MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uridnlitve in apravii Maribor, Aleksandrova mata it. 13 , Talafon 3440m 2488 hhaja razan nedelja In prašnikov vsak dan eb 18. url i Valja masaSno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 19 Din t Oglasi po eenlku $ sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Llubllanl • Poštni Čekovni račun Sl
i št 11-400
JUTRA
V*
Razorožitveno vprašanje in Evropa
Pogled v globino najtežjega problema
V članku »Deset let evropske politike«
smo obrazložili gledanje Amerike na Pi oblem evropske in svetovne razorožitve, mišljenje publicista Armstronga in predsednika H o o v e r j a, ki se z njim strinja, ter na položaj, kakršen je po sodbi politikov na oni strani Atlantskega o-ceana. Armstrong in za njim washington-ska Bela hiša sta ugotovila, da sedanje krize niso krive reparacije in anuitete vojnih dolgov, ampak proračunske postavke za vojsko. Bili pa bi enostranski iti nepravični, če ne bi pokazali medalje tudi z druge plati. Silno bi se namreč motil, kdor bi mislil, da se Amerika trudi pri razoroževanju zato, da bi pomagala Evropi ali pa celo človeštvu sploh. Nasprotno: resnica je ta, da Amerika ne Pozna nobenih altruističnih ali celo etič-°ih idealov. Politična in kulturna usoda Evrope ji je deveta briga. Na tej strani Atlantskega oceana zasleduje samo svoje gole gospodarske interese: vojne terjatve in zaslužek!
S tega stališča je treba razumeti tudi Hooverjev razorožitveni predlog, po katerem bi se vojaška moč in pripravljenost Amerike prav nič ne zmanjšala, temveč zaradi oslabitve Francije, Anglije in Japonske na morju le še okrepila. Pomisliti moramo namreč, da Združene države na ameriški celini sploh nimajo nasprotnika, ki bi jih mogel napasti. Kanada je dominion, Mehika bi bila pomandrana. v nekaj tednih, če bi se ganila, o nevarnosti^ s strani srednjeameriških državic in južnoameriških držav pa sploh ne more biti govora. Združene države na kopnem torej niso in ne morejo biti ogrožene. Pa tudi na morju bi prišli kot nasprotnici v poštev samo Velika Britanija in Japonska, Na konflikt s prvo ni mogoče misliti, druga pa bi z vsem svojim brodov-jem težko kaj opravila.
Kako drugače je n. pr. položaj Francije ali Jugoslavije v Evropi! Kot soseda Nemčije, ki je prav za prav razorožena le na papirju, ker je redno vojsko nadomestila z zasebnimi vojaškimi organizacijami, je Francija vedno v nevarnosti novega oboroženega konflikta; posebno še sedaj, ko se Nemci vračajo k svoji stari predvojni mentaliteti svetovnega imperializma, revizionizma in revanše. Kdo bo jutri Hitlerju ali V i 1 j e m u, če se polastita nemške vlade, zabranil pripravljanje nove vojne? Mar Društvo na-
rodov s papirnatimi dekreti? Upoštevati moramo, da bi v tem primeru izkoristili položaj tudi Italijani, Madžari, Bolgari in bogve še kdo. Šele po vsem tem nam postane razumljivo, kako prav ima Francija, ko zahteva pred razorožitvijo garancijo za svojo »varnost In varnost svojih zaveznic. Problem razorožitve, posebno sedaj, ko imamo v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Rusiji poleg rednih vojsk, na katere so razorožitev edino nanaša, še nekontrolirane zasebne vojske, milice itd., torej za Evropo ni tako enostaven kakor za Ameriko.
Pa tudi gospodarski efekt, o katerem govori Amerika, ne bi bil vsled razorožitve tak, kakor se zdi. Pomisliti mora mo, da bi se v primeru razorožitve, po' sebno popolne, morala zapreti vsa ona številna industrijska podjetja, ki služijo oboroževanju. V teh podjetjih so zaposleni stotisoči, da, milijoni delavcev, teh nikov, inženirjev, uradnikov, znanstvenikov itd., ki bi na mah postali brezposelni. Že sedanjim in tem novim brezposelnim bi se pa pridružili še odpuščeni častniki, podčastniki in vojaki. Svetovna armada brezposelnih bi se kmalu podvojila; od 30 milijonov bi narastla vsaj na 60 milijonov! Konjunktura v trgovini, obrti in industriji se pa ne bi prav nič izboljšala. Edini efekt bi bil zaenkrat samo ta, da bi Evropa lahko odplačevala Ameriki svoje — dolgove.
Dasi ni na svetu, in seveda tudi ne v Evropi, prevdarnega človeka, ki bi načeloma ne bil proti vojni in za rozoroži tev,*in dasi se proti temu največjemu zlu borimo vsi in se moramo boriti, če hočemo rešiti kulturni razvoj civiliziranega človeštva, se moramo vendar zavedati, da se z glavo skozi zid ne more. Problem razorožitve je za Evropo silno kompliciran, povezan je z vsemi javnimi vpra šanji, od zgolj socialnih do zgolj poli tičnih. Zato bi vsaka enostranska rešitev pomenila le začetek še večje zmede. Pred vsako razorožitvijo je pa neobhod-no potrebna duhovna razorožitve in varnost integritete posameznih držav in narodov. Ali smo za to sploh že zreli? Smo zreli za resnično pobratenje narodov, ki bi bili pripravljeni strniti se v panevropsko unijo? Dokler se v nekaterih državah vzgaja mladina še po geslu: »Impa-rate a odiare!« — »Učite se sovražiti!« moramo v to globoko dvomiti!
Hugenberg proti Hitl&rju
Razlike med nacionalisti Tudi s Papenom
BERLIN, 27. junija. Nemška nacionalistična stranka je imela včeraj v Berlinu zborovanje vseh svojih voditeljev, na katerem je njen voditelj dr. H u g e n -b e r g ostro nastopil proti narodnim socialistom. Podrobno je navedel razlike med obema desničarskima strankama. Nacionalisti imajo trdno državno idejo, narodnim socialistom pa taka ideja manjka. Nacionalisti so za monarhijo, narodni socialisti pa še vedno kolebajo med republiko in monarhijo. Nevarnost je tudi, da se narodni socialisti in centruma-ši strnejo v skupno fronto. Nič manjša Pa tudi ni nevarnost samovlade narodnih socialistov.	.
