XVI. letnik. V Gorici, 23. aprila 1908. 17. številka. Uhaja viak četrtek ob 4. uri popoldne 'Aokopiii is na vr*-2«jo. Jtefnui kovana pismi ■■ na ipre-|rmijo. Cina listu inala ta colo lato 4 krona, u p ji lata 1 krom. Za kosit) promolno - slovenski pedagoško - katehetski te^aj". Delovalo se bo. da bodo Slovenci častno zastopani. D. S. K. pošlje tudi dva govornika, da bosta sporazumno z osnovatelji tečaja prevzela primerno tvarino za svoja referata. D. S. K. je stopilo v dogovor s hrvatskimi kateheti, da se določi čas, spored in okvir tečaja. Opozarjamo člane katehetskega društva že sedaj na to velevažno prireditev, ki ima namen zbližati Slovence in Hrvate v najvažnejši in najpotrebnejši panogi — na polju duliov-skegu delovanja. Vsak katehet naj bi porabil morebitne počitnice za izlet, ki mu bo združil zanimivo s poučnim. — Godovi prihodnjega tedna. — Nedelja 26. aprila: 1. po veliki noči ali bela nedelja; Klet, papež; Marcelin, papež; ponedeljek 27. aprila: Pe-regrin, duh., Anastazij, p.; Cita, devica; torek 28. aprila: Pavel od križa; Vital, mučenec; sreda 29. aprila: Peter, mučenec; Robert, opat; Antonija; četrtek 30. aprila: Katarina Sij. devica; Marijan, mučenec; petek 1. maja: Filip in Jakob, apostola; Žiga; Jeremija, prerok; sobota 2. maja: Atanazij, škof; Sekund, mučenec. — Sejmi meseca maja na Primorskem. V Ajdovščini križev teden; Boljunc 24. maja; Divača 26. maja; Ge-rovo 16. maja; Gorica drugi in zadnji četrtek; Hrpelje 2. maja; Kastev 22. maja; Kojsko v pondeljek po sv. Juriju; Seždna 3. maja; Štanjel 21. maja; Volovsko v Istri 16. maja. — Po bližnjih krajih: Videm 31. maja (2 dni) semenj sv. Kan-cijana; Bohinjska Bistrica 1. maja za živino; 11. maja iu v četrtek po Bin-koštih v Senožečah; v pondeljek po sv. R. T. v Št. Peiru na Krasu. Mestne novice. m Procesija na Sv. Goro. »Slovensko kat. delavsko društvo“ ▼ Gorici, žensko društvo „Sialnica“ in druga društva priredijo tudi letos tretjo nedeljo po Veliki noči procasijo na Sv. Goro. Tudi letos bodo za delavsko ljudstvo duhovne vaje in sicer tridnevnica, ki se bo obhajala v cerkvi sv. Ignacija v če-trek, potek in soboto pred tretjo nedeljo po Veliki noči. To dajemo na znanje bratskim društvom in Marijinim bratovščinam po deželi, ki se mislijo udeležiti teh delavskih slovesnosti. m Za začasnega ravnatelja v cen- tralni bogOBloviiici je imenovan profesor č. g. dr. Jakob B r u m a t. m Nov goriški občinski volivni red. Bne 5. marca I. 1907 je sklenil dež. zbor goriški nov občinski volivni red. Z najvišjo odločbo z dno 30. marca 1. 1. pa je ceBar potrdil omenjeni zakonski načrt. Ta novi občinski volivni red jo važen radi tega, ker onemogočuje obstrukciji v občinskem zastopstva, ki bi preprečila izvolitev župana. m Ravnatelj S i m z i g ostane. Ie zanesljivega vira čnjemo, da je gimnazijski ravnatelj Simzig na prigovarjanje samega namestnika amaknil svojo prošnjo za umirovljenje. Ravnatelj Simzig ostane na svojem mesta najbrže še eno leto. m Odbor „SIov. katol. delavskega društva" v Gorici ima v nedeljo ob ll'/3 sejo v druitvenih prostorih. m Opozarjamo na oglan g. Rafaela Vuge, trgovca z jedilnim blagom v Gorici na Kornu št. 6 in ga priporočamo rodoljubom v mestu in na deželi 1 Hrasno manufakturno blago po zelo nizki ceni prodaja ..Krojaška zadruga" v Gorici. Vzorci blaga sc razpošiljajo lirezplafno. Iz goriške okolice. g Umrl je g. Josip Faganel, župan v Oseku, deželni poslanec, ud c. kr. okrajnega šolskega sveta, ud pogozdovalne komisije in cestni odbornik dne 16. t. m. ponoči, previden s svetstvi. Pokojnik je doživel visoko starost 77 let. Občinsko starešinstvo ga je imenovalo v svoji seji dne 12. t. in. radi njegovih velikih zaslug za občino Osek-Vitovlje častnim občanom. Ža-libog pa, da mu zastopniki niso mogli izročiti dipjoiiie, ker ni nihče pričakoval tako nagle smrti. Bil je vedno mož odločnega krščanskega mišljenja in veren pristaš krščanskih strank. Kot župan je do zadnjega opravljal sam vse posle, dokler ga ni popolna onemoglost prisilila, da je šele začetkom tega meseca moral izročiti občinsko upravo svojemu namestniku. Pokojnik je bil vsestransko izobražen, zato ga je ljudstvo čislalo in mu poverilo različne službe in časti. Takega župana ne bo imela naša ob- čina več kmalu. — Pogreb je danes (soboto) popoldne. Blagemu možu večni mir in pokoj ! g Lokve, 19. aprila 1908. — O polnoči je oznanjal strel — in za njim drug in zopet drug — po naši višavi: Velika noč je tukaj — aleluja! 0 narod moj, veselo ukaj — aleluja! Ustal je Kristus, zmagal smrt — aleluja ! 1 ti, moj rod, ki bivaš tod, ne boš še strt — aleluja! g Zahvala poslancu Fonu. »Del. podporno društvo" na Lokvah je dobilo od c. kr. polj. ministerstva — potem c. kr. gozdne direkcije v Gorici — 100 K podpore: — uspeh poslanca Fona; hvala mu zato! Hvala tudi c. k. gozd. oskrbniku na Trnovem, g. N e u w i n-g e r-ju, ki je prošnjo blagohotno podpiral! — Za .del. podp. društvo" A. Plesničar, načelnik. g Padel je s tovornega vlaka blizu Solkanskega mosta 31 letni želez niški uslužbenec Ivan Ivančič. Težko ranjenega so prenesli v goriško bolnišnico. g V Podgorski papirnici je za nadzornika neki Mermolja, doma iz Vrtojbe, ki delavstvo tako šikanira, da nikomur ni mogoče izhajati. V Podgoro je prišel pred kratkim; lani je bil še v Vevčah, kjer pa je organizirano kršč. socialno delavstvo kmalu naredilo