19. številka. v sredo, 24. januarja 1906. XXXIX. leto. Izhaja vsak daa zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemaj za a v stro-o grške dežele za vse leto. *6 K, za pol leta 1 K, za četrt leta « K 60 h, za en mesec '£ K 3i> h. Za Ljubljano h pošiljanjem na dom za vae leto 24 K, za p»l leta 1% K, za četrt leta H K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto -1 K, za pol leta 11 K, za četrt leta h K 50 h, za en mesec 1 K 9o h. -- Za tuje dežele toliko veČ, kolikor znaša poštnina. Na naročbe brez igtodobze vposiljatve naročnine se ne ozira - Za oznanila se plačuie od peterostopoe petit-vrste po 12 b, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat aH večkrat. — Dopisi naj s^ izvole frankovati. — F ©k opisi »e ae vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knailovih ulicah št 6, in sieer uredništvo v I. uadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Avstrija v borbi proti Srbiji. Vest, ki je pred tedni prišla v javnost o srbsko - bolgarski carinski zven, je vodilne kroge na Dunaju silno razburila, ne morda toliko vsled tega, ker bi ta carinska zveza škodovala avstro-ogrskemu izvozu v Srbijo in Bolgarijo, marveč v prvi vrsti pač zbog tega, ker je carinska zveza med Srbijo in Bolgarsko eklatanten dokaz v to, da so se razmere med tema slovanskima balkanskima narodoma konsolidirale in se je nadejati, da se bo v doglednem času doseglo med Bolgarsko in Srbijo tudi na političnem polju popolno sporazuniljenje. Avstrijska politika se je vedno ravnala po načelu: divide in impera, misleč, da bo z izvajanjem tega načela najbolj utrdila stališče avstrijske države na znotraj napram njenim narodom in na zunaj napram manjšim državam, ki jih smatra za svojo interesno sfero. Svoje čase je ta politika bujno cvetela zlasti na slovanskem jugu in rodila obilo sadu. Avstrijskim diplomatom in birokratom se je posrečilo, za-M >ci med Hrvate in Srbe seme razdora, da so se brez pravega vzroka po-bijali in klali med sabo in niso opazili, da so slepo orodje v rokah tajnih sil, ki so jih v času, ko so se med eda ni preložil „Beneškega trgovca* iz originala, nego iz nemškega prevoda. To prevajanje iz nemščine je bilo lani predmet obširnim debatam. Naše stališče je: bolje lep prevod iz nemščine, kakor sploh nobeden. Seveda zadostujejo taki prevodi le za silo, kajti da so točui prevodi mogoči samo iz originala, o tem menda ni dvoma. V Nemcih, med katerimi je Shakespeare v največji meri vplival na razvoj narodne literature, so ravno zdaj na delu, da revidirajo nemške prevode. In kaj se je pokazalo? Kolosalna zmešnjava. Dasi imajo Nemci celo vrsto prevodov iz angleškega originala, mrgoli skoro v vseh netočnosti in je na tisoče slučajev, da so prelagatelji original napačno umeri, ali pa mu delali silo na škodo smisla in poetične lepote. Lahko si je misliti, kako je potem Šele s slovenskimi prevodi. Vzlic temu pa pravimo: bolje nekaj, kakor nič. Trdina na Reki. Spisal Josip Stare. (Konec.) Takšne dogodbe m globoko vtisnile v naš spomin in niso ostale brez nasledkov za naše narodno miš-ljenje. Šolsko leto se je bližalo koncu in mi osmošoh i nu se pripravljali za maturo ter se nismo več družili s ostalimi dijaki Le enkrat smo Še prišli skupaj, in to ob sklepu šolskega leta. Po stari navadi so se ob tej priliki delile nagrade najboljšim ačenrem vsakega razreda. Šolski sluga je v dotično sobo mehanično obesil cesarjevo podobo ter namestil po dve avstrijski in dve eesarski zastavi, kakor poprejšnja leta. ne misle, da so se Časi spremenili. Pomanjkanje narodne zastave je dijake razburilo in niso hoteli v sobo. dokler jim ravnatelj ni dovolil, da so Šli po svojo hrvatsko zastavo z Grobniškoga polja. Toda bilo je prepozno. Nepremišljenost sln-gina je imela žalostnih nasledkov Ko se je oficialna šolska svečanost začela s cesarsko pesmijo, peli so jo samo učenci najnižih razredov. Komaj da so jo prav slabo izpeljali, capojo dijaki viših razredov srbsko himno, da se je vse treslo po sobi. Neumestna 15 ti pravdi so trdili tožniki, da s© knjižica Kranjske hranilnice št. 153.943 nahaja v moji posesti. Sodba Cg T 69 5—7 z dne 6. majnika 1905 se opira na neko mojo izjavo v pisarni dr. Furlana. Te izjave ne pripoznam * za veljavno. V k 1 j u b te m u k u j i-ž i c e nimam in je Bik dar videl nisem. Da se realizira znesek te knjižice, morali bi tožitelji, namesto da so me tožili, od začetka predlagati, kar jaz sedaj predlagam, namreč, da se glede hranilne knjižil e Kranjske hranilnice št. L53.943 uvede amortizacijsko postopanje." Tako se glasi amortizacijski predlog Miha Plešca,* in dr. Furlan ga je brezdvojbeno prečital. Vzlie temu je v javnem pojasnilu trdil, da je omenjeni Plešec. kateremu po brezupni pravdi ni drugega ostajalo, nego zateči se k amortizaciji, še celo svojega zastopnika prepričal, da se je nahajala knjižica v njegovi posesti ! Amortizacija je bil se ve tudi samo eksperiment, in Če je dr. Tavčar obljubil Mihu Plešcu, da ga radi uaras-lega ekspenzarja ne bode davil, in da se do tedaj, ko bode dognan vspeh dvomljive amortizacije, zadovoli z rubežnijo tistih dvomljivih pravic, ki bi si jih Miha Plešec eventuelno pridobil, se mu kaj takega ne more v greh šteti. S tem vsa] ničesar na korist dr. Furlana dokazanega ni! Kak je bil položaj, ko je amortizacijsko postopanje resnico na dan spravilo ? Proti vsakemu dvomu je bilo dokazano, da je Miha Plešca „priznanje- v pisarni dr. Furlana bilo objektivno neresnično, in da ga vsaj jrlede kniiziee Polone Teliovnik ni smelo vezati. Pravda C'g I 69/5—7 je bila na glavo postavljena; glede zneska 1934 K 6*2 v bi bil moral mož vsekako oproščen biti. in skoraj gotovo je, da bi bilo sodišče dopustilo dokaze tudi o tem, da je zapustnica prvo knjižico deloma Mihu Plešcu podarila, deloma pa sama porabila. Tudi je gotovo, da bi se Miha Plešec nikdar ne bil obsodil k plačilu vseh dr. Furlanovih troškov. Tudi nejurist mora imeti zavest, da je amortizacijsko postopanje postavilo Miha Pleš- a v položaj, da je smel obnovitev pravde C g I 69/5—1 zahtevati, in da bi se mu ta obnovitev nikakor ne smela odreči. To je gotovo kakor amen v ocenasu! Ali šibkoglavi Miha Plešec je prišel ob sadove tega ugodnega položaja. Poslušajmo kako! Kakor smo že omenjali, prišel je Juri Oman iz Sore št. 16 k deželnemu sodišču v Ljubljani ter ondi dokazal, da je knjižica št. 153943 last Polone Tehovnik, in da je na njo od 3. novembra 1904. tudi v hranilničnih knjigah prepisana. Pri sodišču je bil Juri Oman dne 16. novembra 1905. docim se je odlok, s kojim se je amortizacijsko postopanje ustavilo, dr. Tavčarju dostavil še le 29. novem- in neopravičena demonstracija se je priobčila na višem mestu in prihodnje šolsko leto se je vršila stroga preiskava, o kateri ne morem poročati, ker tedaj nisem bil več na Reki. To vem. da so profesorja Trdino obdolžili, da je on mladino naščuval na omenjeno demonstracijo. Oez skoraj pol stoletja mi je tu prvikrat dana prilika, da spriČujem nedolžnost ljubljenega svojega učitelja, ki ga pri demonstraciji niti poleg ni bilo: prej pa nas ni mogel nagovarjati, ker na demonstracijo nihče niti mislil ni, dokler je ni zadnji trenutek kar v hipu provzrocil nepremišljeni slučaj. Trdina je svojo nedolžnost sam dokazal, ko so ga suspendirali od službe ter djali v strogo disciplinarno preiskavo. Višje sodišče ga je nedolžnega spoznalo in vlada ga je mislila rehabilitirati; ali on ni hotel dlje služiti in prosil je za pokojnino. Dali so mu po 350 forintov na leto, s katerimi je živel do svoje smrti. Prežalostna je to bila usoda za tako umnega in zaslužnega moža, ka-kor je bil profesor Janez Trdina. Čuden je pač bil včasih, zlasti po smrti svoje prve žene. Dasi je takrat navadno nosil surko, kak dan je prišel v šolo v ponosenem starem fraku, da bi se mu kar smejali, če ne bi bil on. * Kadar je pa brila mrzla burja, je prišel zvečer v dolgem kmetskem ko- bra 1905. Vzlie temu pa je senzaČna ta afera že v času od 16. pa do 29. novembra 1905, provzrocila precej govorice, hi sedaj se je pripetilo, da sta dr. F ur lanovi stranki Ivan Plešec, kmet na Brezovici in Marija Bedina, posestnika žena v Spodnji Šiški, okrog 20. novembra 1905 priveslala k Mihu Plešcu, ter mu pričela pripovedovati, kake se jima smili, in da bi bilo najbolje, še bi se „brez dohtarjev" poravnali. Predlagala sta mu, da mu knjižico št. 153943 „doli pustita**, samo dr. Furlanove stroške mora vse plačati. Vsled te poravnave je prišel Miha Plešec v položaj, da ni mogel zaprositi obnovitve v pravdi < Jg I 69 5—1 in da je moral plačati vso stroške, katere mu je bilo naložilo prvo in drugo sodišče. Plačal jih je po težki eksekuciji, kar zopet dokazuje, da si ni nabral c e k i n o v iz zapuščine pokojne svoje matere. Priznati pa se ima tudi. da sta Ivan Plešec in Marija Bedina kazala izvenredno pravniško bistrost, ko sta se z vso ročnostjo podvizala, da sta z Mihom l Mescem vzlie pravokrepni sodbi Og I 69/5 1 sklenila posebno poravnavo, s katero sta mu knjižico Poloue Tehovnik „doli pustila.a S tem sklepamo! Dostavljamo samo še, da s svojimi članki nismo hoteli nikogar osebno žaliti. Samo ob sebi se ume, da tudi dr. Furlana ne. Očitamo mu le nekako nezdravo prakso, ki izvira, kar pripoznamo, iz prevelike vneme za lastne stranke, katera pa nikakor ne povečuje odvetniškega ugleda. Dandanes je odvetnik itak nepriljubljen in zakon sani mu daje jako oster nož v roko. Čemu ta nož še bolj poostriti ? Ne da se tajiti, da je v tem pogledu na odvetniškem ljubljanskem polju potrebna remedura. V želji, da se doseže, pisani so bili ti članki. In zategadelj je ta zadeva ne samo privatna, nego tudi javna! Volilna reforma in Jugoslovani. Dunaj, 23. januarja. ^Konserv. Korresp." je prinesla Članek iz ki o-gov slovenskih poslancev, kjer se dokazuje, kako bo nova volilna reforma