Nadalje je Hugenberg zavrnil očitek, da so nacionalisti pomagali Hitlerju do veljave. Vsega Je kriv dr. B run Ing, ki Jih ni pravočasno pritegnil k delu. Nazorno pa je tudi dokazal, da nacionalisti niso socialisti, kakor hitlerjevci, ampak socialci.
in narodnimi socialisti — niso zadovoljni
Voditelj nacionalističnega poslanskega kluba v pruski zbornici je pa nastopil tudi proti P a p e n u in njegovi vladi. Dejal je, da nacionalisti z njegovo politiko niso zadovoljni. Od vlade zahtevajo, da se vrne iz Lozane brez nadaljnje obveznosti plačevanja reparacij, iz Ženeve pa s pravico oboroževanja.
Vreme.
Današnja vremenska napoved dne). Pretežno jasno in toplo.
(opol-
Prl boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franc Jožefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franc Jožefovo« vodo posebno dobro, Če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh Icka^ah, droge-jah in špecerijskih trgovinah.
Izjavi Herriota in Papena
Pomembne beseda nemškega in francoskega ministr-skega predsednika — Podlaga za sporazum
prvi, ki priznavam, da ima Francija pri likvidaciji reparacijskega vprašanja pravico do odškodnine. Če bi mogel nuditi tako odškodnino v materialni ali finančni obliki, bi to rad toril, ker pa to ni mogoče, bi rad nudil kompenzacijo na gospodarskem področju, in sicer v okviru gospodar ske reorganizacije Evrope. V nasprotju s svojimi predniki morem trditi, da predstavljam nacionalne sile nemškega naroda. Francija ima torej pri tem jamstvo, da podpiše vsa nemška javnost, kar podpišem jaz.«
BERLIN, 27. junija. Francoski ministrski predsednik H e r r i o t je izjavil nemškim socialističnim časnikarjem: »Bližamo se zgodovinskemu trenutku. Prepričan sem, da odgovorni politiki še nikoli niso imeli opravka s tako težkimi vprašanji. Prisiljen sem braniti stališče Francije, upoštevam pa tudi stališče Nem čije. Vznemirja me n. pr. dejstvo, da je šest milijonov Nemcev brez posla, in bil bi srečen, če bi jim mogel preskrbeti zaslužek. Za rešitev sedanjega težkega problema pa ne zadostuje samo dobra volja francoskih in nemških državnikov. Potrebno je, da izjavita tudi obe javnosti, da sta pripravljeni ta prizadevanja iskreno podpirati. Tako zahtevajo naši interesi in interesi vsega človeštva. Zato se obračam na vse, ki so za sporazum in dobre volje, da nas podpirajo pri naših stremljenjih za ustvaritev trajnega miru.«
PARIZ, 27. junija. »Mati n« objavlja izjavo nemškega ministrskega predsednika von P a p e n a, v kateri je dejal med drugim: »Jaz sem
LOZANA, 27. junija. Nemci in Francozi so se sporazumeli, da bodo skušali doseči sporazum na teh le osnovah: V Lozani sklenjeni sporazumi morajo biti definitivni. S posebnimi ukrepi se mora utrditi medsebojno gospodarsko zaupanje. Dok. ler se nemško gospodarsko stanje ne izboljša, Nemčija ne more ničesar plačati. Reparacijska plačila, ki bi se kdaj pozneje določila, ne smejo povzročiti izvoznega dumpinga, ki bi ostale države prisilil seči po enakih ukrepih.
Villem se pripravlja na vrnitev
Senzacionalna vest „Daly Telegrapha" — Cesar naj bi postal prestolonaslednikov sin — Hitler ne pripravlja obnovitve monarhije
LONDON, 27. junija. Pariški dopisnik »Daily Telegrapha«, ki se je pravkar vrnil iz Amsterdama, trdi, da je izvedel iz okolice bivšega nem škega cesarja V i 1 j e m a, da se vsa njegova rodbina pripravlja na vrnitev v Nemčijo. Obenem upa, da bo že v nekaj tednih rešeno vprašanje obnovitve cesarstva. Bivši cesar se zaradi svoje visoke starosti ne želi vrniti na prestol, ampak ga raj-
ši prepušča prestolonasledniku. Prestolonaslednikova žena pa se temu protivi in zahteva, naj nestane novi nemški cesar njen naistarejši sin.
PARIZ, 27. junija. »P e 11 t P a-r i s i e n« poroča, da je Adolf H i t-ler izjavil njegovemu dopisniku, da narodnosocialistična stranka ne pripravlja obnovitev monarhije. Ne bo se pa protivila eventuelni vrnitvi bivšega cesarja Viljema v Nemčijo.
Krvava nedelja v Nemčiji
Devet mrtvih, 60 nevarno in več sto lažje ranjenih Pred razpustom komunistične stranke — Ukinitev ustave in diktatura
BERLIN, 27. junija. Za včeraj napovedanega pohoda narodnih socialistov v Monakovo ni bilo. Pač pa so se narodni socialisti in komunisti, ponekod tudi socialni demokrati, spopadli v Ber Hnu, Diisseldorfu, Duisburgu itd. Bilanca spopadov izkazuje: 9 mrtvih, 60 nevarno ranjenih, več sto lažje ranjenih in okoli 500 aretacij. Tisk narodnih socialistov zahteva takojšnjo proglasitev obsednega stanja po vsej drža
vi, ker so deželne vlade posebno včeraj pokazale, da se ne pokore osrednji državni vladi.
Kakor se na merodajnem mestu zatrjuje, je državna vlada napravila na seji v soboto dalekosežne sklepe. Raz pustila bo že danes ali jutri komunistično stranko. Narodni socialisti izjav ljajo s tem v zvezi, da bo razpust komunistične stranke samo prvi korak k ukinitvi ustave in uvedbi diktature.
Sklicanje narodne skupščine
BEOGRAD, 27. junija. Narodna skupščina bo te dni sklicana k seji, na kateri se bodo reševala razna nujna vprašanja. Predloženi ji bodo zakonski osnutki o obmejnih četah, strokovnih zdravnikih za ustne in zobne bolezni, zobotehnikih, ureditvi plačevanja blagovnega prometa s Češkoslovaško in ureditvi turističnega prometa z isto državo.
USODA AVSTRIJSKEGA POSOJILA.
r 07*»j* 27. junija. Francoski minstr-
skl predsednik Herrlot Je sprejel včeraj
časnikarje, katerim je izjavil, da je vprašanje avstrijskega posojila zelo težavna zadeva. O njem se bo razpravljalo tudi na današnji seji irancoske vlade. Težava je v tem, ker Francija za posojilo nima zasebnega kapitala, francoska narodna banka se je pa postavila na stališče, da ne da nobenega političnega posojila več.