konec njegovim šikanam. Poprej je bil tudi še v Gralwainu, a je tadi tukaj moral oditi, ker je z delavstvom, posebno z delavkami grdo ravnal. Začetkom onega tedna so delavke žs začele stavkati; a so se vrnile na delo pod pogojem, da se Mermolja kmalu odstrani. — Upamo, da bo ravnateljstvo papirnice upoštevalo zahteve delavstva in bo odstranilo človeka, ki meni, da delavka ni človek. g Koliko je vreden „Pr. Listu ? Za dve besedi in pol — .Vzgled Gor. Trebušu“ — je dobil „Pr. List" iz Gor. Trebuše že tri dolge klobase v plačilo : — škoda, da preveč smrde po Česniku in smoli! Zalo jih „Pr. List“ hvaležno vrača s prošnjo, naj se ž njimi nekemu nedoletnemu „b t a r ej š i n u" uku-pijo leta. g Divjaški čin. Ni velikonočno nedeljo zvečer je neki Dorni* Anton v Št. Petru klical pred šolo svoji dve hčeri domov. Pri tem sta pritekla dva mladeniča, ki sta moža napadla z nekim orodjem ter ga hado ranila na glavi. Moža so oddali v bolnišnico. Potem sta dirjala divjaka skozi vas in na trsa vrgla kamen v glavo nekemu Jožofa Čargo tu, da se je zgrudil na tla. Potem sta zbežala proti Vrtojbi, iz čeBar sledi, da sta Vrtojbenca. Kdo je kriv podivjanosti ? Orožniltvo naj bb za to stvar bolj zanima. g „Kat. slov. izobražev. društvo* v Biljah priredi na belo nedeljo ob 4. pop. v dvorani pri Sol er j a poučno predavanje o delavskem vprašanje. Vstop je vsakomur dovoljen. Prihodnje predavanje bo 3. nedeljo po Velikinoči. g Požar v Dornberga. V noči od velikega petka na veliko soboto je nastal požar v poaojilnični hiii v Dornberga. Do tal je pogorel hlev in del gospodarskega poslopja. Najemnika krčmanja Dopliharja je zgorelo nekaj sena, slame in približno 80 hi vina. Doplihar je zavarovan, istotako posojilnica. Vendar ne toliko, kolikor je škode. g Zavarovalnice za govejo živino so se velikonočni ponedeljek uita-novile v Grgarju in v Ravnici. Iz ajdovskega okraja. & Iz llihenberga. Opozorjen sein bil na sledeče vrstice v „Soči“: Brje — .Dne 12. t. m. smo imeli posvetovanje, kako bi se vspešno vprli zidanju nove cerkve iu župnišča v Rihenberku" iu „na belo nedeljo bo velik javen shod, kjer se bo razpravljalo tudi druga gospodarska in poiit. vprašanja. Na shodu bosta govorila gg. poslanca Gabršček in dr. Franko. Udeležba bo velika tudi od drugod". Taka posvetovanja in shodi so nad vse smešni in slepilni. Kdaj se je sploh mislilo na zidanje novega župnišča v Rihenbergu? Nikdar in nihče. Čemu se posvetujete in napravljate shode proti nameravani malenkostni popravi župnišča, ktera je uže pred meseci ustavljena? Čemu razburjate ljudstvo proti stvari, katere ni in je nikdar vsaj v daljni prihodujosti ne bo? Iu pa še Gabrščok iu dr. Franko, ki bosta govorila tudi o gospodarskih vprašanjih, bosta govorila tedaj tudi proti zidanju župnišča (gotovo mislite popravi župnišča). Lep predmet sta si izbrala gg. postauca za prvi svoj nastop! Gospodje posvetovala iu shodarji čujte: Je nekdo drugi pred Vami ustavil popravo župnišča — iu ta je g. Jožef Pavlica, župan rihenberški z drugimi. Kdo še tega ne ve? Da bote na shodu vendar vedeli kaj povedati, Vam zadevo kratko pojasnim. Konkurenčna obravnava za popravo župnišča je bila napovedana za 11. januvarja 1908 leta, a se je kot omenjeno ustavila od glavarstva. Da pa še nadalje ne bote v .strahu", Vam tudi izjavljam, da z a vselej opustim vsako prizadevanje za popravo župnišča konkurenčnim potom t. j. n a stroške občine, kateri bi bili mi-grede povedano znašali za občino okrog •1000 K. Upam, da Vam je sedaj stvar jasna, da so vsi tozadevni proti shod i in protiposvetovauja nepotrebni. V Rihenbergu dne 16. aprila 1908. Josip Stran car, župnik a Trije škandali. Is Rihemberga, 22. aprila.: Liberalni divjaki so sn na Velikonoč med seboj stepli v Vasi. Tone Fabjanov je trdil, da žapnik ukaže v cerkvi, drugi .Mi Vaščani ukažemo v cerkvi-. Na to so planili na Toneta in ga pobili na tla. A bili so dragi bolj udarjeni kot Tone. Tone Fabjanov je Bploh med liberalci v Vasi nvjbolj brihten fant. L<) škoda, da se večkrat preveč izpozabi. Liberalni divjaki iz Vasi so na Ve-likcnoč med sv. mašo ob 10 ari delali velik škandal na ‘koru. Tone Fabjanov se je obnašal prav dostojno. Nasilno bo ae vedli proti pevcem in organistu. Nameravali so z zastavljanjem prostora z z glasnim zabavljanjem, kvarjenjem piščalk pri orgijah ter suvanjem motiti petje med 1. in 2. sv. mašo. Oi> 10. ari je nastal res pravi škandal v cerkvi. Pred končanim orgljanjem in petjem so vdrli na pevce prav divjaško. Pevci bo bili prav mirni. Liberalci so vpili in preklinjali, da je vse ljudstvo v cerkjri bilo razkačeno. Slišalo se je glasno: .Oštja te vdari, te vržem čez ganku. Di niso pevci vse mirno prenesli bi bilo prišlo gotovo do žalostnih posledic. Liberalni divjaki so napadli na Velik, pondeljek na PreBerjih v gostilni pri Vidmarja mirne goste. Ta bo bili zbrani vsi jpevci z organistom in g. kaplanom ter mnogo mož z družinami in precej vrlih mladeničev iz Vrha. V mraka pride sporočilo, da nameruje liberalna preserjska in mravljevska druhal vse goste pri Vidmarja napasti in pobiti. G. kapi »n in organist sla odšla Odšli so tadi vsi pevci in pevke pravočasno. Eiako veči del vrhovskih fintov. Oitalo je nekaj družin in mladeničev iz Vrha. Kar pridrvijo liberalni divjaki z grozovito surovostjo. UJerejo v kuhijjo gostilne, mečejo kamnje skozi oknja v prvo