prikrajšala ^Slovence. Na Kranjskem se neznatnemu številu Nemcev zagotovi 1 mandat (kočevski), na. Spodnje Štajerskem dobi 4(3.000 Nemcev dva mandata, 360.000 Slovencev pa v najugodnejšem slučaju šest mandatov. Na Koroškem dobi 100.000 Slovencev kvečjemu en mandat, 260.000 Nemcev pa devet mandatov. Na Goriškem se število mandatov za enega zmanjša, tako da dobi 80.000 Italijanov dva mandata, 140.000 Slovencev pa tudi samo dva mandata. Ista krivica se zgodi Slovencem in Hrvatom tudi v Trstu in Istri. žuhu v kavarno časopise prebirat. Odlični Hrvat mi je pravil, kako se je začudil, ko je v kavarni na korsu videl preprostega Kranjca zamaknjenega v najimenitnejše časopise; a kako je osupnil, ko se je prepričal, da v tej kmetski opravi tiči gimnazijski profesor. Z učenci višjih razredov je Trdina čimdalje slobodnejše občeval, kakor z zrelimi možmi. Govoril je ž njimi Čisto odkritosrčno prav o vseh stvareh, o kakršnih starejši Človek navadno ne govori z mladino, četudi ve, da ji to niso nobene skrivnosti več. Krivo bi sodil, kdor bi mislil, da je Trdina > tem pohujševal nedolžne mladeniče in jih posredno zapeljeval na nevarna, spolska pota. Nikakor ne. marveč on jih je prav po očetovsko odvračal od zla. V politiki je Trdina bil skrajni radikalec, ki je, kakor mi vsi, vse kaj drugega pričakoval od ustavne slobode, nogo kar nam je ta v resnici prinesla. V tem duhu je vplival tudi na nas, ki smo ga v vseh stvareh vprašali pojasnila in sveta. Odkar ni imel več svoje domačnosti, živel je pri nekem Kranjcu Florjanu, ki je na Sušaku dobro vino točil. Akopram nam je bilo prepovedano zahajati v krčme, o prostili dnevih smo se navzlic temu prav radi zmuzali k Florjanu, kjer smo navadno našli Trdino, ki nas je kakor kak starogrški modrijan pouČe- Kje je tu pravica? članek zaključuje : „Slovenci in Hrvatje naj pazijo, da jim nova volilna reforma neprinese razočaranja." Preosnova ministrstva. Dunaj, 23. januarja. Dr. Pacak je imel danes konference s poslancema dr. Kramare m in dr. Stranskim. Pokazalo se je pri teh konferencah, da so vsi češki poslanci edini, naj dr. Pacak vstopi v ministrstvo. Dr.Stran-sky je izjavil, da je zelo zadovoljen z načinom, kako je dr. Pacak zadnje dni zastopal interese češkega kluba in češkega naroda Praga, 23. januarja. Dočim vlada med češkimi poslanci največja sloga glede preosnove ministrstva, bo dr. pl. Derschatta vstopil v ministrstvo proti volji večine nemških svojih tovarišev. „Bohemia" celo piše: „Obžalovanja vredne posledice bo rodil vstop dr. Derschatte v ministrstvo, ker bo potem le težko mogoče ohraniti nemško „Ge-ineinbiirgs chaf t". Zakaj se na Češkem po-množuje vojaštvo in orož-ništvo ? Dunaj, 23. januarja. V vojnem ministrstvu so se pričele že pretečeno soboto konference, kako pomnožiti vojaštvo po čeških garni-zijah. Konferenc so se udeležili zastopniki skoraj vseh ministrstev. Po-množitev je zahtevalo v posebni vlogi praško namestništvo, in sicer iz strahu, da se prebivalstvo upre neprijetnim odredbam pri novi volilni reformi in pri novih volitvah. Ker pa ne kaže garnizije v drugih kronovinah zaradi tega slabiti, sklenilo se je baje, da se pokliče v aktivno službo 10.000 nadomestnih rezervistov, a njih rodbine se za*to od-škodujejo. Ministrski predsednik, vprašan za svet v tem pogledu, je odgovoril, da nima nič proti temu, le označiti se mora ta slučaj izrecno kot izje m a. Praga, 23 i anuarj a. Is t o časn o se pomnoži tudi orožništvona (Ješkem, in sicer so se oddelki razširili od 22 na 25, a dva oddelka se baje še ustanovita. Nanovo se ustanovi 44 orožniških postaj, a število orožnikov na dosedanjih postajah se tudi pomnoži za 100 mož. Obenem se ustanove mesta štirih častnikov. ^Vse te izpremembe se izvedejo do 1. maja t. 1. Kriza na Ogrskem. D u n a j , 23. januarja. Baron F e-jervary je v današnji avdijenci izročil baje cesarju pogoje, pod kakšnimi bi hotela koalicija prevzeti vlado. To akcijo sta dosegla An-d r a s s v in L u k a c s. Cesar bo svoj o odločitev povedal Fejervaryju v jutrišnji avdijenci. val do pozno v noč. Prav verjetno je, da je policija tudi tem sestankom prišla na sled. Kako so prej omenjene dogodbe razdražile Trdino, si vsakdo lahko misli. Kako se v šoli ni do pi-čice držal predpisane naučne osnove, sem že povedal, a povedal je nekoliko tudi on sam v svojih „huzarjih-in v svoji avtobiografiji. Navzlic temu smo se od njega mnogo, mnogo naučili; in ni ga bilo učitelja, ki bi ga učenci tako ljubili in obožavali,, kakor mi svojega Trdino. Iz reške gimnazije se je razšlo na stotine umnih mladeničev, katerim je on zanetil ali razpihal najčistejše domoljubje. Pa ne le v Šolski mladini, tudi med prostim ljudstvom je Trdina neposredno sam budil narodno zavest, ko je na svojih, od njega tako imenovanih „ekspedi-cijunkulah, ekspedicijah in ekspedici-jagahu kakor kak prorok križem obhodil hrvatsko primorje. Kadar sem pozneje čul ali čitai o veliki narodni zavesti hrvatskih Primorcev, sem rekel vselej: To je Trdinova setev. Bog daj, da bi obrodila še mnogo lepega sadu! Trdina je sam opisal svoje življenje. Jaz sem tu le dodal neke Črtice, ki jih on ni omenil; a navedel sem tudi neke dogodbe, da se vidi v kakem času je on na Reki živel in deloval. Biidapesta, 23. januarja. Odbor koalicije je imel danes daljšo sejo, v kateri so se pripetili burni prizori. Razpravljalo se je o resi-stenci komitatov in o podpiranju rodbin nadomestilu re-servistov, ki so poktlsdsd v aktivno službovanje. Neki govornik pa je dokazal, da se gre le za 21- do 221etne mladeniče in da nobena rodbina ne trpi vsled tega pomanjkanja. Gospodarski boj s Srbijo. Belgrad, 23. januarja. Pod predsedstvom trgovinskega ministra Druškoviča je imelo včeraj „gospodarstveno viečea sejo, da se bavi z novim gospodarskim položajem. Po dolgi debati so se zborovalci zedinili za resolucijo, naj se sprejme carinska vojska z Avstro-Ogr-sko. Čast Srbije zahteva nujno, da ne popusti carinske zveze z Bolgarijo. Vladi je shod izrekel priznanje za njeno dosedanje postopanje. — Srbska vlada je sklenila, da za sedaj še ne izvaja proti Avstriji n i k a k i h represalij, dasi jo avstrijska vlada k temu naravnost izziva. Budapešta, 23. januarja. Ogrski poljedelski minister je izdal na-daljne odredbe glede zaprt i j e srbske meje. Danes se je Srbiji prepovedal tudi izvoz perutnine. Dunaj, 23. januarja. Podkupljeno židovsko časopisje dela na vse kriplje, da bi srbske interesente na-hujskalo proti lastni vladi v prilog Avstro-Ogrski. Tako pišejo ti listi, da srbski kupčijski svet vrže vlado, ako se meje za izvoz živine v Avstrijo kmalu ne odpro zopet. Na obmejnih postajah je baje nad 20.000 svinj pripravljenih za izvoz. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 23. januarja. Mo-hamedani na Kavkazu se pripravljajo na splošni mohamedanski shod v Moskvi. Vsak okraj voli svoje delegate. Na shodu bodo Tatarji zahtevali, da se jim vrne versko premoženje, da dobe vsi Tatarji na Krimu pravico voliti člane v duhovske oblasti in da se krimska divizija preosnuje v tatarski polk. Varšava, 23. januarja. Povodom včerajšnjega socialističnega praznika so se pripetili na raznih krajih izgredi. Na Vitkovskem trgu je hotela množica razgnati žitni semenj, prihiteli pa so vojaki ter na množico streljali. Ubiti sta bili dve osebi. Odesa, 23. januarja. V Besara-biji se nadaljujejo izgredi proti Židom. Maroška konferenca. Madrid, 23. januarja. Maroški delegat Ei Mokri je izjavil v včerajšnji seji, da je sultan prav rad pripravljen, izvesti reforme v svoji državi. Glede reform zahteva sultan, da se organizuje policija, da se mu dovolijo novi davki, da se pomnožijo carinski dohodki in da se ustanovi državna banka. Konferenca je nato sprejela vse točke glede zabranitve uvoza orožja in streljiva v Maroko. Vtihotapljeno orožje se uniči. Dovoljeno je uvažati orožje le za maroško armado in policijo. Prodaja Filipinov. London, 23. januarja. „TimesB poročajo iz New-Yorka, da je novi ameriški poslanik za Japonsko pooblaščen od svoje vlade, da se začne pogajati z japosko vlado glede prodaje Filipinov. Zedinjene države že baje davno obžalujejo, da so si pridobile te nehvaležne otoke. Obrtni uestnik. Obramba proti umazani konkurenci. V zadnjih dneh je vlada razglasila po listih, da namerava v predstoječem zasedanju držav« nega zbora predložiti zbornici zakonski osnutek o obrambi proti umazani konkurenci. Z navedeno zakonsko predlogo hoče vlada ustreči neštetokrat ponovljeni zahtevi trgovskih in industrujalnih slojev, da se poskrbi za zakon, ki bi nudil sredstva za uspešno pobijanje umazane ali nelojalne konkurence v kupčijskem poslovanju. Že leta 1901. je izdelala vlada predmetni zakonski načrt in ga razposlala gospodarskim zastopstvom, da povedo o njem svoje mnenje. Odkar so se stanovska zastopstva izja- vila o tem vprašanju, so potekla dobra tri leta. In dasi je bilo opravila dovolj, da se premeni prvotni zakonski načrt, upoštevajoč izjave ia želje industrij alnih, trgovskih in obrtnik korporacij, se mora vendar reči, da so tudi v tem primeru rabili r&zmerno obilo časa, predno v ministrstva premenili zakonsko predlogo, tičočo se določb o obrambi proti nelojalni konkurenci Kdaj govorimo o umacani konkurenci v kupčijskera poslovanju '.J Takrat, kadar se v kupčij skem prometu v dosego gospodarskih uspehov uporabljajo sredstva, ki se oe strinjajo s kupčijsko dostojnostjo in dobro vero. Umazana konkurenca ga pojavlja v najrazličnejših oblikah N ajčešče se prikazuje v zlorabi reklame na ta način, da se skušajo privabiti kupovalci z objavljenjem takih vesti in navedb, ki jih mora pošten in dostojen trgovec, ali obrtnik zavračati. Reklama je za obrtnike ali trgovce vsekakor potrebna, ali pri tem ne sme zapuščati meje dostojnosti in dopustnosti. Če se vabi odjemalce z objavljenjem neresničnih podatkov in