AMERIKA ZA BREZPOSELNE.
WASHINGTON, 27. .junija. Senat je brez glasovanja sprejel predlog, po katerem bodo izdani novi bankovci za 2.3 milijarde dplarjev. Ta vsota se bo porabila za podpiranje brezposelnih in javna dela. Brezposelnost je tako narastla, da je sedaj brez zaslužka že 10,600.000 ljudi
*
Maribor u, 'dne 27. VI. 1932.
i—naaaB—wanm sesa
Dana nam je oblast, da tudi proti svojemu nagnjenju storimo to, kar je prav. vest se imenuje ta nebeška sila, na kateri temelji vse, kar je človeškega.
LUJIZA FRANQOIS
Radi praznikov izide prihodnja številka »Večernika« v četrtek ob navadnem času.
Promenadni koncert.
Na praznik sv. Petra in Pavla bo v mestnem parku običajni dopoldanski promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba. Spored koncerta: Rustova koncertna koračnica »Dvorska straža«; VVeberjeva ouvertura k operi »Čarobni strele«; Fau-loeterjeva fantazija »Spomin na Verdia«; Parmov potpuri iz opere »Urh grof celjski«; Ružičeva romantična glasbena slika »Akroama« in Kubičkova koncertna koračnica »Astoria«.
Mestno kopališče
ostane radi snaženja parnega kotla in popravil do 5. julija zaprto.
Iz železniške službe.
Premeščeni so zvatiičniki: Josip Šiljan iz Vuzenice-Mute v Slovensko Bistrico; Marko Samastur iz Slovenske Bistrice v kurilnico Maribor, koroški kolodvor; Ivan Ježek s Pragerskega v Ljubljano; Iosip Kreitner iz Tezna v Čakovec; S Tezna v Maribor glavni kolodvor pa so premeščeni: Miha Weber, France Klemenc, Jože Polak, Mihael Mulec, Peter Weber, Mihael Krajnc, Ivan Felič, France Visočnik, Anton Fatur, Gregor Žagar, Ferdinand Grašič, Jakob Flegarič, Ivan Žerjav, Anton Irman, Anton Sluga, Alfred Feršič in Lojze Jurše; S Tezna na Pragersko: Štefan Mihurko, Ludvig Pogorevc, Jože Šoštar, Ivan Fermišek, Anton Gmeiner, Janez Berglez, Jože Ple-teršek, Matevž Kores in Mihael Leder-has. S Tezna v Celje Franz Mally, v Ljub jjano pa Ivan Liplin. Dnevničar France Ličof je premeščen s Ptuja v Laško.
Staršem v vednost!
Dekliška kolonija Podmladka Rdečega križa odide na letovanje v Bakarac v sredo, dne 29. t. m. s potniškim vlakom ob 17.30 uri. Vodstvo prosi starše, da pripeljejo otroke uro poprej na glavni kolodvor.
Vpisovanje v vadnico.
Za prvi razred vadnice na državnem moškem učiteljišču v Mariboru bo vpisovanje v četrtek 30. t. m. od 10.—12. ure v ravnateljski pisarni.
Predavanje na trgovski akademiji.
Slovensko trgovsko društvo opozarja svoje člane, da bo jutri, na Vidov dan, ob pol 9. uri dopoldne v prostorih Trgovske akademije na Zrinjskega trgu, zaključek enoletnega trgovskega tečaja Slov. trgovskega društva. Pri tej priliki bo predavanje o krizi in njenem razvoju. Predavanje bo zelo poučno in so člani vabljeni, da se ga udeležijo v čim večjem številu. — Slovensko trgovsko društvo.
Zaključni izpiti na trg. akademiji.
Od 11. do 25. junija so bili na drž. trg. akademiji v Mariboru zaključni izpiti, ki jim je predsedoval ministrski odposlanec univ, docent g. dr. Ljudevit Bohm. K izpitu je bilo pripuščenih 29 učencev in u-čenk in so ga napravili: z odliko Irma Pacher. S prav dobrim uspehom: Bruno Faninger, Frida Fink, Zora Jan, Olga Kenda, Gustav Starašina in Darinka Štuhec; z dobrim uspehom: Marijana Baučer, Pavia Eržen, Katica GrRc, Ivan Hartman, Emil Jazbec, Boris Jurca, Rudolf Kislin-ger, Alojz Kristovič, Alojz Petauer, Anica Serajnik in Peter Zorko; z zadostnim u-uspehom: Miroslav Božnik, Olga Forst-ner, Hinko Klojčnik in Zorka Šverko. 6 kindidatov je bilo odklonjenih za 3 mesece, 1 pa za eno leto.
Desetletnica mature.
V soboto, 9. julija bo prvi sestanek v kavarni »Astoriji« tovarišic in tovarišev, ki so maturirali na tukajšnjem državnem moškem učiteljišču 1. 1922. Na tem sestanku se bomo pogovorili, kje nekako bi skromno proslavili našo desetletnico. Pridite vsi, da obnovimo prijateljstvo in tovarištvo!
Legatov enoletni trgovski tečaj.
Vpisovanje v Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj dnevno v trgovini. Maribor, Slovenska ulica 7. Dijaški internat.
Štirinajsti jugoslovanski Vidov dan
Praznik junaštva, svobode in edin^tva
Jutri praznujemo združeni Jugoslovani štirinajsti Vidov dan svobode, praznik vstajenja k politični skupnosti in strnjenemu delu za veliko bodočnost. Spominjamo se tudi vseh onih junakov, ki so žrtvovali svojo kri za našo svobodo; vseh onih od zgodovinske bitke na Kosovem polju do onih, ki so z nadčloveškimi napori in z žrtvovanjem lastnega življenja porušili meje evropske Turčije in na krivicah zgrajeno stavbo dvojne monarhije Habsburžanov. Silna in svetla je tradicija Vidovega dne, simbola svobode Južnih Slovanov. Preživela je stoletja, budila, hrabrila in zmagovala. Noben narod v Evropi nima takega, dne, nima take silne tradicije!
