora j c 3apov?da
Od ijetarte b®xje gapovsds
Od pete b®xje 3apovgdg .

Od tresle b®xje gapovsda.

Od sedme b®xje gapovsds
Od osme b®xje 3apovadg.

Od devete in desete b®xje 3apovžds

II. Od ijerkveneb  3 a p 6 v a d
Od psrve qerkvene 3apovgdg

Od druge.

Od tretje, Tjetsrte in pete .

*IET8RTO POGLAVJE. OD S.

TOV . , .

I. Od 3 a k r a m e n t a s. k s r s t a

II. Od 3 a k r a m e n t a s. birme

III. Od 'jakramenta s. pokore .

IV. Od 3 a k ram en t a s. r e n; n e g a telesa. 113

V. Od 3akramenta s. p 6 s 1  e d n s g a ola 11 f

VI. Od zakramenta  s. m a o; n ž k o v g g a

posvetjevana . .  .119

VII. Od zakramenta s. zakona.  . . 120

PETO POGLAVJE. OD K2RVIANSKE PRA-

vraNOSTa.121

I. Varaj se hudega. Od greba. . .122

II. Štora dobro. Od ijednost  in  d ® -

brab del. 12 4

P3RSTAV3K.

Angelovo tjotijene in rosGenkrantj

76
78

81

82

83
85

87

88
89

9 1

3AKRAMEN-

9 2
94
9 6
99

-