Če se pospešuje svojo prodajo z nelojalnimi sredstvi, to gotovo ni spojljivo s kupčijsko dostojnostjo Priljubljeno sredstvo umazane konkurence je nadalje to, da si Isirti znake in znamenja konkurenčnih firm, računajoč pri tem na to, da prevari občinstvo, ki je navajeno >o-diti blago po gotovih znakih in znamenjih. Umazana konkurenca tudi rada sega po tem sredstvu, da grdi in ponižuje konkurenčna podjetja, razširjajoč neresnične vesti, ki naj omajajo zaupanje občinstva do obre-kovane firme in ga pripravijo, da seže po blagu umazanega konkurenta. Posebno nevarna pa je umazana konkurenca, kadar seže po najsramotejšem sredstvu, kije brezdvomno kršitev kupČijskih tajnosti s«»konkurenta. Zgodi se to na ta način, da se podkupi uslužbence konkurenčnega podjetja in od njih poizve tajnosti tujega podjetja. To so le nekatere oblike, v katerih M pojavlja umazana konkurenca. Znana stvar pa je, da je iznajdljivost umazane konkurence tako velika, da vseh oblik ni moč našteti. V vsakdanjem življenju nam stopa pred oči dannadan obilo novih pojavov, ki merijo na t<», da se obrne pozornost kupujoČega občinstva na gotovo podjetje, in I*" prečesto si človek nehote pravi. da je to ali ono ravnanje nelojalno, nedopustno in unmzano. Bolj kakor konzumenti se zavedajo kupČijski in obrtni krogi nepregledne škode, ki j o povzroča nepoštena konkurenca. Zlasti trgovski in obrtni srednji stan se je zategadelj v zadnjih letih zopet in zopet oglašal in odločno zahteval od-pomočiproti nereelni konkurenci, ki je posebno v današnjih dneh občutna, ko dela boj za gospodarski obstanek vedno večje težkoče in skrbi. V tem so si vsi solidni kupčijski krogi edini, da se je postaviti proti nepošteni konkurenci v boj z vso silo v tako interesu trgovstva in obrtništva kakor v interesu soprizadetih konzument o v V naši državi imamo sicer poe-dine zakone, ki so naperjeni proti nelojalni konkurenci. Omenjamo zakon o varstvenih znamkah, ki ščiti lastnike varstvenih znamk na ta način, da prepoveduje konkurenci se posluževati registriranih znamk za označevanja istovrstne« blaga; zakon o razprodajah, ki dopušča prirejati trgovcem in obrtnikom razprodaje h- /. oblastvenim dovoljenjem: nadalje določbe trgovinskega zakona in obrtnega reda o trgovskih firmah in drugih oziiamenilih na obrtovališčih. Ali Vse te določbe ne zadoščajo t«-č 00 trebam današniega časa. Navzlic obstoječim zakonom se umazana konkurenca prav dobro počuti in si prav nemoteno išče svojih žrtev. V takih razmerah je povsem naravno, da prizadeti kupčijski krogi zahtevajo novega zakona. Čigar določbe bodo omogočale uspešno in radikalno obrambo proti nerednim elementom v trgovini in obrtu. Kje pogledamo v zakonodajo dru gih držav, vidimo, da so nam drugod daleč naprej. Za obrambo proti iz-rodkom umazane konkurence je v tem pogledu najboljše |»oskrbljeno na Francoskem. Ondi sicer nimajo lastnega predmetnega zakona, ali vendar francoska sodišča najradikalueje postopajo proti zlorabi dopustnega tekmovanja in branijo reelno trgovino pred umazanim početjem nelojalne tekme. Pobijanje umazane konkurence traja na Francoskem že dobrih 100 let, in temelji zadevno pravosodje na členu 1888 državljanskega zakona, ki se glasi : „ Vsako dejanje kakega člo veka, katerekoli vrste že je in ki povzroči drugemu škodo, obvezuje onega, po čigar krivdi je škoda nastala, da povrne narejeno škodo.* Na podlagi navedenega člena razsojajo francoski sodniki s finim Čutom za vsakokratne potrebe praktičnega življenja o tožbah, katerih predmet je neredna konkurenca Kazenskih določb na Francoskem nimajo. Na Nem SV Dalie v prilogi. Priloga ..Slovenskemu Narodn" St. 19, dne 24. jannarja 1906, Skem je stvar drugačna, ondi imajo potreben zakon, ki je v veljavi od 1. 1S96\ Zakon pa temelji na drugem principu. DoČim je na Francoskem moč preganjati na podlagi višje navedenega postavnega mesta vsak pojav umazane konkurence, izloča nemški zakon le najbolj tipične primere nereelne konkurence in ima za te primere posebne določbe. Tudi zakonski načrt, ki ga je razposlala svoj cas naša vlada gospodarskim korpo-racijam, ni navajal splošnih določb proti umazani konkurenci, marveč je bil izdelan po nemškem vzoru in so se določbe obračale le proti nekaterim najpogostejšim oblikam umazane konkurence. Ob takem pravnem položaju je seveda ohranjen in zagotovljen nereelnim elementom obsežen svoboden revir za nadaljno kvarljivo postopanje. Zategadelj se je od mnogih strani priporočalo, da se privzame v nov zakon splošna določba, ki bi omogočala saj civilno postopanje tudi proti takim načinom umazane konkurence, katerih zakon posebej ne stavlja pod kazen. V koliko je vlada ustregla tej želji in izpolnila prvotni zakonski načrt, se pokaže v kratkem, ko predloži vlada zadevno predlogo državnemu zboru. Davka prosti bencin. Kakor vse mineralno olje, je v Avstriji tudi bencin podvržen posebnemu davku, takozvani potrošnim, ki se pobira v izmeri 13 kron od 100 kg, predno zapusti bencin rafinerijo. Bencin pa, ki služi a' obrtne namene, je prost potroŠnine, ako si je dobavitelj zagotovil dovoljenje finančnega ravnateljstva. V obrtnem obratovanju se porablja bencin kot ekstrakcijsko sredstvu v kemičnih pralnicah, v novejšem času pa posebno v znatni meri za gonitev motorjev iu motorskih koles. Tudi na Kranjskem se v vedno rastoči meri porablja bencin v obrtih. Leta 1904. se je porabilo davka prostega bencina v kranjski deželi kakih 200.000 kg. V zadnjih letih rabijo pri nas ponekod mlinarji in Žagarji motorje v svojih obrtih ob času, ko primanjkuje vode. ljubljanski občinski soet. Ljubljana, 23. jan. 1906. Predsedoval je župan Ivan Hribar. Naznanila predsedništva. Župan je naznanil, da je za pod-načelnika regulačnega odseka mesto dr. Kušarja izvoljen občinski svetnik Žužek. Gosp. France Kadilnik je v spomin svoje SOletnice podaril za mestne reveže 300 K, g. S a m s a pa povodom svoje sedemdesetletnice v isti namen 50 K. Obema dobrotnikoma se je izrekla srčna zahvala. Novo šolsko poslopje na Poljanah. Občinski svet je svoječasno sklenil, zgraditi na Poljanah skupno poslopje za 2. mestno dekliško in 3. deško ljudsko šolo. Deželni šolski svet je sedaj odgovoril, da sporazumno z deželnim odborom odobri ustanovitev 2. mestne dekliške ljudske šole in premestitev 3. deške ljudske šole v novo poslopje na Poljanah s pogojem, da se paralelke na 8 razredni mestni dekliški ljudski šoli opuste ter odpadejo tudi 3 definitivna mesta (sedaj jih je namreč 11), oziroma se te tri učne moči premestijo na novo dekliško ljudsko šolo. Razsvetljava ceste na južni kolodvor. V tej zadevi je, kakor znano, stavil v seji 23. decembra 1. 1. obč. svetnik P r o s e n c nujni predlog. Župan je v današnji seji odgovarjal ter konštatoval iz aktov, da se je občinski svet vsled incijative istega občinskega svetnika že pred leti obrnil na upravo južne železnice zaradi razsvetljave pri kolodvoru, da pa je južna železnica odgovorila, da to ni stvar železnice, temuc dotične občine. Zato je mestna občina dala deloma sama razsvetliti. — Občinski svetnik Prosenc je opozarjal, da se je južna železnica pri zgradbi železnice zavezala, skrbeti za razsvetljavo. Župan je obljubil, da se bodo dotični akti poiskali. Društvo zdravnikov za Kranjsko je naznanilo, da je odposlalo v mestni zdravstveni svet svetnika dr. Z u-panca in dr. Jenka. Župnik Vrhovnik se zahvaljuje pismeno za izvolitev v upravni odbor mestne hranilnice ter izjavlja, da izvolitev sprejme. Dvorni svetnik Pattav naznanja, da je prevzel poštno in brzojavno ravnateljstvo za Primorsko in Kranjsko ter se priporoča v blagohotno podpiranje. Zaradi nesreč na južnem kolodvoru v Ljubljani je stavil v predzadnji seji občinski svetnik Žužek resolucijo, naj se deželna vlada pozove, da se napravi temu konec s primernim razširjenjem kolodvora. Župan je na- znanil, da je tozadevno prošnjo poslal naravnost železniškemu ministrstvu, ker to ne spada v kompetenco deželne vlade. Predlagatelj se je s tem zadvovoljil. Razsodba zaradi verande pred kazino. Župan je naznanil, da je prizivna instanca razsodila v prilog kazini ter je pravnemu zastopniku dr. Trillerju naročil vložiti revizijsko tožbo. Ovadeni mesarji. Končno je župan odgovarjal na vprašanje občinskega svetnika Kozaka v seji 23. decembra 1. 1. zaradi ovadbe 30 mesarjev. Župan je povedal, daje mesarje ovadil mestni magistrat na poziv deželne vlade. Mestni živinozdravniki so bili pri tem nedolžni, a le obžaloval bi, ako bi se mestni živinozdravniki ne smeli brigati za take zadeve. Nekatere ovadbe so bile neutemeljene, a ostali mesarji so bili oproščeni prestopka. Zaradi tega pa še ni izključeno, da so se nekateri mesarji vendar le pregrešili proti naredbi deželne vlade iz leta 1902. Novi meščani. V občinsko zvezo sprejeta meščana Leopold Blumauer in Iv. Korošec sta položila v roke župana običajno obljubo. Šola za slaboumne otroke. Vsled dopisa deželne vlade je mestni Šolski svet sklenil za telesno in duševno zaostale otroke obeh spolov ustanoviti skupno poseben razred. Tak razred se ustanovi na L mestni deški ljudski šoli, ako deželni odbor prevzame plačevanje učitelja. Slaboumnih šolskih otrok je bilo lani v Ljubljani 31. i Poročevalec občinski svetnik D i m n i k.) Stavbne zadeve in oddaja raznih dobav. lužener J a r o m i r H a n u š je prosil, da bi se spremenil sklep občinskega sveta glede zazidave Kuh-nove cest*' tako, da bi se mu dovolilo na onem kraju zgraditi enonad-stropno vilo z deloma strnjenim stavbnim sistemom ter bi se napravila cesta mimo projektovane vile. Prošnja se zavrne vsled ugovora obeh sosedov in tudi zaradi stavbnih predpisov. (Poročevalec obč. svet. Prosenc.) Tvrdka Tonnies je podala končne obračune o stavbi jubilejske ubožnice v Vodmatu ter zahteva še 240 kron več kot je bilo proračunjenih. Dovolilo se je 148 K ter se tvrdka obenem odveze nadaljnega jamstva. (Poročevalec obč. svetnik Žužek). Dobava klesarskih del in materijala za dobo 1906—1908 se je oddala edinemu ponudniku Ćamer-niku, katerega ponudba je tudi za 30J „ nižja kot je bila dosedaj. I Poročevalec obč. svetnik Žužek.) Za dobavo stavbnega in rezanega lesa za isto dobo sta poslala oferte Zakotnik in Tauzher. Zakotni-kova ponudba je cenejša in pravil -nejša. zato se dobava njemu odda. Poročevalec obč. svetnik Žužek.) Dobava posipalnega materijala se odda tvrdkama Trpine in Vodnik, ki sta oba podražila cene skupno za 223 K. Dobava pa se odda le za eno leto, a se sme podaljšati, ako se ne dobi drugje boljši materijal. (Poročevalec obč. svetnik Žužek.) Za snaženje šolskih sob v hiši baronice De Trauxove na Bregu se dovoli šolskemu slugi I. deške mestne ljudske šole Sedeju mesečnih 14 K. (Poročevalec obč. svetnik D i m n i k.) Šolskemu vodstvu na Karolinški zemlji se zviša nagrada za snaženje in kurjavo Šole na letnih 240 K. (Poročevalec, obč. svetnik Dimnik.