Iz veličine Vidovega dne pa vstaja tudi nam, osvobojenim in združenim potomcem junaških prednikov, svetla zvezda vodnica, kažoča nam pot v bodočnost. Tradicija njegova nam kliče, veleva, roti nas: »Bodite bratje! Bodite trdni! Bodite edini!« Naša svoboda še ni trdna, še so na svetu narodi, ki si žele vašega razdora, ponižanja in propada. Že zavoljo njih smo dolžni odstraniti vse, kar nas še deli, kar nam še brani, da bi postali zares tako veliki, kakor je velika tradicija Vidovega dne.
Nam Slovencem pa veleva še posebej, da se moramo vedno, vsak trenutek zavedati, da moremo do popolnosti razviti svojo kulturno individualnost samo v veliki državi Jugoslovanov, v bratstvu, razumevanju in ljubezni s Hrvati in Srbi. In ko bomo jutri praznovali ta veliki praznik, praznujmo ga z iskrenim spoznanjem v duši: Držatimoramoželeznofrontodržav nega in narodnega edinstva n eomahljivo proti vsem ov-ražnikom, braniti jo vselej in povsod!
Ekskurzija »PUTNIKA« na vsesokolskl izlet v Prago.
Prometna pisarna »Putnik« javlja svojim izletnikom, ki so se prijavili za ekskur zijo v Prago, da bo odhajal posebni vlak dne 30. junija iz Zidanega mosta ob 14-43 uri, iz Maribora pa ob 15.15 uri popoldne. Vsak udeleženec dobi v Putnikovi pisarni sedežno karto za svojo rezervirano mesto. Izletniki lahko dobe proti pologu dinarjev priznanico, ki se bo dne 1., 2. in 3. julija med 13.00 in 14.30 uro v Pragi II. Vaclavske Namesti štev. 60, izplačala v čeških kronah.
Sokol Maribor I.
Sokolsko društvo Maribor I. otvori v avgustu svoje letno telovadišče v Magda-lenski ulici. Otvoritev bo združena z veliko akademijo na prostem dne 13. avgusta. Naslednji dan, dne 14. avgusta, pa bo istotam velika narodna veselica. — Opozarjamo vsa okoliška društva na to prireditev in prosimo, da na omenjena dneva ne prirejajo prireditev.
Hotel Halbwidl.
Na VIdovdan velik koncert. — Godba Schonherr.
Udruženje trgovcev, potnikov in zastopnikov, Zagreb, sekcija Maribor vabi cenjene člane na sejo, ki se bo vršila 29. t. m. v hotelu »Orel« ob 10. url dopoldne. Tačasno načelstvo.
Najemniki v Beogradu se organizirajo.
Jutri v nedeljo bodo ustanovili v Beogradu društvo najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov. Ob tej priliki bo tudi veliko zborovanje, na katerem bodo beograjski najemniki zavzeli stališče proti pretiranim najemninam. Posebna depu-tacija pa bo posetila ministra za socialno politiko in mu predložila sprejete resolucije.
S pitjem Sisačke mineralne vode
se lahko prepreči arterioskleroza.
Weekend v Rogaški Slatini.
Za praznike od 26. do vključno 29. trn. velike prireditve v zdravilišču Rogaška Slatina. Zlasti proslava Vidovega dne bo združena s svečano iluminacijo zdravilišča na predvečer, kateri bo sledila gran-de soiree dansante; 28. junija pa bo sokolska akademija. — Udobna in cenena stanovanja so na razpolago, pri bivanju čez 2 dni do konca junija običajen popust.
Kongres narodnih noš.
V Ljubljani bo v dneh od 3. do 6. septembra vseslovanski kongres narodnih noš. Za kongres je že zdaj širom naše države in med bratskimi slovanskimi narodi veliko zanimanje.
Akcija za znižanje najemnin.
Akcijski odbor ima v četrtek, dne 30. junija, ob 18. uri v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu važen sestanek.
Ponesrečen motorni vozač.
Preteklo soboto zvečer se je pripetila na Pobrežju huda nesreča 221etnemu motociklistu Nikoli Cokani. Ko se je vozil proti Mariboru, je s polno brzino zadel ob obcestni kup kamenja in padel tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi pod kolenom. Telefonično poklicani reševalci so ponesrečenca prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico.
Kolesar in motorist.
Ko je peljal včeraj popoldne po cesti proti Sv. Martinu zidarski vajenec France Poštrak iz Sp. Dupleka na kolesu svojo 171etno sestro Lojzko, je med vožnjo na nekem ovinku trčil ob motociklista Srečka Pepela, ki je pridrvel na svojem motorju od Sv. Martina. Sunek je bil tako močan, da šo vsi trije močno pobiti obležali v obcestnem jarku. Prepeljali so jih z vozom v tukajšnjo bolnico. Kolo je polomljeno, motor pa je tudi precej poškodovan. Kdo je zakrivil nesrečo, poizvedujejo zdaj orožniki.
Športni dan naših malčkov
Otroška olimpijada v mestnem parku
so dirkali mali avtomobilisti, kjer je zmagala srčkana šoferka Silva Stenškova pred postavnim vozačem Milanom Ogrizkom. Najbolj vesela pa je bila tekma »ožakljanih« fantkov. Tekli so v dveh skupinah in so priskakljali na cilj: prva Lešnik in Kuhalj, druga Benkič in Heinz, tretja pa Švajghofer in Klemenčič. Prav zanimiva je bila tudi tekma modernih ‘skidro-biciklov, kjer so dosegli Edi Krznih prvo, Sonja Tavčar drugo, Beba Pivlja-kovič pa tretje mesto. Najbolj razburljiva točka pa je bila zadnja: kolesarji! Dirkali so zopet v dveh skupinah. Izmed manjših so prišli I. Zvonko Alebš, II. Hanzi Lobi, in Milan Vumanovič. Starejši pa so prišli kot 1. Alojz Pšunder, drugi pa Zvonko Kafidžic.
V mestnem parku je priredil ISSK Maribor včeraj dopoldne svojo tradicionalno otroško olimpijado pod vodstvom ge. dr. R a v n i k o v e. Kako je ta olimpijada že priljubljena, so zopet pokazale mamke in deca, saj se jih je nabralo v parku toliko kot še nikoli. Program se je razvijal brezhibno in v hitrem tempu, tako, da je biia zadnja točka ob 341. uri. Med svira-njem godbe so se malčki vrgli v boj in dosegli v posameznih panogah prav lepe rezultate. Za tek na 100 in se jih je prijavi.o kar 22, tako da se je moralo dati dva predteka in prvi tri vsake skupine so se kosali v finalu, kjer so se plasirali kot L Ferdo Kuhalj, 2. Edi Lešnik, 3. Franc Heinz.