nad-stropje, pobivajo šipe, kjer so bili gostje ter hočejo k gostom na pretep. Vrhovaki mladeniči so bili gorki, da planejo nanje; k modri možje so bili tako previdni, da so držali vrata zaprta in niso pastili ne gostom ven. ne barabom noter, ter so tako preprečili krvavo klanje, ktero so divjaki obetali. Imeli so v kahuji mnogo kamnja napravljenega. D) 3. popolnoči so Btražili b živinskim tulenjem gostilno. Gostilničarjevemu sina ae je posrečilo uiti skozi okno po orožnike. Na poti bo ga trije vrgli čez zid, a je le še bolj tekel. Orožniki so prišli ob 3. popolnoči ter našli spodaj le še nekaj, a ne glavnih razbojnikov. Oprostili so „ujetnike“. Prej še so ili po razgrajača glavnega liberalca na Lecki breg, moral je vstati in žnjimi iti na lice mesta. Vse tri slučaje ima orožništvo v rokah. Izražena sodba orožništva in vBegi pametnega ljudstva je ta: Da bi ne bili pristaši ljudske stranke mirni in povsem potrpežljivi, bi s p 1 oh p os ebn o te praznike nastali grozni pretepi. Liberalci so se potem sami med seboj potepli in ai klobuke porezali. Vse ljudstvo je silno ogorčeno nad surovostjo in nasiljem liberalnih divjakov. Glede škandala v cerkvi se je nek Rihenberčan v pondeljek v Batujah izrazil: Jaz sem liberalec, a tako divjaštvo liberalnih Vašanov v csrkvi nad vse obsojam in sram me je, da sem njihove stranke. Danes zjutro se aretirali: Janez-a in Jožef-a Cebron iz Lsckega brega, oba brata liberalen, Karol-a Kodrič od Mrav-jevov, liberalca, dva Lakcova sina iz Preserij, oba liberalca. Liberalni divjaki so napadli isti dan na Kresiji Toneta Ztnovega it Pre- serij, Ceneta Mašončkovega iz Brji in se enega Brejca. Vrgli so jih ob tla in zmirjali. Ta četrti slučaj ima uže sodnija v roki. Tedaj te praznike smo imeli v IV-henbergu kar je do sedaj znano, nič več kot štiri slučaje liberalno .izobrazbe". Včerajšnja „Soča“ je pihala ^klerikalni divjaki napadli liberalne izobražence*. Zamenjala je stranke. To je le malenkostna pomota. Dodatno: Orožniki so izpustili Ja-' neza Čebron in starejšega Lackovega sina. Na novo bo še aretirali dva mladeniča naše stranke iz Vrha, ki sta ob napadu v samobr&mbi btja udarila napadalca, in liberalca Janeza Ličen. Aretirani bo torej 4 liberalci in dva naša. a Skrilje. Našega gospoda župana „Piskarja* hudo peče moka in koraza, ki jo je naročila .Hranilnica in posojilnica v Kamnjah* potom ^Goriške zveze* Jezi bo in zagotavlja, da gre nad župnika, kdo mu je dofolil „štebet robo“. — G. Piskar, kar potrudite se v Kamnje ; saj greste itak vsake kvatre. Ondi boste videli, kakšne pravice ima posojilnica. Za danes dosti. Iz kanalskega okraja. ki Na veliki petek , se je obesil v Lokovcu posestnik Anten S n 1 i g oj. Radi nekih domač h stvari se je razjezil, odšel od doma in se obesil na smreko. Iz tolminskega okraja. t Pečine-Ponikve. Z dopisom iz Ponikev v „Prim. liBtu“ z dne 12. marca t. 1. nisem jaz z nikakej zvez'. — Naj se blsgovole „suraničarji“ obrniti na kako drugo firmo. Andrej Štrekelj, vikar pečanski-administrator ponikovski. (Potrjujemo. Čudno, da ie toliko ogibanja radi enega dopisa že 6 tednov. — Ured.) t Smrtna kosa. — Pri Sv. Luciji je umrl po daljiem bolehanju in vsled starosti 15. t. m. Avguštin Kovačič, po domače „Drejau. Če koma, bilo je njema življenje res potovanje. Bil je občinski obhodnik nad 40 let, prehodil v Svetolucijski obširni občini stokrat in stokrat ob vseh vremenih, ob solncu in lani vre ceste, vse poti, vse steze, laze in prelaze. Poznal vse ljudi, bil živa kronika, po pravici ga je župnik šaljivo imenoval .tajnega s»etnika“ in .ministra zunanjih poslov". Župani bo padali ali odstopali, attrejšinstva se menjala — on je OBtal, saj brez njega novi žapan skoro ni vedel, ne kam ne kod. Bil je pošten mož, pravičen, delaven in trežen, posestnik kmet in kolar po rokodelstva. In na veliki petek ob eni popoldne je nastopil naš Dreja svojo zadnjo pot na hribček k Sr. Mavra. Štirje usmiljeni možje so ga nesli tja gori, dva bivša še živeča župana in sedanji župan pospremili so svojega zvestega slažabnika v duhu na zadnjem potu — v duhu I t Shod .Kmečke zveze* za sodni okraj tolminski bode na belo nedeljo ob 3li popoldne pri Sv. Luciji v prostorih g. Vuge. Poverjeniki, člani, somišljeniki pridite mnogoštevilno ! t Podmene. — Zadnji dopis iz Podmelca v „Primorcuu fcicer ne zasluži odgovora, ker je le izbrnh grde z»viBti in jeze, ker smo tukaj vstanovili izobraževalno drnštvo; vendar hočemo znanemn nadzdrežbarju kratko povedati, kar mn gre. — Ako ste res naprednjak, vesetite se napredka tudi pri dragih ; mi ne stavimo nobenih zaprek napredka v vaših „čital-nicah“, in prosto vam je, da vstanovite čitalnico še v Zagačnika. Če se žapmk ravna po načelu : za dobro stvar blago in denar, ni to vam nič mar I — Žapmk ne bo prišel k vam beračit, tudi če se zgodi, česar se vi že očitno veselite, da namreč čez tri leta duhovnike iz Sole vriete in morda še iz župnišča in iz cerkve. Skrbite za svoje, in bolje bo zanje in za vas ! Izobraževalno društvo šteje — bodi vam ljubo ali neljubo — že nad petdeset Članov ; vsak član je plačal udnino sam, ndnino 3. razreda, t. j. 40 vinarjev, je plačal samo eden! — Human ni pri nas nobeden vpisan, socialdemokrat tudi ne, ampak — kar vas najbolj jezi — gami pošteni mladeniči in možje. Tudi neka rajfaiznovka vam roji po glavi, in oblastno izjavljate, da o tem boste še govorili. O čem pa vi sploh ne govorite, plasti ko ste nabiti kot portar-turski top? Ako se rajfajznovka kedaj tnkaj vstanovi, vedite, da se bo to zgodilo brez vas in preko vas in vaših trabantov I Začeli smo »misliti h s v o j o glavo* in tudi delati po svoji glavi, ker smo spoznavali, da kdor ima dar za same zdražbe, nima dara za — resno delo. — Kadar se bo pa kdo zopet .sladko ginjen in vnet za gospodarski napredek” ob ^trudnih, poznih11 arah vozil proti domu v svoji ekvipaži — v košu, naj opre svoj duhoviti pogled v lano in zapoje: Luna sije, nri bije. .. N a domov še ni — V koša spava, kaoštna glava od rebule ga boli. — Vsakdo o CD = CD C/O O c/> rf CD naj enkrat poskusi kupiti pri ..Krojaški zadrugi" in ne bo se kesali Iz cerkljanskega okraja. c Cerkno. — Splošno znano je, kako žalostno ulogo so igrali naši liberalci ob zadnjih občinskih volitvah. Vse dneve ao imeli nastavljene vohune a lil Blaž v Melinab, da pazijo na to, kako se bodo klerikalci vdeležiti volitev, z očitim namenom, vdeležiti se volitve, ako bi bila vdeležba od naše strani majhna. Hoteli so namreč z zvijačo prikrasti se v sta-rašinstvo, kakor se jim je, gotovo prvič in zadnjič, posrečilo v maju 1906. Koso pa videli naš nastop, so .po resnem p r e u d a r k u“ (I) vrgli paške v koruzo ia se poskrili kar so „urbi et orbiu povedali v .Primorca" od 22/11. 1907. Mi smo to dejstvo konstatirali; a glej ga vraga I Kar z loparjem so ndarili po naB v .Primorcu11 od 13. 12. 1907; predba-civali so nam „nesramen dopis" ter naB pittli z „lažniki“, zmerjaje nas v svitu akademične omike s „klerikalki“. Celemu sveta so hotoli natvezeti ostudno laž, da se za volitve in za starašinstvo ne brigajo. V resnici so pa vse poskušali, da bi se vzdržali na krmila. Te dni «o nam pa sami izdali tajnost, da so po dr. Gruntarju rekurirali celo do mini-sterstva za notranje zadeve zoper zadnje obč. volitve, ker je bilo, po njih mnenju, prejšnje starašinstvo proti postavno razpuščeno. A sreča jim ni bila mila : propali kandidat je propal s svojim re-kurzom ; ž njim so propadli liberalni korifcji Peter, Cene in Guitin in so sedaj vsi skopaj za eno blamažo bogatejši. Bodo li razumeli liberalci ta mi-pljej ? Dvomimo zelo, ker jih poznamo. Z Dunaja ae jim je povedalo, da so nesposobni za javen zastop, ker so resnega dela nezmožni; povedalo se jim je, da so dobili naslu&cn pokoj, naj torej mirujejo. A težko da bi mirovali. Še sedaj ne morejo pozabiti zanje reB sramotne ulege, ki so jo tedaj igrali. Ako bi imeli dovolj krvi, bi bili še sedaj od jeze rdeči kot reki ; a pri pomanjkanja naravne krvne barve kažejo sedaj svojo jezo z rdečimi predpasniki in rdečimi ovratnicami. Mi kot namiljeni Samaritani jim privoščimo to nedalžno veselje, ki bo koristilo vsaj Tonu in Jernejčku. Bagor ubogim na duhu! c Orehek. V št. 45. slavne „Soče“ se je neki silno napredno-neumen dopisun iste slavne „Soče“ na dolgo in široko obregnil ob mene, klerikalnega vikarja, želeč mi ! srečno pot iz Orehka. Neodgovarjal bi nd isto silno neumno kolobocijo, ako bi ne bilo v njej preveč napredne laži. Res je, da me v Orehku skoraj vsi pozdravljajo, dokler ni — volitev. Pa prišel je osodni dan deželnozborskih volitev, dne 2. marca, Takrat pa, ljubi Sočin dopisun, me nekateri nasi silno napredni volilci niso poznali v Cerknem. Ako tega ne veruješ, pa povprašaj Petra doli v grapi. Ker pa hinavcev ne maram — kakor jih najbrže tudi liberalci ne marajo zato sem to povedal tudi na prižnici; rekel pa sem tako-le: Kdor izmed Vas me ne pozna kot vašega vikarja v Cerknem, na Reki itd., temu me tudi doma ni treba pozdravljati. To je res-j nica, ljubi Sočin dopisun. Ravno tako sem povedal tudi Ravnjanom. Toraj me pač ne more jeziti, ako me vi naprednjaki ne pozdravljate tam v Cerknem, ako jaz Vaš posili — pozdrav tu doma celo odklanjam. Jaz pa ostanem Vaš vikar, dokler ne dobim dekreta od nadškofa, upam pa, da ga ne dobim že^ kmalo. To je resnica, ljubi Sočin dopisun”. Da me pa liberalci ne marajo, tega pa jim prav .čisto nič ne zamerim. Sočin dopisun pravi: G. llliš, povejte nam, kedo izmed nas blati papežtf in kaplane ? Prijatelj, poglej svoje izvoljene liberalne liste in videl boš, da tega ne delamo mi, ampak Vi liberalci. Primi se za nos* lažnjivi kljnkec I Kako bodo naprednjaki „farjem“ plače vzeli, to so govorili liberalni agitatorji, ne pa jaz. — Ti ljubi Sočin dopisun, bodeš najbrže zopet spomočjo nekaterih svojih somišljenikov tam v Cerknem, pisal v slavno „Sočo“ o orehovskem vikarju. Svobodno Ti, kajti svoboden si bil, si in bodeš, dokler Ti kakšen liberalec svobode ne vzame in je ne stisne v liberalen rog. Takrat pa lahko postaneš agrarec ali pa socijal-demokrat. Fr. Hliš, vikar Iz kobariškega okraja. kd Predavanje. — Na velikonočno nedeljo je imelo „K. s. izobr. drnštvo v Drežnici14 svoje nrvo predavanje. Predaval je č. g. dr. Srebrnič o pravi prostosti ; dal pa tadi lepe pojme o lažnjivi, liberalni, takoimenovani »Svobodni mi-sliM. Neovrgljivo je dokazal grozne nasledke in sadove take svobode. Prav primerna snov za naš čas. Predavanje je bilo prav poljudno; kajti poslušalci so sledili z velikim zanimanjem. Člani so se ndeležili predavanja skoraj polno številno. Vpisalo se je nekaj novih ndov. kd Prvi strelni odsek na Gori-Škem. — V Drežnici so fantje izobr. drnštvo prožili misel za Btrel. odsek, ki bi bil kaj primeren za naš kraj. To ni le koristno za fante vojake, ampak sploh prav lepa in imenitna zabava. Fantje kažejo veselje za to. Če se bomo zmenili, pomerili in nstrelili — vam bodemo gotovo sporočili. — Na strelne odseke opozarjamo tndi draga društva ob meji. Voj. oblast gre na roko s puškami in strelivom. — kd Namesto cvetja — sneg. Debelo ;mo gledali v ponedeljek zjntraj, ko smo kar omamljeni zagledali nad 30 cm debelo sneženo odejo. Prepevali so ptički svoje vesele pesni in že je klilo prvo pomladno cvetje ; a sneg je vse to neusmiljeno ustavil in nastopila je pravcata .zima“, a zapihal bo jag in skesal se bo sneg in točil bo bridke solze za svojo predrznost. Iz bovškega okraja. b Ureditev vodnih tokov v bovškem okraju. — Katoliške-politično drnštvo v Bovsa je predložilo leta 1907 deželnemu zboru prošnjo v zadevi ureditve gorenjega Sočinega toka in dragih vodnih tokov zlasti malovaškega hndo-ornika, ki opustoša od čaaa do časa obrežna zemljišča. Dežeini zbor je naročil h svojim sklepom z dne 13. marcn 1907 dešelnemn odbora, naj ukrene sporazumno s c. kr. vlado česar treba, da se dobe tehnični podatki, potrebni za ureditev vodnih tokov, ki tečejo skozi bovški okraj. Zajedno je prejel deželni odbor naročilo, naj stavi, ce mogoče že v prihodnjem dežolno/iborskom zasedanju primerne predlogo za takojšnji pričetek uravnnvnih del. Deželni odbor je odposlal ta sklep c. kr. namestništvu s prošnjo, naj dela pri pristojnih oblastih na to, da naroče svojim tehničnim organom, naj vrče tehnična poizvedovanja, na katerih podlagi bi mogli pristojni Činitelji določiti konkretne načrte v svrho, da se izboljša bedni položaj bovškega okraja. Preti koncu januarja meseca tekočega leta jo naznanilo namestništvo deželnemu odbora, da je že naročilo okrajnemu glavarstvu tolminskemu, naj se prične pogajati z interesenti v svrho iz-| vršitve brambnih naprav ob gorenjem J Sočinem toku med Trento in Sočo in v svrho uravnave malovaškega hudournika pri Bovcu. Kar se tiče oroditve Soče med Čezsočo in Srpenico, Udelajo dotični načrt c. kr. hidrotehničua ekspozitora v Gradišča, ki ga dovrši, kakor je upati, tekom te spomladi. Tako stoje stvari sedaj. Iz komenskega okraja. km Pretep v Temnici. — Na veliki ponedeljek je pilo več Ijodi v gostilni g. Pahorja v Novelo. Pri tem je prišlo do pretepa, ki so ga je vzajemno udeležila prisotna mladina. Ko so se naveličali so nehali s pretepom, so začeli zopet piti. Kmalo na to stopi na dvorišče pred gostilno posestnik iz Vojščice Anton Antonič, doma iz Temnice, ki je prišel obiskat sorodnike. Kar naenkrat jo kar brez povoda prišlec dobil med rebra nož, ki mu je povzročil 2 cm široko in še bolj globoko rano. Antonič ae je takoj zgrudil na tla in leži sedaj na rojstnem doma v Novela. Orožništvo je aretiralo kot samljiva dva fanta. — Pijančevanje je vseg i vzroki Drobtine. d Kako se je godilo nemškemu kmeta, ki ni pozoal elektrike. I/. I lesen-skega na Nemžkem je prišel boljši kmet obiskat svojega sina vojaka v Mogunc ter se nastanil v hotela. Ko se je dobro navečerjal, je šel po 9. uri spat. Gostilničar, ki je imel navado, da je ob 1. popolnoči stopil na olico tor pogledal po oknih hotela, ali so povsod luči ugae-nene, je zagledal kmetovo spalnico razsvetljeno. Poslal je natarja k njemn vprašat, ali mn morda česa manjka. Natakar je potrkil na vrata, kmet je skočil iz postelje, na kar se je razvil sledeči razgovor. Natakar: .Ali vam morda česa manjka, ker še žgete luč?“ Kmet: .Sam Bog vas je prinesel, kako sem vas vesel. Niti očesa nisem zatisnil, pihal som, da me trebuh boli, a loči le nisem mogel agaaniti". Natakar je potem pokazal, kako se ugasi električna lui brez pihanja. Loterijske številke. 19. aprila. Dunaj 03 61 35 70 47 Gradec.............. 33 80 20 67 6t Rafael Vuga, trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom na drobno in debelo ai v Gorici na Kornju št. ai priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi: Kavo, riž, ječmen, grah, lečo, sladkor, olje, petrolej, sveče, testenine, Ogrsko pšenično moko parnih mlinov Erste Ofon Pester iz Budimpešte, sirkovo, ajdovo in rženo moko, otrobi, oves, sirk, pšenico, ajdo, belo in rudečo sol, fižol, milo, Špeh, mast, domače gnjati in salame. Vse vrste užigalic, med temi užigalice „Slovenske krščansko socialne zveze“ v korist obmejnim Slovencem; i. t. d. po zelo nizkih cenah. Kupuje poljske pridelke, kakor: krompir, pšenico, ajdo, rž, fižol, i. t. d. ter maslo, jajca, kuretino in drugo. IS ♦ ♦ ♦ ♦ Prilita „Prim. Listi" I 17 z te 23. aprila 1908. Račun ..Slovenskega sirofišča" za 1. 1907. 1. Preostanek is leta 1906 K 12016.11 2. Doneski t I. 1908 ......Ifi93.01 3. Obresti glavnice naložene t „Cent. pos.M it. 933 za I. 1907 ........... 4. Obresti glavnice naložene v „Cetr. por.“ št. 1147 291 64 70.24 za I. 1907 . 6. Obresti glavnice v »Hranilnici it. 38903 za I. 1907 ...................„ 74,f)5 6. Obresti glavnice naložene r poitni hranilnici z* I. 1907 po odbitih pristojbinah ... . ... „_ 2.06 Sknpaj ... K 14047.61 StroSki t I. 1907 . . . . „ 2.- Ostaja premoženja koncem I. 1907 ..............K 14045 61 Ta svota ae nahaja: 1. V obligacijah................K 2200.— 2. V ..Central. poB." it. 933 in 1147 ....................... 8761.91 3. V .Hranilnici1* št. 38904 . „ 1916.66 4. V poitni hranilnici . . . . „ 105.— 6. V „Krojaiki zadrugi1* . . „ 40.— 6. Pri zasebnikih................ 700.— 7. V blagajnici dne 31. de- cembra 1907 . . . . . »___322.14 Skopaj . K 1404b.61 Dr. Josip Gabrijevčič, predsednik. Dr. Andrej P a t I i c a, blagajnik. Najboljše manufakturno blago po zelo nizki ceni prodaja ..Krojaška zadruga" v Gorici Gosposka ulica št. 6 in 7. Zaloga je nedosegljiva te stroke v Gorici I Cene so stalne I Starostno zavarovanje. Težak porod imajo take postave. Vlada ima vedno tisoč ozirov na razne strani. Ljudski poslanci so morali zastaviti vse sile, da so spravili zadevo v hitrejši tek. Vlada se je upirala, da bi bili zavarovani kmečki delavci. A kakor kaže, se bo vlada udala pritisku poslancev. In z veseljem lahko pgv-darjamo, da so bili ravno naši poslanci v „Slovenskem klubu", ki so se zavzemali najtopleje za to, da se zavarovanje raztegne ludi na rokodelce in kmečke [delavce. S tem bo mnogo pomagano kmetu. Če bo enkrat vpeljano zavarovanje za starost, bo kmet lažje dobil delavcev. Kaj namreč žene naše ljudi v tujino? Zaslužek je tam večji. Vsak hoče več zaslužiti, da si za starost kaj prihrani. Če pa bodo ljudje zavarovani za starost, ne bodo več tako silili v tujino, ampak ostali bodo doma. Važno je to zavarovanje tudi radi tega, ker bo zavarovan mali kmet. To bo velika polajšava za mladega gospodarja, ki bo prevzel za očetom dom in posestvo. Važno pa je posebno to, da so zavarovani tudi drugi delavci. Po tvornicahse je mučil in trudil celo življenje. Prislužil si je malo, prihranil nič. Ko postane star, pride zopet domov, kjer ga mora vzdrževati občina. Revež je on sam, ker ga ljudje grdo gledajo, trpi pa tudi občina, kajti število takih revežev se množi in ž njimi stroški občinam. Vse to odpade po zavarovanju. Naj navedemo nekaj podrobnosti iz načrta te nove postave. Kakor znano je vlada kar se tiče starostnega zavarovanja tozadevni načrt izdelala v glavnih potezah že pred nekaj leti, pa samo za tovarniško delavstvo. K rentam hoče država prispevati z 90 m. na leto in sicer brez protiobveznosti od strani zavarovancev. Zdaj pa mora vlada resno misliti na to, da svoj načrt razširi tudi na poljske delavce, na male samostojne podjetnike, obrtnike in kmete. Načrt vlade je sledeči: Kdor zasluži na mesec do 20 K, dobi po 10 letih’zavarovalne rente 130 K, po dvajsetih letih 140 kron, po 30 letih 150 K, po 40 letih 160 K. Kdor zasluži 20 do 40 K, tega zavarovavna renta znaša po 10 letih 170, po 20 letih 190, po 30 letih 210, po 40 letih 230 K. Kdor zasluži 40 do 60 K, dobi po 10 letih 210, po 20 letih 240, po 30 letih 270, po 40 letih 300 K. Kdor zasluži 60 do 100 K na mesec, ima pravico do sledeče rente: po 10 letih 250, po 20 letih 290, po 30 letih 330, po 40 letih 370 K. Kdor ima 100 do 150 K na mesec, dobi po 10 letih 290, po 20 letih 340, po 30 letih 390, po 40 letih 440 K rente. Kdor zasluži nad 150 K, ima pravico do rente: po 10 letih 330, po 20 letih 390, po 30 letih 450, po 40 letih 510 K. K temu bi morala prispevati delavec in delodajavec. Poljedelskih in gozdnih delavcev je dva in pol miljona. Vseh, ki bi se morali zavarovati, bi torej bilo šest milijonov. Letni prispevek delavcev in delodajalcev bi znašal 100 milijonov kron. (Preje je bil proračun na 41 milijonov.) Seveda [od začetka bo državni prispevek znašal samo 3 do 4 milijone in bi do navedene vsote naraste! šele po 35 letih. Darovi. Za »Slov. sirotišče“: P. n. M. M. 2 K, N. N. 4 K, Zavnik Viktorija, 1 K, gospa Terezija Mercina 10 K. Bog vsem stotero poplačaj I Za izobrazbo. Radikalizem (radikalen, a, o, radikalec) — beseda latiskega izvora in po-menja strnjo v javnem življenja, ki hoče korenito spremeniti obstoječe razmere. Posebno pogosto se imenuje pri posameznih narodih stranka narodnih radikalcev, ki hočejo z vsem, posebno naj-hnjiim orožjem priboriti svojemu narodu odločajočo moč nad dragimi sosednimi narodi. Narodni radikalizem pomeni torej brezobziren boj proti taji narodnosti. Govori se pa tudi r vsaki stranki lahko o radikalcih, to je onih, ki hočejo posebno brezobirno izvesti vsa strankina načela. Rezidenca, (rezidirati) — latinska beseda in pomenja — prestolno mesto, kjer vladar ali kaka draga vladna oseba stanajp, vlada-rezidira. Pri nas je rezidenca mesto Dunaj, ker tam stanuje navadno cesar. Sankciji, (sankcionirati) — latinska beseda in pomenja isto kar v sio-veničini — potrjenje. Pogosto siiiimo, da je cesar sankcioniral kako postavo. Postate namreč, katere Bklene pri nas državni zbor, so še le takrat veljavne, ako jih sankcionira, to je potrdi cesar s svojim podpisom. Skioptikon — grika beseda in pomenja neko pripravo, ki nam omogoča.e, da v temnih prostorih majhne slike povečane vidimo na kaki bteni ali preprogi. S. K. S. Z. v Gorici ima tak skioptikon, ki s pomočjo acetilenove luči podaja prav lepe slike. Navadno se rabijo pri akioptikonu slike na steklu tako imenovani „diapozitivi“ mogoče je pa tudi povečati vsako sliko na razglednici. Solidnost, (soliden, a o,) — beseda latinskega izvora, ki pomeni isto kar naša beseda trdnost. Govorimo o solidnem trgOTCu, to je o trdnem trgovcu, ki ima tudi kaj več lastnega premoženja in ne zida samo na upanje. Solidna podjedja so ona, ki imajo trdno podlago, da se ni bati izgub. Gospodarske vesti. Kmetijsko poučno potovanje na čt Sko. C. kr. kmetijska družba kranjska namerava prirediti porodom letošnje jubilejne razstave v Pragi gospodarsko-po-učen izlet na Čeiko. Po dogovora z deželnim kulturnim svetom za kra.jestvo Čeiko v Pragi se je že sedaj sestavil za to potovanje naslednji načrt: Izlet bo trajal 10 — 12 dni in se bo vriil meseca julija ali avgusta (v šolskih počitnicah) Udeleženci »e odpeljejo z večernim vlakom, ki odhaja z Jssenic ob osmih zvečer, in pridejo zjatraj ob osmih v čeike Budjejevict'. Tam se prične b poučnim ogledovanjem, in sicer : 1. dan. Ogled gospodarske šolo in kakega vzornega kmetijstva, kjer bo videti rejo južnočeških konj težkega plemena. (najbrž v Plavi). Obed in prenočišče bo v Badjeje-vicah. — 2. dan. Ogled krasnega veleposestva kneza Schwarzenberga, in Ricer grada v H uboki in vzornega dvora Vondrov«. Obed v Budjevicah, — popoldno ogled postaje za obdelovanje barja v Z a 1 š i, vožnja v Tabor in prenočišče tam. — 3. dan. Ogled staroslavnega me*ta Tabora, kralj, češke kmetijske akademije, družbene mlekarne s parno silo. Z večernim vlakom v Prago. 4. 5. in 6. dan ▼ Pragi. Tukaj ogled Prage in njenih starožitnoati, obisk in ogled razstave, dalje ogled prve češke akcijske mlekarne v Naslih', Freyave mlekarne in sladkorne tvornice v Viso-čanih, in če bo čas dopuščal, fiziologične ter mlekarske postaje. Hrana in prenočišče v Pragi. 7. dan. Izlet b parnikom po novo kanalizirani reki Vltavi, in sicer najprej v Trojo. Tukaj ogled češkega pomologič-nega (sadjarskega) zavoda, potem v Mel-nik, ogled vinarske Sole, vinogradov in kleti. Prenočiiče v Melnikn. 8 dan. Vožnja čez Štjetje v Lovo-sice. Med potom ogled hmelnic pri Po-čapljih, ogled tvornice za porabo sadja v Trebenicah ; dalje v mesto Rordnice, tukaj ogled tvornice za pluge in stroje za žetev, odtod v Bsrkovice in z vlakom v Prago. Prenočiiče v Pragi. 9. dan. Iz Prage v Novo vas pri Kolina, takaj ogled vzornega vrtnarstva, v Kolina ogled okrajne drevesnice in v Lošanih ogled kmetijske elektrarne, v Kutlirih ogled vzornega kmetijstva g Proknpka. Vožnja v Kutno goro. Ogled kmetijske iole, kakega vzornegu malega posestva in skladišča za žito, velikih nasadov hrena v okolici, znamenitosti mesta in odtod odhod nazaj v Prago al< na naprej čez Iglavo, Znojmona Dunaj. Č) bo zadostno število takih, ki se zato zanimajo, bi se lehko med potom na Dunaj ogledalo mesto Rec s slovečimi vinogradi in kletmi, dalje mesto Kornauburg s poskusnimi nasadi in Klosterneuburg, tukaj viija vinarska iola in Bloveče kleti tn-mošnjega samostana. Vsa vožnja iz Ljubljane na vsej progi (tja čez Linec. nazaj čez Dunaj) bo veljala v III. razredu okrog60 kron,*) hrana in prenočiiče kakih 10 K na dan, tako da bo vse potovanje veljalo največ 200 K za osebo. Za Btrokovno vodstvo ho tudi skrb-Ijeno. Izled bo vodil g. c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky, ki mu bo češki deželni kulturni svet pridelil kakega domačega kmetijskega potovalnega učitelja. Izlet se bo vriil, če se oglasi vsaj 20 udeležencev. Prijave za udeležbo sprejema c. kr. kmetijska družba žn sedaj, najpozneje pa do 1. julija t. I. Na poznejše zglasitve se ne bo oziralo. K zg'asitvi je pridejati 50 kron za nakup okrožnega listka in je treba povedati, ali se udeleženec želi nazaj voziti čez Dunaj, ali čez Prago, Linec, Jj-senice. Daljša poročila bo objavljala c. kr. kmetijska družba v .Kmetovalcu*, ki prinese tudi popis in slike nekaterih teh sloveč h in lepih krajev. Živinorejski nasveti. Da higiena pri mnogih govedorejcih ni še pokazala vseh svojih dobrih strani in ni odpravila gotovih starih navad, pripisovati je okoliščini, da prevladujejo v gotovih pokrajinah še vedno predsodki. Mnogo je kmetovalcev, ki se nekako boje prezračevati hlev, zlasti ko se nahaja v le-tem pred kratkim skopljeno tele ali bolno živiače. CiBt, suh zrak je zdravju živin-četa zelo koristen. Nekateri mislijo, da je beljakovina krepilna, ako se pomaže z njo koža bolnega živinčeta; beljakovino rabijo (kar je brezuspešno in škodljivo) tudi za bolezni na maternici po porodu, pri želodih mažejo celo rrgjve itd. To je torej, kakor zgoraj rečeno, brezuspešno in škodljivo, kajti, beljakovina ne gre skozi kožo in torej ne koristi prav nič ; po drugi strani pa se trati brez potrebno tako drrgoceno hranivo, kakor je jajce. Nekateri govedorejci puičajo brejim ') V drugem razredu tretjino več. kravam kri ; potem onim ki se pojajo in o katerih mislijo, da ne o«tanejn br^je ; časih, spomladi in jeseni lu li tistim kravam, ki ho f ziolog'čno popolnoma normalne. S tem pa Be lo oslabi organizem, ker se mu odvzame s krvjo dober del moči v tistem čbbu, ko mora živinče prenašati napore, porodne bolečine ali pa se mora boriti proti boleznim. Ti predsodki so najbolj razširjeni ; toda mnogo dragih je še, ki niso nič manj čudni in smešni. Vsak razumen govedorejec bode brez dolgega razmišljevanja opustil predsodke in ho bode držal tega, kar mu narekuje neuk o živinoreji. 2ahvala. Dolžnost me veže, da se na tein mestu iskreno zahvalim slavni zavarovalnici za življenje „Universale“ v Gorici za točno izplačano zavarovalno svolo po moji ranjki ženi Ivanki Kompara. Omenjeno zavarovalnico morem le vsakomur priporočiti. Gorica, dne 22. aprila 1908. Anton Kompara. Destilacija žganja v zvezi z izdelovanjem krepilnih pijač brez. alkohola je z velikim uspehom takoj mogoča, (ia-rancija za oblastveno dovoljenje in prodajo. Vso potrebno pripravi na licu mesta brezplačno iz-vežban strokovnjak. Tukajšnje informacije glede hitre prodaje. Ponudniki naj se obrnejo pod naslovom: Prva tovarniška tvrdka (Krsto Fabriksfirma) 68882 na M. Dukes nasle- (tiliki, Dunaj l./l Wallzcile 9. - Nezaslišano po ceni! 600 homadou le za TZS fl. = Eno krasno garant, dobro idočo precizijsko uro z pozlačeno verižico, 1 krasno pozlačeno kravatno iglo s ponarejenim briljantom; 1 prstan v ognju poslačen s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski lišp. 1 krasno garnituro, gumbe za manšete, ovratnike in naprsnike gar. 30/0 doubli zlato; C komadov finih platnenih robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; krasno žepno ogledalce, 1 dobro dišeče milo, 1 f. dez. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in še 395 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le I '85 fl. Po povzetju pošilja trgovina H. SriNGABN, Krakau št. 20G Če se naroči 2 zavoja, dodam še zaslonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. Pri več ko 2 paketih, dodam še vsakemu en tak nožiček. Če vam ne ugaja, vam vrnem denar. o o o o o o o o o o v »NARODNA TISKARNA" ::: SI Brici, ulica Murini št. 9::: je preskrbljena z povsem novimi TISKA: .Gorico* oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice Plakate ooo itd. Itd. V * * * oo .Pr. list* oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe Jedilne liste ooo Etikete itd. itd. * * * Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvršitve v moderni in okusni obliki od navadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ............ nikake konkurence .......... OCOOOOOOOOOOOOOC J O O O C t ^»Goriška zveza gosp. zadrug in društev« Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zaloga. ♦ ♦ ♦ posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov - —..... ... . -= V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. C,lani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazali s člansko knjižico zadrugo in posojilnice, li kateri pri-padajo. Zaloga je v hiši „CENTRA|_NE POSOJILNICE" v GOrici, bivši „Hotel Central". WL &OOOOOOOOOOOO' Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, , * peskom, drvmi in ogljem I ▼ X Odlikovana pekarija ^ iii sladččarna ^ K. Draščik | y Gorici na Kornu a (v lastni hlSl) na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice. t .Josip NARDIN, trgovec. ^ ♦ Izvršuje »uročila vHakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina in likerjev na drobno ali v orlg. buteljkah. Priporoča He ul. občiiiHtvu. Cene Jako nizke. t l Prosiva zahtevati listke) jf +-V #-3 v-v ’ »I 'nV Lekarna I Mfilitti f Gorici ir Prave ln edine žel. kapljice i znamko bv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Van tv en* mamk«) pop jje. _ Okrepi ielodec, atorč, da egine kratkem času omotica in vatna linost (mrtvost). Te kap. Ijice tudi stor6, da človek raje ji & s. Cena stsklanici 60 vin. ^ Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: ilnton Iv. Pečenim GOltlCA, ulica Joh. Verdi 20 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne^ kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 5(3 lit. naprej Iranko g-oriška postaja. Cene zmerne. Pozor! Edino naš rojak v Gorici, optikar I. Primožič, na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice) ima veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz mkla, stekla iz kristala, v vseli številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni, Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. ooooo«oooo< jj VIKTOR T0FF0LI Q velika zaloga oljkinega olja 8 0 0 0 OOOOOHOOOOl iz najugodnejih krajev. Gorica, vla Teatro20, via Semlnarlo 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „ oljki no 52 „ „ „ bari 60 „ „ ,, finejo 56 ,, ,, „ lucca 70 „ ,, „ boljo 56 „ „ „ nlzza 80 „ „ „ dalmat. 56 „ „ „ najfin. I gl. „ „ istrsko 56 „ „ Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbnlštvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na d»želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-niann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste, P k Največja trgovina z železjem K0NJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! fino krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže 8 potrdili najine nove anerlkasske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. J ►fl o M O ►I i? o p o 6* P. i Prosiva ■a hte v ati listke Gorica, Gorica, ‘T!11 eT‘* ulica št. ZS. d Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Raz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. ulica št. ZS. Urar c. kr. državnih železnic, in trgovec z zlatom in srebrom, z finimi švicarskimi urami in drugimi urami vseh vrst ----------------------------------------- Cene zmerne. Poprava se izvrši hitro in natančno. Vsako ------------------popravo jamčim 1 leto — Lepo se Vam zahvaljujem za Vaše testenine koje so jako izvrstne ter sem vrlo zadovoljna z njimi, tako priznava lirvatska trgovka gospa Katarina Germak iz Nove Gradiške Prvi kranjski tovarni testenin Žnideršič & Valenčič v Ilir. Bistrici, ko zopet naročtije. Ifstanovlierta tvrdka leta 1866 IV. DRUFOVKA- GORICA centrala (gosposka ulica 3, filijalka }(aštelj 3 Lastna strojarna na paro v Črničah. Zaloga vsakovrstnega usnja, kakor tudi čevljarskih potrebščin. Odlikovana tvornica nadplatov. Glavni zalagatelj liščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Jelefon SI, 62. M*