( Na županov nasvet se zvišajo mezde trem klavničnim hlapcem na 2 K 40 h, oziroma 2 K 10 h. (Poročevalec podžupan dr. vitez B1 e i -w e i s.; Zadnja točka se je rešila v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. januarja. — Deželni predsednik Schvvarz se odpelje danes na Dunaj. — Goriškim nadškofom je imenovan goriški kanonik bivši dvorni kaplan dr. Franc Se dej, sicer odločen klerikalec ali vendar Slovenec. Tržaški škof dr. Nagi je postal tajni svetnik, v nagrado, da ni prišel za nadškofa v Gorico. — Imenovanja. Okrajni zdravnik dr. Friderik 8 e em a n n je imenovan višjim okrajnim zdravnikom na Kranjskem. Rudniški eleve v Ljubljani Karel Suzl je imenovan rudniškim pristavom. — Promocija. Pravni praktikant pri okrajnem sodišču Josefstadt na Dunaju g. Ciril Nemanič bo v petek, dne 26. t. m. promoviran doktorjem prava, čestitamo! Kako duhovniki lažejo. Sem in tam je vendar dobro, Če se pribije kak slučaj, kako duhovniki lažejo, sicer bi ljudje še mislili, da so se naši blagosl o vijenci poboljšali. Prav lep slučaj, kako laže Lampe, imamo v snočnjem „Slovencu". Lampe pravi da se je dr. Tavčar „zaletel" v sedanjega g. dež. predsednika, ker je Čital slovenski odgovor na interpelacijo, dočim so „Narodovci" božali barona Heina, ko je na slovenske interpelacije vedno nemško odgovarjal. Prvič se je Lampe zlagal, ko trdi, da je baron Hein na slovenske interpelacije vedno nemško odgovarjal. Baron Hein je v dež. zboru sam pojasnil, da to ni res in je navedel, kolikokrat je na slovenske interpelacije nemško odgovarjal, kolikokrat pa slovensko. Sicer pa je „Narodovec" dr. Tavčar ostro prijel barona Heina zaradi nemškega odgovora še na starem >tlvlišču, ko so klerikalci baronu Heinu še z navdušenjem lezli pod suknjo. Drugič se je Lampe zlagal, ko je pisal, da se je dr. Tavčar -zaletel" v g. Sclvsvarza ker je čital slovenski odgovor na interpelacijo. Lampe jo suče tako. kakor bi bil dr. Tavčar nezadovoljen e tem da jt- g, Sch\varz odgovarjal slovenski na zadevno interpelacijo. V resnici pa je bil dr. Tavčar nezadovoljen z vsebino odgovora. Interpelacija se je namreč tikala župni k a B e r c e t a in škofovega ter Cronovega post o p a n j a proti n j e m u. O r^m, kar sta storila škof in Cron pa ni bil nezadovoljen samo dr. Tavčar; vsa javnost je bila ogorčena radi tega in danes ga ni človeka v deželi, ki bi ga ljudstvo tako sovražil o kakor škofa Bonaventuro. Lampe se je torej, kakor smo pojasnili, v treh vrstah dvakrat debelo zlagal. Storil je to. da opraviči -Slovenčovo** hvalisanje novega g. dež. predsednika. Tega pa ni bilo treba, ker natančno vemo, zakaj je Lampe tako zadovoljen z g. Schwarzem: 11 ker ščiti duhovniške d e f r a v d a n t e in pomaga, da se jim odpišejo defravdirane svote in 2.) ker pusti pri miru sleparje, ki so se pri trnovskem konsumu, pri gospodarski zvezi in pri zadružni zvezi tako imenitno izkazali. Ker ima Lampe tudi lep sedež pri zadružni zvezi, mu ta milost g. dež. predsednika seveda močno ugaja in je zanjo tako hvaležen, da je iz samega veselja začel zopet izvrševati tisti metje. v katerem je najbolj iz-vežban, namreč časti krajo. Le previden bodi. Lampe, drugače bo zopet treba pred žandarji bežati na Laško in na Francosko. — „Nowa Reforma" o A. Aškercu. Krakovska „N. R." je prinesla velesimpatičen članek profesorja Jana Magiere o 50letnici Antona Aškerca. Clankar podaja svoje osebne vtiske v občevanju z našim pesnikom ter navaja njegov životopis in kratek pregled njegovih poezij in potopisov, tičočih se Rusov in Poljakov. Končno se spominja tudi Aškerčevih poslednjih dveh del: „Trubarja" in „Mu-čenikov". Tako so se spominjali našega pesnika o njegovem 501etnem jubileju vsi slovanski časopisi brez izjeme s spoštovanjem in priznanjem. Le eden dela izjemo! In ta je V — I, seveda, naš „Slovenec"! Imenovanje gospoda dr. J. Bezjaka, bivšega nadzornika v mariborskem okraju, za profesorja na tukajšnjo II. državno gimnazijo nas je malo iznenadilo, ker je vlada delala proti svoji navadi z nervozno naglico. Seja deželnega šolskega sveta je bila 13. t. m. in gotovo so še le pred par dnevi priromali akti na Dunaj in sedaj je že imenovanje . . . To da misliti! Ali so se gospodje zbali, da se Bezjak premisli in ostane na svojem dosedanjem mestu na mariborskem učiteljišču V Obenem s tem mestom je bila razpisana služba v Kranju in istočasno se je o njej govorilo v deželnem šolskem svetu, toda o kakem tamošnjem imenovanju ni duha ne sluha. Zakaj je dobil g. Bezjak čez dolgih šestnajst let spet neodoljivo hrepenenje po gimnaziji, zdi se nam tudi malo čudno. Zato je prav verjetno, kar se je od neke strani namigavalo, da so ga gotovi visoki gospodje v Ljubljano povabili, ker ga sploh ne bodo na gimnaziji rabili, ampak dobi ljudskošolsko nadzorni-ško mesto. Pa kranjsko uČiteljstvo se za tako spričevalo duševne ubožnosti zahvali, Češ, da ni med njim za tako mesto sposobne moči in da je treba pedagogične ženije šele od drugod importirati. Bodisi kakor 9 že hoče, vse skupaj se nam zdi zelo sumljivo in v kratkem bo treba posvetiti za — kulise! — Pripomnimo, da so pri tem imenovanju „ višjim ciljem" žrtvovali izredno vestnega, za svoj poklic vnetega mladega moža. ki si je kot pisatelj pridobil ugledno mesto v slovanski znanstveni literaturi. Obetalo se mu je ravnokar oddano mesto z vso gotovostjo že skoraj celo leto, tako da si je mladi učenjak na podlagi teh zagotovil ustvaril lastno ognjišče. Da so se te obljube požrle ter ga izpodrinili z dr. B., lahko bi se zasledovale tajne žice preko Maribora in Gradca na Dunaj. Ustreglo se je le tistim kričačem, ki so zahtevali, da se mora dr. Bezjak za vsako ceno odstraniti iz Maribora. Nemci so dosegli dvoje: na dr. Bezjakovo mesto v Muiibor pride brezdvomno Nemec ali mlačnež, a mladi strokovnjak v Ljubljani je vržen na cesto, ako se noče zadovoljiti z beraško suplenturo. — Iz KneŽaka se nam piše: Občinske volitve ne dajo miru tukajšnjemu župniku, že občeznanemu Alojziju Pehaniju. On in njegovo podrepna muha, sladki Milč, že letata v viharju in snegu od vasi do vasi in lovita volilce za katoliško stvar in večno zveličanje. Ker pa tej stranki v zadnjem času primanjkuje -mož", agitirata za znanega -liberalca" g. Josipa Cucka iz KneŽaka. Ne vemo sicer, imata li njegovo pooblastilo ali ne, vsekako pa je to dejstvo zelo značilno! Kako se bodo stvari razvijale nadalje, Vam bodemo točno poročali. — Imenovanje v davčni službi na Štajerskem. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu, je imenovalo sledeče davčne praktikante, provizoričnim davčnim pristavom: Josip Cepin, Karel Reich, F ran j o Konrad, Friderik Mi ckl, Ivan Klaftenegger, Karel Wi-ziak, Josip Kaič, Franjo P i h -ler, Štefan Šuc, Henrik Gut-jahr, Jernej Viden šek. Henrik Morth, Teodor štamm, Ivan Ortwein, Josip bprah, Julij G iger 1. Alojzij Kauwor-sky, Franjo Don a j, Ferdo Prelo g, Karel Hren, Matija Naj-žer, Josip Wresnik in Karel Wonisch. — Okrajnim glavarjem za Okraj VolOSkO je imenovan baron Artur Schmidt-Zabierow,kije bil doslej tam okrajni komisar in je lani v imenu vlade pozdravil shod slovanskih Časnikarjev. — Repertoar slovenskega gledališča. Iz pisarne -Dramatičnega društva" se nam piše: V četrtek, dne 25. januarja je predstava na par. Vprizori se letos drugič imenitna We-berjeva opera „0 ar o s t r e 1 ec". — V soboto, dne 27. januarja se poje letos prvič opera „Dalibor". — Slovensko gledališče. Dr. Josip Stolba je eden izmed najproduktivnejših in najboljših novejših čeških dramskih pisateljev. Spisal je že celo vrsto dramskih del, ponajveČ veseloiger, ki so se z uspehom igrale v Pragi in po drugih Čeških odrih. Eno najnovejših njegovih del je veseloigra „Njen sistem** ali, kakor se je v slovenskem prevodu prekrstila „Potujem s hčerko". Igra „Njen sistem14 je v tehničnem oziru prav spretno komponirana : posamni prizori se gladko in neprisiljeno stekajo drug v drugega, so efektni brez vsiljive teatralnosti, dialogi so pa živalmi, polni zdravega humorja in duhovitih apersijev. Dramski zapletaji v igri so naravni in enostavni, dejanje ni umetno zapleteno, da se ob koncu jedva raz-vozlja, kakor pri mnogih igrah enake v iste, marveč razvija se lahko in neprisiljeno, kar zlasti vpliva na to, da ostane gledalec vedno v najboljšem razpoloženju in lahko brez truda in z zanimanjem sledi razvoju dejanja. Sujet igre je vzet iz vsakdanjega življenja. Žena tovarnarja Reparja, Julija, ima poseben „sistem**, da si ohrani zvestobo svojega moža. Nedostopna in visoko je napram možu in mu nikdar ne kaže svoje ljubezni; mož si mora njeno ljubezen Šele izprositi, to je sredstvo, da se ne naveliča ljubezni in je ne išče drugod. In res, gospod Repar je vzor dobrega zakonskega moža in Julija je prepri- čana, da se ima zato zahvaljevati zgolj svojemu „sistemu", katerega priporoča tudi svoji sestričini Berti Volfovi, katere mož Adolf se nič prav rad ne drži zakonskih ojnic. Berta ni posebno prepričana o uspešnosti Julijinega sistema, zlasti ker se ji zdi, da Julija sama ne veruje posebno v svoj sistem, ker hoče, da bi spremljala moža na njegovem potovanju v Varšavo hčerka Iza. Da razprši t e dvome, odredi Julija, naj potuje Repar brez hčerke v Varšavo. Roparju, ki je že vzel potni list zase in za svojo hčer, je ta sprememba v njegovem potnem načrtu neprijetna, iz zadrege ga reši njegov kompanjon Slatnar, ki mu nasvetuje, naj vzame sabo kako drugo spremljevalko, ki bo na potovanju igrala njegovo hčer. Repar je navdušen za to idejo in si vzame za spremljevalko mlado vdovo Elo Stankovičevo. V Varšavi se zaljubi v Elo sin tovarnarja Bauerja, s katerim je Repar v trgovskih zvezah, ker misli, da je Kla res hči bogatega Reparja. Ko se Repar vrne v Ljubljano, se pripeljeta za njim Bauer in njegov sin z namenom, da bi zasnubila njegovo hčerko. Repar je v veliki zadregi. Da se reši iz zagate, pokliče Elo, kateri naroČi, naj vnovič igra vlogo hčerke Ize in odbije ženi tno ponudbo Bauerjevo. Ela se sestane z mladim Bauerjem in ga pregovori, da pobegne z njo v Ameriko, kar ta tem raje stori, ker je še vedno prepričan, daje Ela Reparjeva hčerka. — Igra je bila dobro vprizorjena, režija je gladko funkcijonirala in tudi igralo se je precej dobro. G. Dobro-volny je bil v vlogi tovarnarja Reparja prav dober, zlasti ker je vlil v svojo igro dokaj temperamenta. Ga. Danilova je igrala z eloganco in z veliko eksaktnostjo Reparjevo ženo Julijo. V vlogi Ize je nastopila mesto ge. Kreisove gca. K o č e v a r j e v a. V nastopu je bila prav ljubka, priporočali bi ji pa, da bi ne govorila preglasno in da bi ne naglašala besed v stavkih napačno. G. Lier je bil izboren v svoji vlogi kot lahkoživec Slatnar. Veliko, hvaležno vlogo je imela gca. Spurna kot Ela. Bili smo ž njo v vsakem oziru zadovoljni. Originalen je bil v vlogi Žida gospod Dragutinovi č. Ostali igralci, izmed katerih so se najbolj odlikovali gg. Verovšek, NuciČ in Danilo, so povsem častno rešili svojo nalogo. — Kakor smo že gori naglašali, je igra -Njen sistem" sama na sebi vrlo zabavna in ker se tudi igra razmeroma dobro, se je nadejati, da bo pri reprizi poset boljši, nego je bil snoČi. — Shod državnih uradnikov bo dne 28. t. m. v -Mestnem domu". Razpravljalo se bo o nujno potrebni draginjski dokladi. — „Naša Zveza". Ustanovni občni zbor snujoČega se splošnega slov. uradniškega društva „Naša Zveza", Čigar sedež bo v Ljubljani, se bode po vsem pričakovanju vršil v nedeljo, dne 4. februarja t. 1. v -Mestnem domu-. Po pravilih, ki so že potrjena, bode nova, prepotrebna organizacija uradništva vseh vrst stremila za tem, da pospešuje socialne, gospodarske in politične koristi uradniškega stanu. Društvo bode imelo lep in hvaležen delokrog ter bode izvestno doseglo za uradništvo znamenite uspehe. Ker se namerava določiti le zmerna članarina, bode pristop mogoč tudi manj imovitim uradnikom. — Sprememba cenika za Izpiske iz katastra. Finančno ministrstvo je ceno za izpiske iz poligo-nalnih izdelkov katastra, zadevajoče koordinate in topografije poligonalnih pik, ki je dosedaj znašala do 20 pik 20 kron, določilo na 5 kron do vštev-ših 5 pik — Vstopnice za trgovski plesni venček, ki se vrši dne 1. februarja v veliki čitalnični dvorani, se dobe v predprodaji proti izkazu vabil pri tvrdkah Gričar & Mejač, J. Lo-zar, Ivan Kostevc,GvidonĆa-dež v Ljubljani ter na večer prireditve pri blagajni. Odbor opozarja tem potom še enkrat dotičnike, ki bi pomotoma ne dobili vabil, da jiji pri društvu -Merkur** zahtevajo. Plesni odbor skrbi za to, da bo prireditev na primerni višini, preskrbel je okusua damska darila in vse drugo potrebno. Za to plesno zabavo je že sedaj obilo zanimanja ter je upati, da bo ena najlepših plesnih prireditev v tej sezoni. Cisti dobiček je namenjen zakladu za trgovski dom. Vabila za „Slavčevo" ma-skarado, katera se vrši dne 4. febr. v veliki dvorani hotela „Union", so do malega razposlana. Ako bi bil kdo po neljubem slučaju prezrt, blagovoli naj vabilo pri odboru -Slavca** zahtevati Vabila društvom vposiana veljajo tudi za posamezne člane, le maskovani dobe vstopnice proti izkazu vabila na dotično ime. Kakor druga leta, tako tudi letos odbor ni osebno vabil. Predprodaja vstopnic je v trgovinah g. Zalaznika na Starem trgu, g. Čudna na Mestnem trgu in v Prešernovih ulicah, ter v trafikah g. Sešarka -v fc>elenburgovih ulicah in g. Hinner v hotelu „Union**. — Velika družba ogrskih ciganov iz Szegedina, brojeea 25 oseb, moških, ženskih in otrok z lastno godbo, dospe v nedeljo, dne 4. febr., T Ljubljano, ter nastopi v ^voji narodni noši, plesih in običajih v veliki dvorani hotela „Union". — Konkurz. Deželna sodnija razglaša konkurzni oklic nad premoženjem Marije Zargi, trgovke z mešanim blagom v Ljubljani na Sv. Petra cesti. — Pomanjkanje premoga v Ljubljani je postalo jako občutno. Že v zadnjih tednih je trboveljska družba le jako malo premoga pošiljala v Ljubljano; trgovci, ki potrebujejo 5 do 10 vagonov na beden, so dobili enega^ Zdaj sploh ni vec dobiti premoga. — Tovorni promet s Trstom ZOpet Ustavljen« Zaradi zopetne delavske stavke in vsled tega provzro-čenih nenavadnih prometnih razmer se od danes naprej tovorno blago za Trst južne in c. kr. državne železnice in Trst prosto luko južne in c. kr. državne železnice, kakor tudi Trst prosto luko železniško skladišče nič več ne sprejema. Izvzeto je le : živali, pivo, tobak in lahko pokvarjajoče se blago. Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji Šiški je imenovalo na občnem zboru dne 20. januarja t. L gosp. župana Ivana Zakotnika častnim članom. — Nova tiskarna. V KrSKem se je ustanovila nova tiskarna pod naslovom -Zadružna tiskarna**. \ upravnem svetu so gg. dr. Tomaž Romih, Anton Um ek in Vinko Žene r. — Utonil je 601etni posestnik Ivan Gorišek iz Vidma pri Veliki Loki. Našli so ga v strugi potoka Temenice. Zašel je najbrž v pijanosti v vodo in ker ni bilo nobene pomoči, utonil. Prostovoljno nasilno društvo v Kostanjevici je imelo dne 21. t. m. svoj III. redni občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: Lavoslav Bučar, načelnik: Fran Kržišnik, načelnikov namestnik ; Ivo E r b e ž n i k , tajnik ; Valentin Uršič, blagajnik; 0 t ni ar Sever, Anton PavciČ in Fran Rabuse, odborniki: Fran Jankovi č i n Fran G r a j 1 a n d . odborni-kova namestnika. — Prostovoljnega gasilnega društva v Kranjski gori plesni ven- ček bo dne 4. svečana t. 1. v prostorih hotela -Razor** v Kranjski gori. — Telovadno društvo „Sokol" z ženskim oddelkom v Zagorju ob Savi ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 28. prosinca t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih gospe Marije Medvedove. — Stavka premogarjev. V Hrastniku in na Ojštrem stavka kakih 1000 premogarjev. Tu bi bilo skoro prišlo do pretepa med delavci, ki bi radi šli na delo in med onimi, ki stavkajo. Za spoznanje položaja je važno vedeti, da je skoro več premogarjev. ki bi radi delali, kakor onih. ki nočejo delati. Nekateri imenujejo to stavko ..babjo**. ker so jo baje povzročile trboveljske premogarske delavke. Položaj je za delavce jako neugoden, in sicer vsled tega, ker je neizogibna silna revščina, če bi trajala stavka le 14 dni. Socijalnim demokratom se napoveduje velik fiasko, kajti naj se še tako dobro agitira, to vse ne bo nič pomagalo. Blagajne so prazne in prav na blagajne se trboveljsko delavstvo najbolj zanaša, saj je plačevalo vanje že leta in leta. V Hrastniku dela sedaj v jamah le 10 delavcev, ki pazijo, da ne začne goreti, ali da se vsaj ogenj ne razširi. Premogarji so slovenski rojaki, lastniki premogoko-pov so Nemci in Židje — s tem je že povedano, kako stališče moramo zavzeti glede te stavke. Na strani delavcev stojimo, to pa toliko bolj, ker je več zahtev delavcev popolnoma utemeljenih in je pravično, da se jim ugodi. Vlada je najprej poskrbela za — orožnike. V Hrastniku je doslej 30 orožnikov. Med temi je mnogo Zgornještajercev, ki ne razumejo ne besede slovenski. Alije politična oblast pomislila) kaka nesreča se lahko prigodi vsled kakega nespo-razumljenja med nemškimi orožniki in slovenskim delavstvom V V Trbovljah bo do 80 orožnikov in najbrž pride tja tudi vojaštvo. Zdi se nam, da je vojaštvo čisto nepotrebno. — Umrl y* v Kralovcih pri Ljutomeru občinski predstojnik Andrej Borko, zaveden narodnjak in navdušen rodoljub. — V Novem mestu je nagloma umrl kanonik Jaklič. — Udeležnikom ..Triglavove" 301etnice na znanje. Da bodo zunanji gostje -Triglavove" svečanosti dne 4. svečana v Celju v vsakem oziru preskrbljeni, opozarja celjski pripravljalni odbor sledeče: Kdor želi, da se mu zagotovi stanovanje, naj to željo naznani najkasneje do 31. t. m. gospodu abs. pravniku Alojziju Gregorinu v Celju (Grabengasse 5). Naznaniti je tudi, ali si želi za-kitrjeno sobo ali ne. Gospodje, ki se oglasijo do omenjenega dne, dobe potem še pismen odgovor, kje jim je pripravljeno prenočišče in tudi cene. Kdor se odzove povabilu h komerzu, h kateremu se ne bode vabilo s posebnimi vabili, in ki se začne ob 1. uri popoldne v „Narodnem domu", naj na znašli i sto tak o svojo udeležbo do 31. t. m. Kuvert za osebo je določen 4 K in se dotični zneski vpoš-ljejo ali na dan slavnosti vplačajo g. dri Lj. Stikerju, odv. kand. v Celju. Gospodje, ki so slavnosti naše mladine naklonjeni, pa se je ne bi mogli udeležiti, morejo eventuvalne prispevke za stroške slavnosti vposlati na isti naslov. Želi se, da bivši društveni člani pridejo z društvenim trakom. Toliko za danes. — V vodi so našli mrtvega v nekem potoku pri Slov. Bistrici kakih 50 let starega kmečkega moža. Pokopali so ga, ne da bi se zvedelo, kdo je ponesrečenec in kako je prišel v vodo. Burja. Kakor pri nas divja burja že par dni. tako je njena moč na Krasu še mnogo večja. V Reki so se utrgale vrvi parnika „ Saturna "J da je butnil ob lomilca valov, kjer je zadel ob ladji -Briona** in -Vo-losca" in ju lahko poškodoval. Škode je 25.000 K. 41 vreč kave ukradenih. Kakor smo svoječasno poročali, ukradli so neznani tatovi v Trstu trgovcu Vilnaiu 41 vreč kave iz njegovega skladišča. Tatove so zdaj dobili. 251etni fakin Zamparo je znosil z voznikom Lagojem vreče v mesto, njun prijatelj Janko v iČ jih je pa poprodal branjevcema Ivanu Snbann in Oskarju Tomincu. Vseh pet je zdaj pod ključem. — 400 bal jute je zgorelo včeraj v pristanišču v Trstu. Silna burja je gašenje jako ovirala. Pokvarjene je tudi mnogo kave vsled vode. Skoda še ni cenjena. — Polega tega je gorelo včeraj še na treh krajih v Trstu, vendar ogenj ni napravil nikjer velike škode, ker so ga o pravem času pogasili. — Pomorski častnik izginil. Višji pomorski častnik baron Hugon pl. P a c h, ki je bival v Pulju, je izginil, ne da bi vedeli kam. Predno je izginil, si je kupil pri nekem pu- škarju samokres. — Nesreča na vojni ladji „Habsburg". Blizu Pulja jena bojni ladji -Habsburd** eksplodiral top. Top-ničar Christl je nevarno ranjen, dva druga moža pa lahko. Istočasno se je pokvaril kotel na torpedovki -Gau-kler", da so jo z veliko težavo privlekli v Pulj. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredi svoj IV. redni občni zbor z običajnim sporedom v petek, dne 26. t. m. v restavraciji -Zum Magistrat**, I. Lichtenfelsgasse 3. — Hčerka prof. dr. Valente je bila danes opoldne tik pred hote-tom pri Maliču povožena. Vajenec kovača Demšarja je naglo privozil in dekletce podrl. Obe kolesi sta šli otroku čez obe nogi in najbrže sta zlomljeni obe nogi. Tudi na čelu je bilo dekletce hudo poškodovano. Guvernanta je ranjenega otroka odnesla domov. Kdoj bo že konec navadi, da vajenci kučirajo in dirjajo po mestu V Policija je vajenca seveda takoj aretirala. — Na tir se je ulegel. Včeraj popoldne, ko je prihajal gorenjski vlak. se je vlegel na železniški tir za Tschinkeljevo tovarno bivši Toniesov čuvaj Martin Gorše, a sta ga še pravočasno opazila dva železniška čuvaja in ga potegnila s tira. Ko so ga potem pripeljali na policijsko stražnico, je zdravnik konštatoval, da se mu je omračil um. Oddali so ga v bolnišnico na opazovalni oddelek. — Na tla podrl je včeraj popoldne na Bleiweisovi cesti neki neznan voznik lOletnega šolskega učenca Frančiška Lampelja in ga tako poškodoval, da so ga z rešilnim vozom morali odpeljati v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 70 Slovencev, 10 Hrvatov, 6 Macedoncev in 4 Črnogorci, nazaj pa je prišlo 40 Hrvatov. V Inomost je šlo 14, v Heb 25, v Line pa 19 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 25 Koče-varjev. — Našla je posestnica Marija Dobnikarjeva denarnico s srednjo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. Semenj. Dne 22. t. m. je bilo na letni sejem prignanih 785 konj in volov, 174 krav in telet, skupaj 959 glav. Kupčija je bila pri goveji živini prav dobra, ker so prišli po njo Moravci in Korošci, kupčija s konji je bila srednjedobra. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v hotelu „Ilirija** društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. * Najnovejše novice. Veliki župan Kovač s, kije bil v Decrecinu tako zverinsko napaden, je v smrtni nevarnosti, ker so se mu začele rane na glavi opasno gnojiti. Poprej krepak mož je shujšal, da je podoben okostenjaku. — Sedem oseb je umoril blizu Cvitave kamnosek ToinSke. Svoje žrtve je polil s petrolejem ter jih z a Žgal. — Eksplozija na vojni ladji. Blizu Rio de Janeiro je nastala na braziljski vojni ladji „Aqui-daban" eksplozija. Ladja se je potopila in z njo baje 196 oseb, med njimi trije podadmirali. trije kapitani, dva nemška fotografa in časniški poročevalec. V prestolnici je zapovedano javno žalovanje. — G r o f i n grofica L o n y ya sta kupila velika graščino Karlsburg pri Požunu od grofa Henckel-Don-nersmarek za 4 milijone kron. — Grozna ženska. V Pragi je 471etna dekla Frančiška Kadlec sežgala na ognjišču svoje nezakonsko dete in dva otroka svoje prijateljice. Kadlec trdi, da so otroci umrli ter je že mrtve sežgala. Zaradi veleizdaje in razžaljen je veličanstva so zaprli v Pragi predbojevnika huzitizma in kandidata za Fortov državnozbor-ski mandat Fr. Horaleka. * Milijonar jeva sreča. V Či- kagu je nedavno umrl Marshall Field, eden izmed najbogatejših ljudi na svetu. V imeniku milijonarjev, ki je bil lani priobČen, je bil na 20. mestu s premoženjem 400 milijonov kron. V resnici pa se njegovo premoženje ni nikoli dalo natanko preceniti, ker je imel neizmerno veliko zemlje. V Oikagu je plačeval na leto 3 milijone kron davkov. Svoje življenje je pričel Field kot delavec na farmi svojega očeta; pozneje je otvoril malo trgovino ter jo neprestano večal. Do milijonov pa je prišel po velikem požaru v CikagOj kjer je pokupil mnogo stavbišč ter jih pozneje stokrat dražje prodajal. Svojo trgovino je nato tako razširil, da je imel v službi po 7000 oseb. Umetniško poslopje svetovne razstave v Čikagu je kupil mestu za 4 milijone ter si s tem postavil trajen spomin. * Petje pri delu. Neki pekovski mojster na Dunaju je odpustil svojega pomočnika zaradi glasnega petja pri delu, češ, da se domačini in sosedje pritožujejo. Tudi se baje ne spodobi pri resnem delu peti. Pomočnik je mojstra tožil pri obrtnem sodišču ter se skliceval, da petje celo pospešuje delo, ker tudi vojaška godba ima namen, podžigati vojake v korakanju. Obrtna oblast pa je pritožbo zavrnila, češ, da je popevanje vkljub prepovedi smatrati za nagajivost in trmo. * Kako je angleški minister John Burns dobil svojo ženo. Med sedanjimi angleškimi ministri je, kakor znano, John Burns, ki je bil svoječasno delavec. Kot mladi delavec se je zaljubil v deklico svoje vrste, a bil je prebojeČ, da bi ji izpovedal svojo ljubezen. Ne da bi vedel, ali ga ona tudi ljubi, je šel v kolonije ter več let težko delal. Ko se je vrnil, se je zapletel povodom delavskega štrajka med demonstrante, dokler ga niso zgrabili policaji na ulici in odvedli v ječo. Med ljudmi, ki so prihiteli gledat, koga žene policija, je bila tudi njegova oboževana deklica, ki jo je pri tej priliki videl prvič po svoji vrnitvi. Ko je deklica spoznala svojega oboževalca v rokah policajev, je planila k njemu ter se ga na ulici oklenila okoli vratu. Burns je tako spoznal, da se mu ljubezen vrača ter je deklico takoj vzel za ženo, ko s® je vrnil iz zapora. Njegova žena je ostala enako skromna tudi potem, ko je postal njen mož minister. Slej kot prej hodi s košaro na trg, da nakupi vse potrebno za kuhinjo. Imata edinega sina, ki ga oče sam poučuje in vzgaja. * BismarckOV dovtip. V nemškem mestecu TVendenu pri Rigi je dobil trgovec Trampedach, goreč Bis-marekov čestilec, leta 1890. sinčka. Pisal je takrat že nad 80let staremu Bismarcku pretirano pismo ter ga prosil za dovoljenje, da bi smel sina imenovati „Bismarck". - Bismarck je odgovoril v ljubeznivem pismu, da mu ne samo dovoli, temuč mu še celo obljubi: ako bi nepričakovano še dobil sinčka, hoče ga v zahvalo za lepo Češčenje krstiti za Trampedach a. izprTilsodiD. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Lahov ne mara. Janez L Baškovič je stanoval z več drugimi delavci v Novi vasi blizu Jesenic. Neko noč je prišel domov, ko je že sedelavec Janez B ako vnik ležal. Ker je bil Lesko vic čez dan v družbi nekega Italijana, se je s tem Bakov-niku zameril; ta ga je jel oštevati, zakaj da z Lahi drži. Ko se je Lesko vic razpravi!, skočil je Bakovnik s postelje ter ga obdeloval z neko steklenico, da ga je na nosu težko poškodoval. Obsojen je bil na 8 mesecev ječe. Nepošten uslužbenec. Jožefu Zupanu je njegov gospodar Franc Kuralt, posestnik iz Šenčurja, pošiljal na Savo v prodaj klobase, mleko in surovo maslo. Gotovino je Zupan redno odrajroval. Končno pa je pobral 190 K skupila, knjigo pa, v kateri je imel svoje upnike vpisane, je pustil v stanovanju ter na zadnjo stran napisal, da ne more več med temi hudiči živeti in da gre v Ameriko Poneveril je nekaj mesecev preje tudi 40 K, katere mu je gospodar izročil za vino. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. Bojaželjni fantje. Pred Vi-demškovo hišo v D o b u so stali fantje: Alojzij C o trna n, A nt. Trdina, France Pirnat ter brata Anton in Karel Skok. Popivali so v Pod-reČju, kar jim je razgrelo kri, da -o postali bojeviti. „Nobenega hudiča ni," je rekel eden izmed njih; „tamle gredo trije, dajmo jih". In res so napadli Martina Koželja, ki je šel v spremstvu dveh žensk po občinski cesti, ter mu prizadeli 7 lahkih in eno težko okvaro. Kmalu na to je Cot-man z nožem napadel Franceta Pu-geljna, ki je mirno iz Vidomškove gostilne odhajal, in ga poškodoval. Ko sta se pa brata Skok za njega zavzela, ranil je tudi ta dva z nožem. Vs? obtoženci so bili krivim spoznani in obsojeni, in sicer: Cotman na 18, Trdina na <> mesecev, brata Skok vsak na 1 leto, Pirnat pa na 3 tedne zapora. Očetova malomarnost je zakrivila, da je 41etno dekletce Emilija Seražin ponesrečila. Posestnik France Seražin na Selih je pustil namreč med tem, ko je šel 7. grudna 1. 1. na njivo orat, deklico samo na vrtu. Deklica se je vrnila v hišo; na ognjišču se ji je vnela obleka, letela je v kamro, kjer je padla na tla in vsled opeklin umrla. Seražin je bil obsojen na 4 dni strogega zapora. Sleparski hlapec. Janez Žen, hlapec v Koprivniku, je poneveril svojemu gospodarju Matiji Jeklarju 10 K, katere je dobil za zdravila, ter denar zapil. Potem se je klatil po bohinjskih vaseh in ljudi na razne načinne sleparil. Škode je napravil nekaj čez 200 K. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe. TelefonsKa m brzojavna poročila. r unaj 24. ja uarja. Danes s odločijo Cehi glede rekon strukcije ministrstva Po poldne ob 6. se snidejo češki cd bori za volilao reformo, potem pa bo imela češka parlamen tarna komisija odločilno sejo Za danes popoldne s^< po klicani Pacak, Krama1' il Stranskv zopet h Gautschu Dunaj 24 janmrja V zadeli volilne ref rme in specialne zkžitve okrajev na Spodnjem Štbjerskem je poslarec Ro bi č inter en ral pri Gautschu in Bylandtu Budimpešta 24 januarja. Ko misija za oskrbo anje ž vil za Pešto je prosda vlado, naj dovoli impor tirati iz Srbije že kupljene prašiče Ako bi ministrstvo tega ne dovolilo, bo komisja zahtevala, naj se odpre rumunska me a in naj se prepove izvoz ogrskih prašičev c*u Dunaj in sploh v Cislitvansko. Belgrad 24. jaiUurja. Trgo vinska pogodba med Avstijo in Srbijo je veljavna do 28 februarja Avstrija je to p godbo nasilno prelomila, ker je zdaj prepovedala uvoz srbsk h prašičev iz Srbije, dasi bi tega po pogodbi ne smela storiti Vs'ed tega je za vladalo nepopisno ogorčenje preti Avstriji in bo tekem prihodnjih dni mnogo protiavstrijskih man festacij Doslej srbska vlada še ni odredila repre sali j Sofija 24 januarja. Bolgarski eksporterji peš Ijajo trgovski zbornici vse polno prrtožb zaradi šikan, katerim so izpostavljeni na av strijski meji Berohn 24. januarja „Vossi-Bche Zeitungu poroča iz Belgrada : Ministrski predsednik S t o j a n o v i (5 bo postopanje Avstrije glede izvoza srbskih prašičev pribil kot bese dolom no kršenje Se veljavne trgovinske po godbe in odgovoril na to s tem, da zapre srbsko mejo vsem avstrijskim izdelkom. Paru 24. januarja. Zbornica je sprejela prve §§ zakona o zavarovanju delavcev za starost. V ta namen se ustanovi fond, za katerega bodo prispevali delavci, ki imajo več kot 1*50 franka dnevne mezde, delodajalci in država. Odesa 24 jantarja V poslopju orožniške uprave je eksplodirala, bomba. Poslopje je močno poškodovano. Bruselj 24 januarja. Velika večina v pr-d nizozemski zbornici se je izrekla preti splošni volilni pravici London 24. januarja Ruske bdije „Gromoboj", „Bogatir" in „Rossijau so začetkom de c mbra zapust'le Vladivostok — od tedaj pa ni nobene vesti o n.ih. Zdaj se čuje, da je moštvo „Gn.mob:>jaa revoltiralo in pobeg nilo na Japonsko London 24. januarja Na Ja poaskem vlada strašna lakota; na d n umrje vsled lakota več to ljudi. Ceneno domaće zdravilo. Za ara-' aavu ir jhranitev dobrega prenavljanja na priporoča raba muogo desetletij dobro znanega, pristnega JeaUsrvaga Seiillirz-praska-, ki se dobi za nizko ceno in kateri vpliva najbolj trajno na vae tež koče prebavljenja. Originalna 5katljica 2 K Po poštnem po 720 tj u razpo&iija ta praSek vsak dan lekarnar A. M O L L, c. in kr. dvorni zalagatelj na DONAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je zrecno zahtevati KO Lir«* preparat, zaznamovan * varnostno znamko in pod-oirtnm 1 K| 2 Nasledki pomanjkl ive prehrane in ne normalnega menjavanja snovi se pri razvijajočih se deklicah izvečine kažejo v ble-dičnosti in slabokrvnosti. Za zdravljenje te dekliške bolezni je posebno primerna želez-nata somatoza, ki spaja ojačujoč učinek so-matoze s krvotvornostjo železa, želodcu ne škoduje, pospešuje tek in že po kratki porabi izboljša kri ter povzdigne telesno težo. Mišične in živčne bolezni olajšuje rdeče arematiško bol ublažujoče mazilo iz Franci škove lekarne na Dunaju V,, Schonbrunnerstrasse 1 07. To že 25 let preizkušeno domače in ljudsko zdravilo se uspešno rabi za odstranitev in olajšanje bolečin, nastalih s prehlajenjem (prepihom) iz- pahnjenjem izvitjem itd. S tem bolj ublažu-jočim antirevmatskim učinkom spaja to aro-matsko mazilo tudi posebno prednost, da vpliva okrepčajoče in olajšujoče, je toraj nenadomestljivo domače zdravilo za vse one, ki so izpostavljeni velikim naporom, ker po-miruje trudnost, in odstranjuje otrplost mišic. Cena 2 K. (Več pove in se rat.) x OtfcnjM In Tiiufiia larnf I>I««cmJ■■•«*•* H«»kI4-> Litvin) II u na I XVII 3. 21 t - ' SO 00 • ji* e v rabi od leta 1880. Izdelek & prve vrste, ki se je obnesel sijajno Ce- neje neifo povsod drugod 2861 i,£e Grtffon' najboljši cigaretni papir. 22 1'oblva Me po%aod. 1079 Proti pranajem, luskinam in izpadanju las deluje najbolj*«c priznan« Taaiio-cliHiii ui-.iiii latera okrrpfiije latjliiee, odMtra-ojuje luske in prepreeuje Ispadanje lat*, t MlelaJenlea z navodom 1 14. Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil« medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod I. t. d. D«, lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cssta it. 1 l če* novozgrajenega Pran Jo2eieve*a inbii tnof»tn 4iJ—3 Prsni sok napravljen iz trpotčevega izvlečka z apnenč. Železom. 1'M.iiiii.i kašelj, razkraja alino, izpuača Tlago, odstraujuje bripa-vutft m je zaradi vsebine selena ubfiiem izvrstno ojačujoce in kri tvorese sredstvo. Pristen »amo a poleg stoječo i.M.istv.Mio oinranu varstveno znumri Zvezdi* (Ferlinc) 12 K. - - G. V. Pollak ženir iz Tržiča 10 K. Skupaj 22 K. jna hvala! Za „Učiteljski konvikt11: Gospod V. ollak, inženir iz Tržiča 200 K kot ustanovile. — Skupaj 200 K. — Lepa hvala! >oto smo izročili g. Dimniku ! Zahvala Častiti gospod Fran Žužek, župnik na >panju, je podaril tukajšnji šolarski in uči-ijski knjižnici obilico primernih knjig. Za elikodušen, vrlo dobro došel dar. izraža ?iZemu gospodu najlepšo zahvalo Kara Ivanovna Tavčarjeva šolovoditeljica in tajnica kr. šol. sveta. Kopanj. 19. januarja 1906. Umrli so v Ljubljani. Dne 19. januarja: Josip Bitenc, delav-v sin, 2 let, Sv. Petra cesta 53, Bronchitis Dne 20. januarja: Iv n Japelj, posest-kov sin, A dni, Crna vas, 18, božjast. — ižefa Jager, usmiljenka, 28 let. Radeckega esta 11, tetika. Dne 21, januarja: Marija Kozjek, koči-ževa vdova. 73 let, Jenkove ulice 4, vsled vavenja. V deželni bolnici: Dne 18. januarja: Valentin Kolenc, ko-ač, 40 let, Sarcoma pharingis, — Peter ersjant. delavec, 51 let. aleoehol chjon. Dne 19. januarja: Marija Kreč, kroja-eva žena, 35 let, jetika. Cne 20. januarja: Anton Seničar, dela-ec. 44 let. vsled raka na jetrih. Dne 21. januarja: Oton Jerančič, stro-vodjev sin, 3 leta, Scarlrtina septica. — an Čepelnik, črevljar, 44 let, jetika. Dne 22. januarja: Anton Ogrin, kova-:v sin. I in pol leta. jetika. Borzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka v Ljublj i 11 1-0 1*9 Uradni kurzi dun. borze 23 Naloibrni papirji. , majska renta .... srebrna renta . . . avstr kronska renta . . zlata „ . . ogrska k i i Miška renta . zlata posojilo dež. Kranjske posojiio mesta Spljet „ Zadar c bos.-herc. železniški posojilo 1902 . . . češka dež. banka k. o. ž. o. . zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10 pr...... ,. zast. pisma Innerst. hranilnice ..... zast pistna ogr. centr. •'.. L hranilnice . . . .l. pis. u^r. hip. ban. • M. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Tiv.- Poreč ...... prior, dolenjskih žel. . prior. jirž. žel. kup. 1 ,1 . avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. srečke ©d L 1860'.- . . . , 4>d L 1864 .... » tizske...... * zem. kred. I. emisije . . . H. , a ogrske hip. banke . j, srbske a frs. 100'— * turške...... asilika srečke . . . Creditne „ ... nomoške „ ... (rakovski „ ... jubljanske „ ... vstr. rdeč. križa n ... ter 'Si* m II ■ I* ... Lidolfove „ ... alcburške „ ... Junajske kom. „ ... Delnice. ižne železnice..... ržavne železnice .... vstr.-ogrske bančne deln.. vstr. kVeditne banke . . ?grske ivru.sienske „ ■ ■ ^emogokop v Mostu (Brtix) Vlpinske mentan .... *raške že!, ind. dr. ... Hma-Mnranvi..... rboveljske prem. družbe . \vstr orožne tovr. družbe -eške sladkorne družbe Valute. * kr. eekin...... W franki • i .t j ....... V !nai"ke . ,..... '°verei2ns....... iarke -aški bankovci..... 'ofarji januarja Denar 100-99 }>•"> 100*20 117 90 96 15 114*30 99*50 100 65 100.— ion r,;> 100-100*15 10045 106 45 100 50 100 — 100- 99-50 100 50 99 90 99*50 315*90 100 75 196*— *290-—. 161 25 297-50 299 50 264*—j 102*— 150*25 25 30 477-— 79-93 — 61-— 52*25 3310 57 — 72 — , 529 50 ani 1906. Blago 100-20 100- 15 10040 118 10 9635 114*50 101 — 10165 100 — 101 65 100 30 100 50 101- 40 10745 101-50 100- 40 100*90 100o..!• .i I-/l iikrt a tr\ o H o i r\ t*t m i uf rarml V *tf> ca c ►o hi Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril z vsakovrstnimi noži, škarjami m z drugimi v nožarsko obrt spadajočimi stvarmi. Poprave, vsakovrstne brusitve in poliranje se izvršujejo točno. Na zahtevo se ponikljajo kakršnekoli reči. Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča AfltOn I_6b6n9 nožar, na Starem trgu štev. 15. mmmm m m- w w w w w w LC- Plemenitaško posestvo na Hrvaškem, v bližini Zagreba. 4 km oddaljeno od železniške postaje, z lepo veliko graščino, zraven še enonadstropna hiša, 3 velik« hlevi za okoli 300 glav živine in mnogo drugega poslopja, 8 150 orali prve vrste njiv in travnikov, zlasti prekrasna leža za vinograde, se proda za smešno nizko ceno. Naslov pove upravništvo^ „Slovenskega Naroda". 218—3 Učenca kovaško obrt sprejme takoj Pater Šetin* 3 Glince štev. 31. pri Ljubljani. Kupi se ll i ss v mestu ali bližnji okolici z zdravimi stanovanji. Kupna cena ne sme presegati svote 12.000 kron. —- Ponudbe do 31. januarja pod „št. 127", Ljubljana, poste restaote. 308—3 Z gostilno in lepim prostornim senčnatim vrtom, na jako lepem kraju na Gorenjskem, tik državne in okrajne ceste, blizo železniške postaje, je naprodaj. Vsled lepe lege in zraven tekoče vode, se hiša lahko preuredi tudi za vilo. 300 2 Natančni pogoji hc poizvedo pri Antonu Maver v Lescah, Go/enjsko. n piv™ no *u. Petra cesti priporoča svoje Trgovski pomočnik vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine in nekoliko laščine, ki se je izučil v večji trgovini mešanega blaga, želi do 1. februarja t. I. premeniti službo. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 145—5 Uma sretnoria združena a prodajalnico ustanovljena leta 1834 na prav dobrem glasu, se odda v Gorici pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo wSlov. Naroda". 150-a gossko marčno pivo iz go*ske pivovarne, delniške družbe, ki je bilo na mednarodni kuharski razstavi na Dunaju dne 10. januarja 1906 ♦g«t odlikovano. **3+~ 279 2 Florianz, restavrater. Predpust ne gledališke in poulične lasulje (baroke), kite, bride, Leichnerjeve šminke in puri er? kakor tudi vsakovrstno parfumerijo "M priporoča tvrdka Senica & Zupan, Ljubljana, Šelenburgove ul. 3. Lasulje za društvene igre se tudi izpo-sojujejo. 61—G Leitenberger FrirJ. c. kr. poštar v Primieru pii Tridentu izpričuje, da je ozdravi a njegovo nad 4 leta trajajočo želodčno bolezen (ko je prej vsa mogoča sredstva uporablja! brezuspeŠDo) edino le želodčna tinktura G. Piccolija lekarnarja v Ljubljani, Dunajska cesta. * steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila izvr-IV sujejo točno. H7.9 2 lUUd na Glincah Št. 61 iz proste roke z R stanovanji, lepim zasajenim sadnim vrtom, vodnjakom in hlevom za štiri živine in eno njivo. Lep stavbni prostor. Koncem njive teče voda. Proda se skupno ali posamezno. Več pri lat niku Josipu Oblaku v Novem mestu. 66—4 Išče se dacar samec, zmožen tudi nemščine. Položiti bi moral nekaj varščine. 305—2 Ponudbe z izpričevali na Ivana Kuntariča v Konjicah, Štajersko. Spretnega oKuiziterja lflče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode. Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda-. 17—7 Mesarija v Škof ji Loki, dobro idoča, z večjim prometom, tudi pošiljanje v tuje kraje m z vso mesarsko pripravo ter stano-vanjem, ležeča na jako lepem prostoru, se odda takoj v najem pod jako ugodnimi pogoji. Več pove lastnik Ivan Benedićić v Škof j i Loki. 217 4 StonovnrOe s 3 sobami in pripadki v Kolodvorskih ulicah št. 32 v Ljubljani, dalje 2 lokala 00 co primerna za prodajalno ali pisarno v Sodnijskih ulicah št 4 v Ljubljani se odda s 1. februarjem 1906. Več pove kamnosek Vodnik v Ljubljani. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnatelj-rtvo dri. ielesntoe 9 BeJjafca Veljfcveo od dne i. oktobra 1906 leta. ODHOD IZ LJUBLJANE kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. on 14 m mm od oao»vt flak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeete, Ino m ost, Mo^akovo, Ljubno eeV Selsthal *i Aossee, Solnograd, ces Kleiii-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj 71a Ametetten — Ob 7. uri 6 n tjutr?) osobni vlak v Trbiž, Poatabel Beliak, Celovec, Moran, Mauterndorf Fransensfeste, Ljubno. Dunaj, ces Selstha v Solnograd, laomost, čez tlein-Rei« ling •# Steyer n Line, Budejevice, Pisen, Marijme vare, Heb, Frsncovc vare, Prago, Lipskc. Ces Auisteften na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobnt vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Gl6d-nitz, Ljubno, Selathal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jeaeru, (aomost, Bregenc, Curich, Ze-neva. Pariz, čez Austetten na Du^aj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni ritk n Trbiž Šmohor, Beljak, Celovec, Frantensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno des Elem Raifling v Steyr Line, Budejyyice, Pisen, Marijino varo Heb, Francove var o, Karlove Vžire, Prago (v Prago S rektni vos I. in II. razr.; Lipsko, na Dunaj 5es Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobu: vlak ¥ Trbiž, Beljak, Franeensfeste, Inomost, Monakovo (Tret-Monakovo direktni voa I m 11 rasreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17* m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop istotake Ob 1. ori » m STeoer * Novo mesto, Kocevj*. — PRIHOD V LJUBLJANO jui kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 23 m ijutraj osobni vlak 1 Dunaja 6es Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkč. vos 1., D. raa). Inomost, Franzensfeste bolnograd Line, Stevr, Isl Aassee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m sjatraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak s Dunaja ces Amstetten, Lipsko, Prago (is Prago direktni vos I. in II. rasreda), Francove vare, Karlove ▼are, Heb, Marijne vare, Plzen Budejevice, Line, Steyr, Pani Ženeva, Curih, Bregens, Inomost, Zeli ob Jeseru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ur **y m popoldne eseoru ▼lak s Dunaja, Ljubna, Selztbals, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Monako^ega, Inouosta, Fransensfe8ta, Pontabla. — Ob 8. ari Ob' m sveder osobni vlas s Dunaja, Ljubna, Beljbka, Muraua^ Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, cez Selsthal od Inomosta in Solnograda, Čes Klein-Reifliig iz Stevra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovvih varov, Pragi Lip»kega. — thOGA u NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. on 44 m siutraj osobni vlak is Novega mesta 11 Kočevja, ob S. ari 32 m popoldne is Straže, Toplic, Novega mosta, Kočevja in ob 8. ari 36 m svecer istorako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob t. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m svecer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, uri 4* m sjatraj, ob ■o. ari 69 m dopoldne, ob t. ari 10 m svecer Ob 9. uri 66 ui ponoči sam ob ladeljah r rszuikih in le v oktobru. — Srednjeevropski £as ie aa I min. pred krajevnim časom % Ljubli 1 « Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovr8tneJ8ih kombina-cijab pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanj Saj očimi se vplačili. Vaak član ima po preteku petih tet pravico do dividende. PP rr S5«.]ex9Q, n a. zavarovalna banka v Fraf 1, Rez. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačane odškodnine in kapitahje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vsealtosl alovt*ii«ito • narodno upravo. 2—10 V m pOjMBUs d*j«: CSaneralni zaatop v L|ubljani9 tegar pisarne so v lastna) baninaj hiši fiavaruje poslopja in premičnine proti pozaniiin saodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantnejs Oživa najboljši sloves, koder poslaie Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdatne podpore v narodne m obCnokoristne namene. U/A Prvo ljubljanska veležsalnica za bavo z električnim obratom. Vsled direktnega uvoza kakor tudi zaradi velike razpečave lahko dobavljam povsod za izvrstno priznano, s strojem in racionalno Žgano kavo, ki je vsak dan sveža, torej zelo aromatična, najfinejše kakovosti in najbolj poceni. Prodajam pa posamezne vrste kakor tudi najbolj prei2k šene zmesi. Prednosti s strojem žgane kave pred navad praženjem so splošno priznane; o tem se lahko vsakdo prepri z malo poskušnjo Z odličnim spoštovanjem KAREL PLANINŠEK na Dunajski cesti. 111 3 (Postajališče elektr. cestne ielezniae.) Železnata MESNA BELJAKOVINA Z ŽELEZNATO VSEBINO Najodllčnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepllno sredstvo za bledične. Železnata Somatosa je organlčno spojena Somatosa z 2 , železa. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 702—6 Županstvo v Št Rupertu na Dolenjskem naznanjal da se z letošnjim letom na Veseli gori pri Rakovniku otvorijo 3 novi sejmi kjer se bo prodajala živina in vse drugo sejmarsko blago. prvi semenj bo dne 27. aprila, drugi v četrlek pred Binkošti in tretji dne 27. oktobra vsakega leta. Županstvo v Št. Rupertu dne 22. januarja 1906. 327-1 na Otvoritev gostilne. IJ šojam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril (preje WelserJevo> o»tilixo. Točil bom pristna vina kakor: dolenjski cviček, štajersko in istrijansko belo vino, muškate!ca in naravni hrvaški pelinkovec ter veleznano vedno sveže puntlgamsko marčno pivo. Postregel bom tudi ob vaakem času z gorkimi in mrzlimi jedili po najnižji ceni. 323 Za obilni obisk se priporoča z velespostovanjem Bernard Dolšek, gostilničar. Predpustom bo vsako nedeljo in praz- nlncnff fIDCOlI nlk v velikem steklenem salonu pitjIlU VCJblllU« 273-2 štev. 18/pr. RAZPIS. Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe: 1. ) pri deželnem tajništvu službo konceptnega praktikanta z adjntom letnih 1200 K in 20% draginjsko doklado. Pogoj za vsprejem je dovršitev juridično - političnih študij. 2. ) Pri deželnem stavbinskem uradu: a, službo stavbnega adjunkta s plačo 2000 K in aktivitetno doklado 400 K ter 16% draginjsko doklado od temeljne plače; b) službo stavbnega praktikanta z adjntom letnih 1200 K in 20% draginjsfco doklado. Prosilci za službi pod a) in b) morajo dokazati, da so dovršili tehnične študije za inženirsko stroko. Prosilci za razpisane službe naj predlože svoje, z dokazili o starosti, zna nju slovenskega in nemškega jezika ter z izpričevali o usposobljenosti opremljene prošnje do 20. februarja 1906 podpisanemu deželnemu odboru in sicer oni, ki so že v kaki javni službi, potom predpostavljenega oblastva. Od deželnega odbora Kranjskega v Ljubljani dne 16. januarja 1906. Največja izbira ——I najboljših in najcenejših dvoholes in šivalnih strojev za rodbino in obrt Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. #[IVezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave. ,56_< IVAN JAX in SIN v Ljubljani, Dunajska cesta fl.17. Učenca krepkega in iz dobre biše s primerno izobrazbo, sprejme takoj v trgovino z mešanim hlagmu D. Vrinšek, trgovec, Rečica pri Bledu. »i—a Stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinaim, se odda za februvarski ali majski termin. 198-2 Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ra nateljst«a užitninskoga arafcupa, Dunajska cesta št. 31. Varuj W Za vsako rodov mo važno iluBtrovano knjigo o premno gem blagoslovu z otroki raz-' joSUja s prepisi veC tisoćev labvalnih pisem tajno «a vOO h v avstr. znamkah' 'oapa A. Berolin S W 2tf>, <T A. C 3936-14 u CZUBA-DUROZIER & CH francoska tvornica konjaka Promontor. IOoM%» mm i»o%««»