V s k i o r u so prišli kot I. Kristi Čer-golj, 2. ErichWregg, 3. Wolfi Bezjak, v skupini triciklistov pa je dosegel Kasper Leon prvo, Auer Tonče pa drugo mesto. V isti skupini je tekla tudi mala Majdiča Šef, ki je s svojim okrašenim otroškim vozičkom prehitela oba junaka. Za njinfi
Med odmorom sta igrala v pavilijonu dva mala virtuoza na harmoniko in sicer Čedo Ravnik in Majda Šef. Burno sta bila aklamirana in sta morala na koncu Še nekaj dodati. Pa pri prihodnji olimpijadi na zopetni mejdan, fantki in punčke!
Velika športna tombola.
Mikavni dobitki športne tombole so privabil; včeraj popoldne na tisoče ljudstva iz mesta in okolice na Trg Svobode, in vsakdo je čakal, kdaj se mu nasmehne sreča. Razdeljenih je bilo nad 500 lepih dobitkov. Največ sreče je imela Hedvika Krizišnikova, ki je zadela prvo tombolo štiri »jurje«, katerim je dala prednost pred spalnico iz trdega lesa; drugo tombolo 3000 Din je zadel mesar Rudolf Bračič; tretjo tombolo, radio-aparat, je sreča naklonila delavki Ani Šošteričevi, na šivalnem stroju bo šivala Francka Langer-jeva, na športnem kolesu se bo vozila krojačica Štefka Gombačeva, lepo, 170(1 Din vredno kuhinjsko omaro je dobila zasefinica Karolina Puceljeva, s krasnim športnim kanu-čolnom pa bo veslaril po Dravi zasebnik Viktor Štuhec. Otomano pa je zadela dijakinja. Ivanka Kokoljeva. Kompletna oblačila za štiričlansko rodbino bo s svojim dobitkom pa lahko oblekla prodajalka Gizela Bizjakova. V novi obleki se bo postavil kovač Josip Joneš, smučarski dres pa je zadel posestnik Tone Maj. Bala angleškega platna je sreča naklonila trgovskemu pomočniku Ludviku Rauterju, balo usnja zasebniku Webru, kanto bučnega olja zasebnici Mariji Mlakarjevi, dve svileni obleki in 2 metra drv Ivanu Korenu, Vrečo moke in 25 kg slad-kor ja Franu Verglezu, vrečo moke in 500 kg premoga pa Matevžu Glasu. Hišo bo lahko zidal dijajc Lederhas, ki je zadel 1000 kosov opeke, s kompletnim jedilnim priborom pa se b*o lahko ponašala zasebnica Renata Uršnikova.
Koncertna matineja v Studencih.
Mladinski pevski zbor deške šole V Studencih priredi na Vidovo po sv. maši ob 9. uri koncertno matinejo, ki naj pokaže napredek tega zbora, ustanovljenega od učitelja g. Cirila Mohorka še le po Novem letu. Zbor šteje 80 pevcev in obeta postati veren drug mladinskega zbora v Trbovljah. Vstopnine ni, zato so vsi Stu-denčani iskreno vabljeni na koncert, ki bo slovesno zaključil tudi šolsko leto in dostojno proslavil narodni praznik. Razstava otroškega vrtca v Studencih vzbuja veliko zanimanje vseh slojev. Obe vrtnarici gdč. Vreš in Špes sta pokazali, kaj znajo že naši najmanjši. Na to razstavo. ki bo odprta še v torek in v sredo ves dan, opozarjamo starše in prijatelje dece.
Ukradene kokoške.
Portjočniku Janku M., stanujočemu v Stritarjevi ulici, so preteklo noč neznani storilci vlomili v kokošnjak in odnesli tri najlepše kokoške, pasme »Leghorn«, vredne okrog 200 Din.
častna izjava.
Jaz podpisana Katarina Ploj, posestnica na Pobrežju pri Mariboru, St. Vrazova ul. 22, obžalujem vse razžaljive besede, katere sem dne 25. maja t. 1. izrekla v obraz gospej Kataripi Lešnik, babici na Pobrežju pri Mariboru, Cesta na Brezje 68, preklicujem te žalitve in se gospe Katarini Lešnik najlepše zahvaljujem, da ni vložila proti meni zasebne tožbe zaradi razžaljenja časti.
Obenem se zavežem plačati v roke dr. Rudolfa Ravnika, odvetnika v Mariboru, za pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju Pri Mariboru 400 Din, stroške za objavo te častne izjave v »Mariborskem Večer-niku« in stroške zastopstva, vse to do julija t. i.
Pobrežje pri Mariboru, 27. junija 1932.
K a t a r i n a P1 o j 1. r.
»Kako se vam zdi ta goslač?« »Spominja me na Beethovna.« »Beethoven vendar ni znal igrati gosli!«
»Saj tudi ta ne zna!«
Državne ligine iekme:
Slovenski prvak poraženi
Ilirija:Maribor 0:3
Znak svojega pozitivnega delovanja je 1SSK Maribor kronal z upehom, ki je našo publiko fasciniral. Ves dan je potekel v znamenju športnih prireditev; dopoldne v parku izredno uspela otroška olimpijada, o kateri poročamo na drugem mestu, popoldne prva velika športna tombola, ki je privabila čez 5000 ljudi, na večer višek: zmaga nad zmagami. Maribor je porazil dolgoletnega slovenskega prvaka in s tem svojega tekmeca
Ilirijo s 3:0!
Sodniku g. Mikuliču iz Zagreba sta se predstavili moštvi v teh-le postavah: Ili Ti ja (z nastopom, ki smo ga videli že pri zagrebških klubih!) Jakšič-Unterreiter, Berglez-Belak, Dekleva, Zit-nik-Ilovar, Lah, Svetic, Košak, Doberlet in
Maribor: Koren-Stepic, Bertoncelj, Stane-Kokot, Kirbiš, Prevolnik-Starc, Konič, Bertoncelj, Pepček, Priveršek, Zemljič.
Pred početkom igre je načelnik nogometne sekcije g. dr. Planinšek častita! Pepčku, ki je danes zaigral svojo dvestoto — in svojo najboljšo — igro za klubove barve, in mu v imenu kluba v znak priznanja izročil lepo praktično darilo. Istočasno je pozdravil goste in izročil njenemu kapetanu spominsko plaketo.
Približno 1800 ljudi je obe moštvi, be-in-zelene in modro-črne, sprejelo z burnim aplavzom, in živio klici.
Potek igre: I. ima početni udarec, navali na M. vrata, M. nervoznzo brani, v Protinapadu doseže kot, ki ga pa ne izrabi. M. se po početni tremi kmalu znajde, in po krasni kombinaciji in soloakciji Pepčkovi doseže vodstvo.
1:0!
Publika je navdušena. M. napada vedno bolj, toda Jakšič bravurozno brani. V enem teh napadov trči Priveršek ob Un-terja in odide s precejšnjo rano za deset min. z igrišča. Medtem zabije Pepček iz gneče pred I. vrati drugi gol neubranljivo mimo Jakšičevih rok.
2:0!
M. še vedno krepko napada, občinstvo želi tretji gol, vendar se hočejo fantje nekoliko odpočiti in malenkostno popustijo. Igra valovi s polja v polje. V 32. min. zastrelja Košak prosti strel mimo M. vrat v avt. V naslednji minuti ostane kot proti M po Stanetovi zaslugi neizrabljen. Žogo dobi Pepček, vendar pa ne more beležiti novega uspeha, ker ga vedno krijejo Po trije ali štirje možje. V ponovnem M. napadu si Jakšič pridobi naklonjenost občinstva, ki mu opetovano živahno ploska. V 35. min. zagreši I. foul, diktirani prosti strel pošlje Kirbiš v avt. M. igra postaja zopet boljša, napad za napadom proti I. Konič zastrelja sigurno šanso. Tudi doseženi kot ostane neizrabljen. Sodnik od-Diska.
Drugi polčas: M. prične: Pepček pošlje Po zraku žogo Žgurju proti kornerju; ta jo v zadnjem hipu vzame in poda v sredo!, in v 20 sekundi drugega polčasa beleži Pepček svojo tretjo trofejo!!
3:0!!
Publika triumfira, klobuki, časopisi, cigarete, palice, dežniki, kape itd. frčijo po zraku. Občinstvo se še ni pomirilo, ko se Konič z nogo malenkostno dotakne mimo idočega Doberleta s čevljem po bradi. Ta se vrže po tleh. Kokot in Konič ga odneseta v garderobo. Intervenira zdravnik dr. S ek ul a, ki pa ne more ugotoviti prav nikake poškodbe. Doberlet se vrne takoj na igrišče, pozdravljen z mogočnim aplavzom. M. kljub temu napada, Privršek zastrelja gotov gol, v dvanajsti min. kot za M., Pepček pošlje žogo voley Preko Berglesove glave v gol, todaJak-šiča ne more pasirati. I. dela na častni gol, a tudi rošada Doberlet-Košak ji ne more prinesti zaželjenega uspeha. Sicer se pozna znatno zboljšanje, toda železni zid M. obrambe ostane deviški. Sedaj |ma še celo Koren priliko, da se parkrat 'zkaže. M. ripostira in se.tako reši petminutnega objema Ilirije. Nenadoma se Žitnik pregreši nad Kokotom tik pred tribuno. Prvi glas iz občinstva: »Kaznovati ga mora!« Pomirjevalo moški glas: »Se ne izplača predlagati! Saj dobi itak *amo 7dnevno zabrano!«... Žitnikov
zgled vleče zlasti PriverŠka, Doberleta in Košaka, ostali pa se zadržijo v mejah dostojne in fairne igre. Igra je nekako izenačena. M. pride večkrat do strela^ na gol. V M. kazenskem prostoru leti žoga od noge do noge. Koren je ne more doseči. Doberlet pa privošči obema moštvoma kratek odmor in fingira oslabelost. Edini Jakšič skuša priteči in mu pomagati, drugih pa njegova »blesura« ni ganila ter so vsi ostali mirni na svojih mestih. Izjema je Košak, ki se zaletava krepko v zmagovalčeve fante, da so njihove noge v nevarnosti. Sodnik diktira ukor. Glas na tribuni: »ČudnoH« V 28. min. pričenja M. zopet s prejšnjo igro. Občinstvo je vedno glasnejše in želi četrtega gola. M. premoč postaja vedno vidnejša. Toda: kdaj je zmoglo pet mož ustrahovati na zelenem polju pri nogometu Jakšiča in njegovih deset fantov?
V 35. minuti kot zopet za M., konča pa za barijero; I. se zopet spravi na delo za častni gol. Pri tem se »odlikuje« zlasti Doberlet s foulom in ugovarja diktiranemu prostemu strelu. Zato je deležen sodnikove nagrade v obliki ukora, nakar pokaže občinstvu svojo onemoglo, pa sveto jezo. Glas iz občinstva: »Bi dobil tudi zato samo 7dnevno zabrano?«
V 43. minuti se I. posreči priti v nevarnem napadu pred nasprotna vrata, žoga menja noge, igralci zamenjajo noge in žogo, Stepic reši situacijo. Še par udarcev, sodnik odžvižga. Občinstvo se usuje na igrišče in odnese svoje ljubljence na ramenih v garderobo. Drugi pa ploskajo Jakšiču in nekaterim simpatičnim Ilirija' nom.
Ilirija je s tem nastopom znatno popravila slabi vtis, ki ga je zapustila pred tremi tedni. Tako v nastopu kot v kvaliteti igre sta bili obe moštvi ves čas na višku. Igra je bila zlasti v prvem polčasu res prvorazredna in če bo Ilirija pTedve-dla tako ali pa še boljšo igro proti dunajskemu Rapidu danes teden v Ljubljani, se takega zastopstva slovenskemu nogometu res ne bo treba sramovati! Vsak igralec je bil na mestu, radi igre ne moremo nikogar posebno pohvaliti, grajati moremo edinole tisto surovost dveh, treh....
Maribor je bil topot vreden bratov
Bertoncljev. Dokazal je, da zmaga nad Concordio nikakor ni bila slučajna, temveč izraz njegove moči in znanja. Razumevanje klubovega vodstva, ki je angažiralo prvovrstnega trenerja, ni ostalo brez odmeva. S tako igro se bo lahko ponašalo vse mesto! Posameznih igralcev skoraj ni mogoče prav posebno dvigniti nad druge: vendar: brata Bertonclja sta bila Mariborova protiutež stebru Jakšiču, Kirbiš, obe krili, Konič in Stepic so nadkriljevali svoje visavije. Prevolnik in Priveršek pa sta kljub blesuri predve-dla boljšo igro kot doslej. Kokot je ustregel vsem pričakovanjem in je zlasti prvi po'čas tičal ob nevarnem Doberletu. Korena pa oceniti ne moremo, ker tistih pet,
šest žog nikakor ne more biti kriterij za oceno njegovega dela in znanja.
Črni dan ljubljanskega nogometa.
Medtem ko je Ilirija klonila v Mariboru in dobila žogo trikrat v mrežo, je tudi Primorje v Ljubljani odigralo prvenstveno tekmo proti Viktoriji iz Zagreba, in jo zasluženo izgubilo z 2:0. Tako je Ljubljana dobila pet golov, dala pa ni nobenega!
SK Železničar.
Jutri ob 18. uri je na igrišču SK Želez*' ničarja strogo obvezen trening rezervnega in prvega moštva.
Izzivalna tekma.
Na Petrovo 29. trn. ob pol 18. uri se srečata po daljšem presledku mariborska rivala ISSK Maribor in SK Rapid na Ljudskem vrtu.
Tekmovanje za balkanski pokat.
Jugoslavija: Grčija 7:1!
Bolgarija :Rumunija 2:0.
Sokolstvo
Razvitje prapora Sokola v Gor. Radgoni
preteklo nedeljo je bil pravcat narodni praznik te obmejne postojanke. Ob tej priliki se je zbralo v Radgoni ogromno število okoliškega prebivalstva, ki je pri popoldanskem nastopu sokolskih, zlasti pa še vojaških čet navdušeno vzklikalo kralju in domovini. Nastop domačih Sokolov je bil izveden brezhibno, vihar nav dušenja pa je žela sokolska četa, ki je predvajala krasne vaje, ki jih je zaključila četa gojencev podoficirske šole v Mariboru z razantno salvo.
Razvitju so prisostvovali zastopniki raznih oblasti in sokolstva, tako starosta dr. Milan Gorišek, zastopnik Sokolske župe, prosvetni načelnik Karbaš, načelnik Sokola v Radgoni Lubej, podpredsednik NO dr. Vekoslav Kukovec. Došle goste in zbrano občinstvo sta pozdravila okr. glavar iz Ljutomera in tamošnji podžupan. Popoldanskemu nastopu je pri sostvovalo več stotin domačinov in mnogo Sokolov, zlasti iz Ljutomera in Križevcev. Nastop je dosegel višek v tekmi v odbojki, v kateri so zmagali Ljuto-
merčani nad moštvom gojencev podoficirske šole v Mariboru.
Sokolska slavnost v Konjicah.
Za slavnost razvitja sokolskega prapora Sokolskega društva Konjice na dan Sv. Petra in pavla je direkcija drž. železnic v Ljubljani dovolila za povratek udeležencev zvečer poseben vlak z odhodom ob 20.50 iz Konjic do Poljčan in s priključkom k vlakoma na glavni progi proti Mariboru in Celju.
Za vožnjo v Konjice na prireditev velja polovična vožnja, in naj društva svojemu članstvu izstavijo izkaznice v smislu zadevnega pravilnika, objavljenega v »Organizaciji«, pri čemer naj bo naveden odlok direkcije dTŽ. železnice pod štev. 16.021/2-II. 1932. Udeleženci dobijo na telovadišču v Konjicah za povratek potrebno potrdilo o udeležbi.
Največji nasad vrtnic na svetu.
V Langerhausnu v Nemčiji so bili y zadnjih letih urejeni največji nasadi vrtnic na svetu. Sedaj cvete tam 9000 različnih vrst, vseh drevesc in grmičkov pa je 400.000. Nasad je bil urejen za proučevanje vrtnic.
USTNICA	UR
Nacionalist. Smo tega mnenja, da je nacionalizem enako potreben kakor patriotizem. Ampak mora biti zdrav, trezen, strpljiv in pred vsem kulturen. Ne sme biti bolno pretiran, kakor smo ga vajeni gledati ponekod v naši soseščini. Te dni smo brali v praškem glasilu ministra Beneša te-Ie opombe na naslov takega nacionalizma pod napisom »Obsedenci«: Noben hudič ni tako iznajdljiv kakor hudič integralnega nacionalizma, noben drug ne zna celim narodom strupa laskanja tako ubrizgavati,. da dobijo od tega za vse čase vrtoglavost, in noben ne razpolaga s toliko varijacij ene edine laži. On šepeta: in milijoni so prepričani, da korakajo na čelu civilizacije; še več, da so kultura sama in da so jo vsem drugim še-le podarili. On šepeta: in milijoni prisegajo in zatrjujejo, da imajo edino oni v posesti neko prav posebno čednost, ki jo imenujejo pozemsko blaženost in ki je nekaj takega, ki se ne sme nihče predr2niti, da bi jo zamenjal s kako drugo čednostjo. Škoda le, da nimajo cigani še vedno nobenega pisem-stva: sicer bi že imeli črno na belem, da je izvršitev svetovnega duhovnega prevrata pridržana ciganizmu... Krepke besede, kaj?
Gospod L. A. v LJ. Le lepo skromno, prijatelj! Skromnost je velika čednost. Le ne tako, kakor tisti tovarniški dim-
nik v Čapkovi basni; ki se baha: Haha, oblaki! Take cunje! Tak siroten puhli Poglejte si rajši moj dim: kako je gost in temen! Res, tu se mora reči: To sol oblaki!
Gospod bivši minister: No, Vi bi morali še najbolj poznati resničnost Bossue-tovega izreka: Trop de gens ont intčre| que les princes ne conaissent pas la v6-ritč tout entičre.
Polemika. Seveda je tudi tu, kakor povsod: eno je teorija, drugo je praksa, Kaj je demokracija? V teoriji razumemo pod tem obliko vladavine, kjer počiva o-blast na celokupnem občestvu: kot volja tega občestva se smatra .volja večine, tako da v praksi označuje z besedo »demokracija« tisto obliko vladavine, kjer, upravljajo deželo dejansko in številčno prevladujoči somišljeniki. (Pri vsakem fevdalnem sistemu je baš nasprotno: manjšina vlada). S pojmom demokracija! je torej podana vladna oblika, ne pa ža tudi državna oblika: so izrazito demokratske monarhije in zelo nedemokrat-ske republike. Vsaka pošteno mišljena demokracija gleda, da se pri svoji ustvaritvi postavi ha kar najširjo podlago. Vj ostalem je demokratična v nekem, v svojem smislu vsaka vladna oblika, vpra šanje je samo, koga priznava za »občestvo«.
Zadnji dnevi preroka Mohameda
Ob 1300-letnici njegove smrti.
Te dni je preteklo 1300 tet od smrti velikega ustanovitelja muslimanske vere, preroka Mohameda. Prav za to obletnico je pa izšla v Nemčiji zanimiva knjiga »Mohamed, njegovo življenje in njegova vera,« v kateri se na popularen, a vendar na kritičen in dostojen način obravnava življenje in delo tega velikega Arabca. Knjiga je napisana po avtentičnih zgodovinskih podatkih in skuša verno in analitično pokazati lik Mohamedov, komentirajoč obenem osnovna načela njegove religije. O njegovih zadnjih dnevih piše tole:
»Leta 631 je odšel Mohamed na romanje v Meko, prvič in edinič po ritualu, katerega je sam predpisal. Sedeč na hrbtu kamele je govoril vernikom o položaju žene. Podobne so vojnim ujetnikom: nimajo pravice odločati o svoji usodi in po svoji volji gospodariti v hiši. Moški jih ima pravico strogo kaznovati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, posebno, če bi se uprle njegovi volji. Iz strahu pred
Alahom pa mora ravnati z njimi vendar le pravično in dobrohotno. Vsi muslimani so bratje. Noben pravi vernik ne sme svojemu bratu škodovati ne materialno ne duhovno. Vsakogar, ki ni musliman, pa mora preganjati, dokler ne prizna: »Ni Boga razen Alaha!«
Nekaj mesecev po romanju v Meko je obolel prerok za mrzlico. Neke noči te prebudil svojega slugo in mu rekel, da je dobil naročilo, naj odide na neki grob v Medini. Podala sta se tja in Mohamed je bil dolgo zamaknjen v molitev. Nato je rekel: »O, verniki! Alah mi je dal ključe tega sveta in ponudil mi je dolgo življenje ter naposlea raj. Vprašal me je, ali sem s tem zadovoljen ali pa hočem takoj k njemu. Odločil sem se za poslednje.«
Občutek bližajoče se smrti, ki se navadno pojavi pri nevarnih boleznih, se je pojavil tudi pri preroku ob obisku omenjenega groba. Takoj po vrnitvi s Pokopališča se je njegovo zdravstveno stanje silno poslabšalo. Doma je zaprosil^ vse svoje žene, naj ga puste samega, pri sebi je obdržal le svojo najljubšo ženo Ajšo. Bolezen je naglo napredovala, zato so mu dali neko zdravilo, ki se je
navadno uporabljalo pri pljučnici. Ko se je zavedel, je vprašal, zakaj so mu dali zdravilo. Razjezil se je in odredil, da mu morajo vse žene popiti enako količino istega zdravila.
Naposled pa je bolezen pričela popuščati, in Mohamed je zopet zahajal v mošejo. Izboljšanje je pa bilo le navidezno. Mrzlica se je ponovila še huje. Na dan 13 mesca Rabi I. (8. junija 632) je veliki prerok izdihnil v naročju svoje žene Aj-še. »Ne, prijatelj, največji tovariš v raju...« so bile zadnje besede, ki so jih spregovorila njegova usta.
SAi«a
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
Zakonca z enim otrokom
iščeta mesto hišnika v mestu. Naslov v upravi »Večernika«.	2036
Dva solidna fanta
sprejmem kot sostanovalca in na hrano. Loška ulica 5 I, vrata 7.	2031
' Stran ?.
Mariborski »VE ČER NIK« Jutra
V Mariboru, dne 27. VI. 1932.
Ni pravega poletnega počitka brez naše praktične obutve. V poletni vročini in soparnih dneh nosite lahko in zračno obutev. Vse naše prodajalne smo preskrbeli z bogatimi vzorci poletne obutve v raznih kombinacijah modernih barv. Naša obutev je cenena in dobre kvalitete.
Vel. 19-26	Vrsta 4441-05
Za deco: Zračni in lahki platneni polčevlji okusne oblike, z gumijastim podplatom in peto.
Moške sandale.	Vrsta	2947-00
Sandali ne žulijo niti nog niti žepa. Otroški št. 22—26 Din 39.—. št. 27—34 Din 49.—, ženski št. 35—38 Din 59.—, moški št. 39—46 Din 69.—.
Žlica in kljukica Din 4.—
Lufov vložek Din 5.—
1* deklice.	Vrsta	4762-74
okusni platneni čevlji z belim gumijastim podplatom in peto, v nljansah raznih barv. K poletni oblekci.
Vrsta 4337-25
Specijalni platneni čevlji za tenis z izvan-redno močnim gumijastim podplatom. Izdelani po navodilih najboljših tenisigralcev.
Vrsta 4435-37
Ženski platneni čevlji v sivi barvi z gumijastim prožnim podplatom. Praktični so za vsakdanjo nošnjo. Otroški Din 39.—.
Vrsta 1805-61
Naši gumijasti kopalni čevlji Vas najbolje obvarujejo, ko hodite po razžarjenem pesku in ostrem kamenju. Lahki so in udobni.
Specijalna vina liter Din 6.-, 8’-, 10--. Pivo v sodčkih, piščanci komad s salato Din 20-- in razni drugi prigrizki. Za obilen obisk se priporoča gostilničar Peklar,
SCHERBAUM
Meljski hrib 12
toči vino
po Din 4'— in 5‘— od od 5 Ilirov naprej.
Pijačo po Din 150.
Veliko Izbiro
pomili kovček o v
po najnižjih cenah nudi
IV. KRAVOS
ALIKSUNDROVA 13
preje Polič, Studenci, Aleksandrova cesta 29
v sredo 29.1. m.
203s Začetek ob 16. uri.
Sobo In črkoslikanje,
vedno nalnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria*.	3
enonadstropno, lepo z vrtom, brez popravil, magdalensko predmestje, prodam. Ponudbe pod »Brez popravil 450.000« na upravo lista.	1993
Opravilna številka:	£	IX	1708/32
Dražbeni oklic
Dne 28. julija 1932 dopoldne ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 11 dražba nepremičnin
Polovica:
zemljiška knjiga: Polička vas, vi. št. 22 in 216 Cenilna vrednost:	Din	25.000*63	in	37.847*65
Najmanjši ponudek: Din 41.899*—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelje, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sodišče v Mariboru
dne 4. junija 1932,
Najmanjši ponudek: Din 330.04462
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru,
Okralno sodišče v Mariboru
___________dne	30.	maja	1932.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; oredsmvnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru.