Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 157. Iz*en Ljubljane 8 vin.	y LjUDljODl, V P* II. jUlIJO 1913.
Leto XLI.
ss Velja po pošti: = Za oelo leto naprti . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en mese. „ '. , „ 2'—
V	opravi prejema > mesofino „ 1*70
& Sobotni, izdaja: s za celo leti .....,, T— za Nemčijo oeloletno„ 8'— za oitalo Inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... ,, 13 „
za trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popnst.
Porotna oznanila, zahvale, osmrloics lil:
enostolpna petitvrsta po 13 vin.
— ■ Poslano:	;
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemii nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Rodna letna priloga Vozni red,
K£- Uredništvo Je v Kopitarjevi ullol štev. 6/11L Rokopisi ze ne vračajo; nefranklrana pisma se ne m sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =		P	oliticen list za slovenski naro	d	■	Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Pol v Kodosso.
Čudna čustva so morala obhajati dr. Daneva, ko se je odločil prositi ruskega carja za posredovanje pri srbski in grški vladi, da. ustavila sovražnosti v Makedoniji. Zakaj ni dolgo tega, ko je taisti Danev nasvctoval svojemu vladarju, naj na ponujeno carjevo posredovanje v svrlio mirne poravnave zavezniškega spora odgovori v tonu, ki je pomenjal le malo menj kakor odklonitev. Zmagovalci pri Lozengradu in Luleburgasu so sc pač bolj zanašali na svoj meč nego na carja, ki ima danes iz prav posebnih vzrokov Srbe ravno tako rad kakor Bulgare. Zraven tega jim je dajal poguma slavni grof Tisza, ki je, da prepreči rusko intervencijo, v znanem svojem govoru Balkancem zaklical: Otroci, le stcpitc sc!, mi vam ne bomo branili. Kaj si je pri tem na tihem mislil, ni ravno preveč težko uganiti. In Balkanci so se res stepli.
Da je dejansko Bulgarija začela Sovražnosti, črno na belem še ni dokazano, utegne pa res biti. Pi'i tem ni rečeno, da Srbi in Grki odločitve z mečem niso iskali. Če bi Bulgari ne bili začeli, bi bilo najbrže Srbom postalo predolgo-časno poslušati vedno isto melodijo lolgoveznih diplomatičnih Tiot. Nerod-10 pa je vseeno, če kdo začne in je po-|fem tepen. Tako neprevidnost je treba javadno plačati z izgubo simpatij od trani gledalcev, kar morajo zdaj v obil-f*. meri občutiti tudi Bulgari, ki so jih pteje vsi obsipali z občudovanjem.
Mnogi se danes kar za glavo prijemajo, češ, kako je bilo mogoče, cla so Srbi in Grki Bulgare v 10 dneh tako občutno na vsej črti porazili. Nc malo je v vojski odvisno od slučajev in zato je rečeno, da je vojna sreča posebno opoteča. Vendar pa vzrokov bulgarskega poraza ni ravno tako težko izslediti. Tajnik dr. Daneva, bivši bulgarski konzul v Manchestru, zdaj generalni konzul v Londonu, je »Slovenčevemu« dopisniku v Londonu, ko je bilo še precej upanja na mirno poravnavo, dejal, tla bodo Bulgari v par dneh z Grki in Srbi opravili. Ta samozavest pač ni bila na mestu in je bržčas glavni vzrok, da so Bulgari vojsko s svojima zaveznikoma preveč na lahko roko začeli. O Srbih je resnica, da svojih uspehov v vojski s Zekki pašo niso s preveliko skromnostjo opisovali, vendar so vojaški stro-
kovnjaki, h katerim pa seveda ni prištevati nesmrtno blamiranega gospoda Wagnerja, takoj priznavali, cla stoji srbska armada na isti višini kakor bulgarska. in jo v nekih nc brezpomembnih ozirih nemara celo prekaša. Če so se Bulgari glede na Grke zmotili, je to manjši greh, ker cela Evropa ni verjela, da bi grška armada prišla štiri ure hoda stran iz Soluna, ne da bi morala s podvojeno naglico nazaj teči. V tem oziru so vsi iznenadeni, kar je grški armadi, ki jc taktično res krasno operirala, le v čast. Bila pa je tudi v veliki premoči. Drugi vzrok jc, da so se Bulgari bojevali v terenu, ki jim je veliko manj znan nego srbski in grški armadi, ki sta tam ves čas operirali. Skoro najbolj pa pride v poštev, da je bulgarska armada po osemmesečni vojski s Turčijo, skrajno izmučena in vsled tega moralno znatno oslabljena, dočim so Grki skoro popolnoma neizčrpani, Srbi pa tudi šc vsi sveži, dobro preskrbljeni in niso trpeli nobenega pomanjkanja. Za utrujeno bulgarsko armado pa stoji politično precej razcepljena domovina, kjer se rusofilska in srbofobska stranka z največjo ljutostjo borita in najhujše intrige ovirajo akcijsko sposobnost vodilnih državnikov. Sicer bi pač ne bilo mogoče, da je moral odstopiti ge-neralissimus Savov, ko so še vsi mislili, da je Bulgarom uspeh zagotovljen. Slednjič pa tudi ni čisto izključeno, da je Evropa neodoljivost z bajoneti slepo in srdito na sovražnika drvečih bulgarskih mas, katerim se sestradani in nedisciplinirani turški redifi niso mogli upirati, nekoliko precenjevala.
Ni pa nobenega dvoma, da je bulgarski vojak hraber kakor lev in da bulgarski narod tc usode po zmagah za krščansko stvar pred vratmi Carigrada ni zaslužil. Strašno žalostna jo misel, da toliko tisoč in tisoč junakov, kj so sekali Turke, leži zdaj mrtvih, da izkrvavljujejo, zadeti od bratske roke, po----Plaškavicc planine. Kajti grozno je, koliko žrtev je ta vojska zahtevala! Nehote jc prva misel vsakega, kdo je tisti največji krivec, ki je gnal armade, ki so sc še nedolgo skupno borile proti polmesecu, v mesnico drugo proti drugi? Al L ni škoda najboljših mož in sinov Bulgarijo in Srbije, da so umrli za stvar, ki bi se bila dala izlepa napraviti, če ne bi bilo tistih krogov, ki niso nikoli siti, naj so še toliko pridobili. Kdo bo nasitil vdove, kdo otrl solze sirotam, kdo vrnil domovom gospodarje? Padli so — v škodo svoji domo-
vini, v škodo celi slovanski stvari, tekla jc zdrava kri za ničvredno prestižno politiko nenasitljivega egoizma, naj si bo že na tej ali na oni struni.
Toda, kri je stekla, kaj pomagajo zdaj vsi očitki? Dr. Danev se je' premislil in to jc glavno — kajpada mu kaj druzega tudi ni ostalo. Prav in dobro, ali strašno hudo zanj in za tiste, ki so tega sicer tako razboritega politika potegnili za seboj v to brezumno vojsko. Če bi se bil Danev brezpogojno podvrgel carjevi razsodbi, bi šla danes meja Bulgarijo tik Krive Palanke, Vcleša in Bi-tolja, s čimer bi se bil Pašič po vse priliki zadovoljil — saj je Srbiji, kakor nam je pozitivno znano, bilo največ za bitoljski okraj in vsaj majhen kos skupne meje z Grčijo. Po tej vojski, v kateri jc celo hrabremu osvojitelju Oclrina, Ivanovu, pretila nevarnost, da ga s celo armado vjamejo, bo pač meja šla tako, da Bulgarija od desnega Var-darjevega brega sploh nič ne bo dobila, pa tudi Solun, ki je sam cele Makedonije vreden, je izgubljen. Najhujše pa je, da je Danev svoji domovini nakopal še konflikt z Bumunijo, ki gotovo ni pol milijona zato na noge spravila, da Srbija in Grčija dobita, kar zahtevata, ampak se bo za, svoje mobilizacijske stroške skušala na vsak način odškodovali s teritorialnim dobičkom. Misel bulgarske hegemonije na Balkanu je hudo zadeta. Srbija bo iz te vojske izšla z veliko večjim moralnim dobičkom nego s teritorialnim. Njena armada jo je v drugič pred vso Evropo proslavila, kajti ni majhna slava bili kos armadi »Napo-leončeta« Katka Dimitrijeva.
O diplomatičnih pogajanjih, ki se bodo zdaj zopet kakor morska kača vlekla, ni mogoče veliko prerokovati. Ker je Rusija zdaj svojo partijo z grofom Berchtoldom dobila, bo slednji seveda delal svojemu srečnemu rivalu ob Nevi zopet vse mogoče težave. Rusija je tekom te vojske Bumunijo od >ias ločila, Srbijo na tihem podpirala, dajala poguma Grčiji in kljub vsemu temu obdržala v svojem objemu Bulgarijo, ki so zdaj zateka k njej, ne pa h grofu Berehtoldu, od kojega očividno ničesar ne pričakuje. Rusija bo bivše zaveznike tem lažje zopet spravila, ker modri starček v Belgradu, Pašič, kljub sijajni zmagi ob Bregalnici ne stavlja nobenih novih zahtev, grška prešernost, ki bo gotovo silno narastla, se bo pa že polegla, kakor hitro bo Srbija pokazala, da zna biti zmerna. Pač pa bo zelo težko Bumunijo potolažiti, naj potem ves
spor pride pred carja ali pred vso velesile, kakor bi grof Berchtold rajši. Toda ni izključeno, da jc aranžma že dogovorjen tudi /. Bumunijo, in mogoče imajo vesti o njeni ncodjenljivosti izvor tam, kjer ne želo ruskemu diplomatič-nemu delu uspeha. Balkanska zveza stoji zopet v obzorju. Naj bo kakorkoli, / dr. Danevom je bil v makedonski vojski še nekdo drugi poražen in sicer veliko bolj občutno kakor Bulgarija, ki jo bo Rusija zopet sprejela v svoje materinsko naročje, naj je še tako jirešila. Grof Tisza ne bi bil tako govoril, ako 1)L bil slutil, da tudi najhrabrejša armada lahko podleže. Dr. Danev je šel v Kanosso in mu bo vse odpuščeno — kaj pa bo med Avstrijo in Rusijo, na to se more le z največjo bojaznijo in skrbjo misliti. Če drugega ne, pa se nam obeta zopet tisto vznemirjanje, ki jc naše gospodarstvo že toliko stalo in že leto dni leži nad monarhijo kakor gro-zna mora.
fliiigarska irageHija.
ZMAGA SRBOV NA CELI ČRTI, Srbi in Grki hočejo buljjarsko armado popolnoma zajeti.
Belgratl, JO. julija. Glasom semkaj d oslih brzojavk se umikanje Bulgarov vedno bolj izprcrpilija v divji beg. Včeraj zvečer jo vojni minister dobil poročilo, glasom katerega beže Bulgari preko južnih obronkov Plaškavica-pla-nine v smeri proti Pejčcvu s tako naglico, tla popuščajo vso svojo artiljerijo z municijo vred, ves pratež in ranjence. Srbske čete jim slede za petami, med tem ko so Grki z izredno naglico zasedli Strumdžo (Strumico) in danes vkorakali v Pctrič na Strumi. Grške čete se pomikajo med Strumo in Maleš-plani-no v severni smeri proti Džumaji na stari turško-bulgarski meji. Srbi so danes zjutraj zasedli Badovište. Ni izključeno, da se celokupna bulgarska armada v Macedoniji jiopolnoma obkoli. — Poučeni krogi zatrjujejo, da se bodo vojj-c operacije brez ozira na eventualno intervencijo nadaljevale. Srbske čete delujejo po dobro premišljenem taktičnem načrtu vojvode Pulnika, ki se jc že v vojni s Turčijo na vseli črtah obnesel. Praktične posledice tega načrta se bodo pokazale koncem tekočega tedna.
Srbi hočejo vdreti v Kiistendil.
Berolin, 10. julija. Berolinskemu »Lokalanzcigerju« se poroča iz Belgra-
LISTEK.
čelvorica.
(Spisal Andrcanov.j
(Konec.)
Pri oknu je bila trojica Elvirina in njihove mlade, nedolžne oči so se vesele kopale v čisti sreči ,v sreči, ki jo objema le živo hrepenenje, ki jo vidijo lc njihove oči, ki si ustvarjajo iz vsega vse v neskončni lepoti in meri. Elvira jih je razumela, čutila in videla je ono srečo živega hrepenenja.., Srečna jc zdaj bila med njimi in mirna ...
Daljna, v otroških dušah zasanjana sreča je združila mlado trojico, ustvarila je živ kip in vanj izlila neskončno hrepenenje ... Sveta roka velike umetnosti! Gorje mu, kdor ga oskruni, proklet naj bode!
»Ah, Boriček!« je začela Verica. »Ti še ne veš, kaj vse ima svet. In kako je velik ta svet!«
Kako je velik?« je radovedno vprašala Danica.
»Velik, velik je, neizmerno velik, kakor jc veliko modro nebo« ... Tako ji je razlagala Verica in ji kazala z rokami in z očmi. Boriček pa se ie čudil.
»Vcrica, kaj ima vse svet?« bi rad on vedel.
»Mnogo, mnogo ... Če bi ti pravila tri cele dni in noči, nc bi končala. In kaj jaz vem, kaj jc še vse na svetu! Koliko jc lepih igračk, zlatih in srebrnih, koliko lepih podobic in čednih oblekic! Kje so lepe palače in daljni, visoki gradovi s svetlimi sobanami, ki kar bleščijo in žarijo čistega zlata in srebra ,,, In tam daleč jc globoko morje, po katerem sc zibajo veseli ribiči v svojih čolnih in hitijo brze ladje kakor bele utve mimo obmorskih vasi in mest. Pa tudi mali dečki imajo svoje bar-kice, v katerih sc vozijo s svojimi prevodniki v mirnih in tihih valovih ob bregu gor in dol, dol in gor« ,..
»Jej! Čc bi imel tudi jaz kdaj takole barkico!« si jc zaželel Boriček.
»Čc jc velik veter,« jc nadaljevala Verica, »nastanejo visoki, peneči valovi, prc-metajo barko zdaj sem, zdaj tja, jo visoko vzdignejo ter jo treščijo ob breg med ostro skalovje. Barka sc razbije in vsi, ki. so v njej, sc ž njo potopijo v globočino morja, ki jc njihov grob« ...
»Jaz se nc bi peljala na taki barki,« jc menila Danica in v oči ji jc silil že strah pred razburjenim morjem.
»Pa tudi lepe reči sc godijo po svetu, je pripovedovala Vcrica. Iz enega kraja imamo veselo pripovedko, iz drugega lepo pravljico iii iz tretjega dolgo povesi. Med
temi so resne, polne misli in žalostne« ,.. je naštevalo dekletce in njene oči so iskale materinih ... Elvira jih je že čutila; saj je pogledavala na to svojo trojico polno hrepenenja, saj jc poslušala Verico, z njimi je mislila in hrepenela .., Bila je umetnica živega kipa, ki ga jc smela lc gledati in ga razumela .., Mirna je bila, isto tiho veselje je bilo v njenem obrazu, isti tenki in lahki smeli ji jc krožil na žametnomehkih ustnih, isto daljno srečo so gledale njene črne oči in se naslajale v njej z Verico, Boričkom in Danico . . . Zlati trenutek zasanjane sreče!., .
Tiho je postalo v kuhinji, ko jc umolknila Verica. Mučen jc bil ta nakratni mir in globoka tišina. Elvira pa ni mogla dalje skrivati svoje prevelike sreče, vzdihnila je: Otroci moji!« ... — in jih že poljubovala z največjo ljubeznijo na svojih prsih . . .
»Mamica!«... jc bila Veričina ljubezen in sc ji jc oklenila okoli belega vratu.
i čuj, mamica!« ji jc hitel praviti Boriček. »Vcrica reče, da sc godi na svetu mnogo, mnogo, lepga in veselega, resnega in žalostnega . .. Reci ji, mamica, naj nam kaj pove, pravljico naj pove ,., povest! < .. . je prosil, ker jc vedel, da zna Verica brati ter ve marsikaj.
Pa boš poslušala tudi ti, mamica?« se je hitro oglasila Danica.
: Da, bom —, jc pritrdila Elvira. »Torej začni. Vcrica!«
»Kaj? jc vprašalo dekletce.
Pravljico ali pa povcstico,. je določil debeloličasti Boriček.
Povem vam poveslico, ki sem jo včeraj brala v oni lepi mladinski knjigi, v Angelčku«,« jc bila misel Veričina, »Tebi sem jo že kazala, kajne, Boriček?«
Lepe podobice so v njej, veš, Danica!« sc jc pohvalil dečko.
Poslušajte! Povestica je »O lepi Fiori .«
Bližalo se je poldnevu in na široki ulici jc bilo v največjem življenju. V ozki in mračni kuhinji je čepela čelvorica ob nizkem, tesnem oknu; družila jih je ena misel, ki jih jc nesla v daljne kraje, ki jim jih je slikala in jim v njih oživljala tuje in čudne obraze, o katerih bi jim zdaj pravila Verica, a vsakemu po svoje .,. Vzdignila jih jc iz sedanjosti in jih postavila v preteklost.
Tudi ti poslušaj, mamica!« jo je opomnila Danica.
Bom — dete moje« ... jo je zadovoljila. Elvira jc gledala pri okencu na ulico, a ni videla v njej onega življenja, ni videla onih težkih misli, črnih, mrtvih ptic, raztegnjenih v belem snegu ... Mirna jc bila med svojo trojico, /daj so bile njihove misli tudi njene misli; isti lahki smeh zadovolj-nosti in napetosti sc je igral okoli njenih tisi en kakor Boričkti in Danici, ki sta zrla Verici z napolodpiiimi usti naravnost v
da: Pred Kustendilom se vrše ljuti boji. Bulgari so Srbe večkrat odbili, a le-ti so vedno iznova navalili. V Belgradu se vsako uro pričakuje padec Kusten-dila, ki je bil še včeraj do 6. ure v bulgarskih rokah.
Podrobnosti o bojih in o sedanjem položaju.
Belgrad, 10. julija. Tiskovni urad poroča: Srbska prednja vojska, ki bulgarsko armado zasleduje, je došla v Radovišto takrat, ko so zasedli Grki Strumico. Srbska kavalerija ni pustila Bulgarom časa, da se odpočijejo. Zato so tudi veliko Bulgarov vjeli. ki vsi tožijo, da so strašno izmučeni. Grki so začeli proti Badovišti prodirati, tako da se kmalu srbska in grška armada združita. Na južnem bojišču je zdaj vojaški položaj Grkov jn Srbov tak-le: W Ru-janu, Kočanah. Radovišti, nadalje ob Strumici in Dojramu, na stari meji pri Vlašini, Pirotu, Sv. Nikolaju, Knjažcv-cu in Zaječarju so bili Bulgari vrženi po hudih bojih nazaj. Dosedanje srbske in grške operacije so izborno uspele. Izgube so na obeh straneh velike, ker so se ljuto bili.
Dunaj, 10. julija. Kakor poroča »Mi-litarische Bundschau«, se je tudi prodiranje bulgarske severne skupine na črti Zaječar—Knjaževac—Pirot ustavilo. Na jugu se je dosegla zveza med prvo in tretjo srbsko in grško armado na črti Krivolak—Bleguša planina — Dojram.
Zemum, 10. julija. Pri Knjaževcu so bili Bulgari izvabljeni v past. Ko so se vojaške čete nahajale v nekem kotlu, so jih Srbi obkolili. Bulgare so vse pobili. Niti eden ni ostal pri življenju.
Belgrad, 10. julija. Govori se, da se fe nekemu srbskemu oddelku posrečilo napasti bulgarsko posadko v Knjaževcu, ki so ga Srbi zasedli. Došlo je do strašnega klanja. Bulgarsko posadko so Srbi razen pekaj mož popolnoma poklali.
Natančna slika o vojaškem položaju v Makedoniji.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 10. julija (ob 2. uri). Na podlagi avtentičnih informacij od strani inozemskih korespondentov in vojaških strokovnjakov in na podlagi pooblastila z n a j m e r o d a j n e j š e g a vojnega in političnega mesta konštatiram naslednja neovržna dejstva. Napad so izvršili Bulgari s celo svojo glavno silo, kar dokazuje dejstvo, da se jc bitka cel poldrug dan vršila na srbski strani demarkacijske Črte, kakor tudi nenavadno ogromino število bulgarskih ranjencev, ki so jih Srbi pobrali na tem teritoriju; to doka-tujejo pa tudi povelja, najdena pri vjetnikih. Glavno bojišče je bilo doslej terog Zletovske reke in Bregalnice, preko katerih je prodirala glavna bulgarska armada generala Kovačeva z namenom, da prodre v sporne dele Macedo-oije in Stare Srbije. Bulgari so enkrat tavzeli Djevdjelijo, katero so jim pa Srki pozneje preoteli. Prvi dan so Bulgari zavzeli tudi Krivolak, odkoder so bili potem vrženi nazaj, pa so ga zopet Dsvojili, ker so ga branili manjši srbski sddelki — večinoma prostovoljci. V so-ooto so Srbi Krivolak zopet preoteli in vrgli Bulgare, ki so imeli velike izgube, zopet nazaj. Timoška divizija nikakor ni bila uničena, saj se je še kes-neje borila in Bulgarom zoipet vzela
9či in se nista ganila. Globoka tišina je zavladala v nizkem prostoru, lahek mir je plaval nad njim in nad hrepenečo četvo-rico, nad Elviro, ki je zaživela oni kratek trenutek življenja, v katerem je človek brez mučnih misli, v katerem se mu razlije tez trpeče lice tiho in lahko veselje in je srečen...
Verica pa je začela: »Tam daleč nekje te lepa, solnčna Italija .Oh, Italija! Mnogo, mnogo vasi in lepih mest je v njej in bogatih in revnih ljudi. Bogati se veselijo in revni trpijo ... Živela je družinica v enem tistih lepih mest; bila je uboga in revna. Oče —« pri tem so že bile Veričine oči v Elvirinih ... »je bil navaden delavec. Malo |e služil in malo prinesel domov. Mamica« — nehotoma jo je prijelo dekletce za bledo roko, Boriček se ji je pritiskal tesneje h kolenom in Danica k njenim prsim, ki jo je držala Elvira v naročju — »je bila dobra in pridna. Skrbela je za svoja dva otročiča, za Donaldo in Fioro. Mirna sta bila otroka in ubogala sta svoje starše. In Fiora! Bila je devetletno dekletce, dolge, črne lase je imela, svetločrne oči in rajskolep rožast obrazek. Pol mesta jo je poznalo. Srečna je bila mamica z njo. Pomislite srečo! V velikem mestnem gledišču so bile vsak leden predstave. Predstavljali so sami lepi dečki in deklice. Vse je oskrbovala velika gospoda, ki je potem delila čisti dobiček med stradajoče ljudstvo. Dečki so bili oblečeni v bogate kralje, prince in kneze, deklice v lepe in razkošne kraljico, princese
Krivolak. Pa tudi sofijske vesti same dokazujejo, da ta divizija ni bila uničena ; medtem ko so prve vesti poročale o 10.000 vjetnikih, so kesnejše govorile le še o štirih tisočih, sedaj pa se javlja le še o štirih stotinah. Dejstvo, da so se sedaj Bulgari pred preganjaj očimi jih Srbi umaknili od Štipa in s celega ozemlja med Vardarjem in Lakovico in končno tudi iz Radovišta, kjer se je nahajal njih glavni štab ter beže sedaj proti Pječevu, — to dejstvo najbolje označuje efemernost začasnega in pretirano poveličevanega bolgarskega vspeha pri Krivolaku. Neovržno dejstvo je, da ne pred Velešom, ne pred Kuma-novim, a kamo-li pred Skopljem — ni bilo nobenih bojev in se ves ta čas noben bulgarski oddelek ni nahajal bliže od 55 km do Skoplja, 40 km do Kuma-nova in 20 km do Velesa v zračni črti. Danes, deseti dan borbe, so Bulgari na celi fronti od Zletovske reke do Krivo-laka potisnjeni za 50 km nazaj, torej še za toliko dalje od navedenih mest. Vrhu tega jc ondi vsa njihova sila razbita in na begu popušča topove, municijo, živež, puške itd., — samo da bi utekla cerniranju. Vesti o cerniranju srbske donavske divizije so absolutno neresnične. Ta divizija ni bila 'nikdar ogrožena, a kamo-li obkoljena. Ta vest je bila antecipirana na podlagi prvotne bulgarske nakane, ki so nameravali to storiti še prve dni borbe, ko so poizkušali napadati v smeri proti Vranji. Konstatira se, da je vest, javljena z dodatkom, da Bulgari ogrožavajo Srbe z napadi iz Kočane, — bila, javljena že tedaj, ko so Bulgari bili že potisnjeni 35 km nazaj, poskušajoč napad na Vlaši-no, odkoder so bili predsinočnjem nazaj vrženi. Na stari granici so Bulgari podvzeli na več krajih nekoliko napadov, a najdaljše je bilo prodiranje do Knjaževca, 14. km od meje. Tu so bili predsinoči in sinoči strti, kakor so tudi bili predsinočnjem odbiti pred Zaje-čarjem. Od včeraj se ne nahaja niti en bulgarski vojak več na srbskem ozemlju. Niti en moment ni bila ogrožena železnica niti kako večje srbsko mesto, niti je bila kdaj presekana zveza med posameznimi srbskimi oddelki. Tudi ni bila nikoli nobena večja srbska vojaška masa cernirana. Nasprotno je bila glavna, bulgarska armada po 9dnevni bitki ob Bregalnici razbita ter vržena med Plaškavico in Maleš-planino in beži zdaj proti Džumaji in gorenjemu teku Strume, a je od juga ogrožena od prodirajočih Grkov. Bulgari so glasom tega bili na Vardarju in Strumi tako katastrofalno poraženi, da je resni odpor onemogočen in da bodo komaj ubežali popolnemu cerniranju. Druga faza bojev se bo vršila zdaj jna starem bulgarskem teritoriju.
ZMAGOVITO PRODIRANJE GRKOV.
Solun, 10. julija. 60.000 Grkov prodira proti Seresu, kjer se bo najbrže bila odločilna bitka. Ob Strumici bo prodiralo 30 tisoč, ob železniški progi pa ostalih 30.000 Grkov.
Atene, 10. julija. Admiral Konduriotis je zavzel pristanišče Kavalo. Tudi dolino Strumico so zasedli Grki.
Atene, 10. julija. Vojno ministrstvo javlja: Tekom včerajšnjega dne se je sovražnik neprestano zasledoval. Vsled za-sedenja ceste od Doirana do Strumice od strani naše armade je bil sovražnik prisiljen k obupnim bojem, da si zasigura po-
in kneginje. A vse so igrali molče, predstavljali so zakleti, pravljični svet, kjer vse drema in sanja ... Rešiti jih more le sama čarovnica, ki jim je dala to usodo ... Med temi deklicami je bila tudi lepa Fiora, Vedno je igrala najdičnejšo kraljico v ži-dani, z zlatom prepleteni obleki in z zlato krono na glavi.«
»Jej!... ta lepa Fiora!« je vzkliknila Danica in vočeh ji je bilo kot bi bila že pri njej bogata kraljičina.
»Lepo se je vedla mlada Fiora in je tudi znala,« je nadaljevala Verica. »Kako so jo hvalili gospodi in gospe, kakšne bogate darove so ji nosili in ji obetali pri-hodnjost. Vsa srečna je bila dobra Fiora in dala je obilne darove skrbni mamici.., Pa glejte v sreči nesrečo! Oče« — kakor misel je vse pretresel strah ob kratki besedi, ki pa so se ga kmalu zavedli, in zopet jih je neslo nevtešno hrepenenje k Fiorini sreči — »je bil ponosen, da, preošaben ob hčerini sreči. Pustil je delo, po mestu jc hodil in rad je poslušal, kako so hvalili njegovo Fioro. Med gospodo je celo prišel in ti so ga gostili, ko so zvedeli, da je Fio-rin oče. Navadil se je tega življenja in rad ga je imel, samo da mu jc zmanjkovalo vedno denarja .., Foira pa je napredovala, zaslovela je in zlata sreča ji je bila dana« ...
Med tem je žarelo štiri parov oči v hrepenenju po isti zlati sreči... Poldan je bilo in ga zvonilo, ko je zopet začela Verica: »Oče--rad bi lcoo živel, oooival
vratek. Ta uspeh je posledica zmag pri Kukušu in Doiranu. Defenziva je za Bulgare zdaj izredne važnosti, ker je vsled prodiranja grških čet proti Radovištu IV. bulgarska armada v veliki nevarnosti. Grki so utrjeno bulgarsko frontalno pozicijo proti Srbom napadli od zadaj, vsled česar so bili Bulgari prisiljeni naglo iz Štipa bežati. Elan grških čet je Bulgare vrgel nazaj. Grki so naskočili z bajonetom in Bulgarom vzeli 9 topov. Preganjanje po dolini Strumice se nadaljuje. Grki so se polastili dveh monturnih depotov. Doiran-ski mufti je prosil grškega kralja, naj vzame 5000 turških sirot, kojih starše so Bulgari vse poklali, v zaščito. — General Konduriotis javlja, da je v Kavali postavil za guvernerja ladjinega poročnika Cruzisa, ki je postavil grške oblasti. Grki so vso okolico temeljito očistili vseh komitašev, Prebivalstvo se nad vhodom Grkov zelo raduje.
GENERAL IVANOV VJET ?
Dunaj, 10. julija. Danes popoldne se je, kakor se brzojavlja »Grazer Volks-blattu« iz glavnega stana v Skoplju moral general Ivanov s svojo armado predati, ker sta ga obkolili srbska in grška armada.
Pariz, 10. julija. Tukajšnji listi poročajo, da je bil general Ivanov prisiljen položiti s svojo armado orožje.
POGOJI ZMAGOVALCEV. — POSREDOVANJE RUSIJE.
Dnnaj, 10. julija. »Sudslawische Korrespondenz« poroča s posebne srbske strani: Pašičev kabinet ne namerava odkloniti prošnje bulgarske vlade, da se sovražnosti ustavijo. Srbija te vojske ni želela in je le sprejela vsiljeno ji vojsko. A že zdaj stoji, da Srbija ohrani v Makedoniji zasedeno ozemlje in da ne dopusti o tem nadaljnjih razgovorov. Več Srbija ne namerava zahtevati in tudi vojne odškodnine ne na-< merava zahtevati. Srbija si oslabljene Bulgarije ne želi. Položaj je otežkočen po stališču, ki ga zavzema Rumunija, ki svoje zahteve po strategični meji Tuturkan—Balčik ne opusti in se pripravlja, da jo zasede. V Belgradu ne prikrivajo, da je položaj Bulgarije težaven, ker bo poleg Rumunije tudi Grška najbrže stavila večje zahteve in se ne bo samo s Solunom zadovoljila.
Berolin, 10. julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Pariza: Koraki bulgarskega poslanika v Peterburgu in nasveti francoskega poslanika v Sofiji, naj se vojska hitro konča, se smatrajo za začetek posredovanja ruske diplomacije. Car Ferdinand je postal peterburški vladi opravičilo, s katerim javlja, da je Sa-vova odstavil in sklenil, da napovedi vojske Srbiji in Grški ne sprejme. Ukazal je tudi bulgarske čete ob meji zadrževati. Peterburška vlada je na to izjavila, da je voljna posredovati. Rusija stremi tudi istočasno za bulgarsko-ru-munski sporazum »n za ustanovitev nove balkanske zveze, ki bi ji tudi Rumunija pristopila, ko bi ji Bulgarija nekaj sveta odstopila. Rusija dela tudi na to, da pritrdi Bulgarija skupni grško-srb-ski meji. Francija podpira Rusijo. Francoski poslanik je včeraj priporočal v Sofiji vojsko končati, ko še ni popolnoma izgubljena. Zdi se, da tudi Srbi in Grki odnehavajo in so voljni privoliti, da se Makedonija razdeli in da dobi Bulgarija večji del prejšnjega turškega ozemlja. Bulgari bi dobili distrikte, ki
in se veselil, a ni bilo denarja. Saj je tako vse odnesel, še ono, kar si je zaslužila Fiora sama. In prišel je nesrečni dan! Do grla pijan se je priklatil domov, da ni mogel še po stopnicah. Pa vendar je šlo,«
—	strah je obdajal prej mirno četvorico, obrazi so se izpreminjali: prej lahki smeh se je le vlekel mimo mehkih usten, tiho veselje z mirno zadovoljnostjo je bledelo z rdečih lic in vsiljeval se je rezek nemir, ki je jel napolnjevati nizki in mračni prostor s strahom in grozo ... — »privlekel se je,«
—	zunaj na ozkih stopnicah so odmevali nerodni, težki koraki, — »še predno je stopil v svoje stanovanje, je kričal in vpil: ,Denar! denar! — ali pa Fioro...'« — in pred vrati v kuhinjo je kakor odmevalo:
»Denar! denar!«--kar se odpro in do
grla pijan plane notri Albin Elvirin — ... in ni bilo več Fiore, ne njene sreče ...« konča Verica svojo povestico, iz strahu se zadere kvišku Elvira, Verica in Boriček padeta, pade Danica Elviri z narvčja in sliši se in odmeva en vzdih globok, en jok in stok ..
»O — Bog! ... o Bog!...«
»Jaz pa hočem denarja! denarjal denarja!... ali pa!« .., vpije in dviguje Albin svojo težko pest nad ubogo in revno četvorico, ki leži pred njim z obrazom obrnjenim k tlom ...
Kako kratek je bil trenotek življenja: trenotek tihega veselja in sreče — le v hrepenenju!...
leže vzhodno od Vardarja in severno od Strumice.
London, 10. julija. Tu se sodi, da se velesile prično kmalu pečati z rešitvijo spora na Balkanu. Pričakujejo druge konference poslanikov, v kateri bi poslaniki skupno z zastopniki balkanskih držav in Rumunije ozemlja, ki jih je Turčija odstopila, razdelili med zaveznike in rešili bulgarsko - rumunsko vprašanje. Če to velesile sklenejo, se lahko sklene eno ali dvemesečno premirje. Konferenca bi pričela po počit-nicah septembra meseca poslovati.
Dunaj, 10. julija. Po peterburških poročilih tudi Srbi in Grki ne žele, da bi pri tirali Bulgarijo do skrajnoBti1 marveč žele, da se Makedonija mirno razdeli. Iz Pariza se poroča tudi o pogajanjih med balkanskimi državami, da se Bulgarija in Rumunija o odstopu zemljišča Rumuniji mirno dogovorita, če Rumunija pristopi balkanski zvezi Kako se more združiti razmerje Rumu« nije s trozvezo z balkansko zvezo, je popolnoma nejasno. Gotovo je le, da avstrijska diplomacija ni mogla v Rumu-mi ji zopet zadobiti trdnih tal.
Peterburg, 10. julija. S posebne strani se poroča, da se je včeraj bulgar-ski poslanik Bobšev razgovarjal z ruskim zunanjim ministrom. Razgovor je trajal nad eno uro in je bil velevažen. Bulgarski poslanik je večkrat glasno plakal, ko je prosil za svojo domovino pomoči Rusije.
London, 10. julija. Tukajšnji diplo* matični krogi poročajo, da je bil pisal rumunski kralj Karol bulgarskemu carju Ferdinandu lastnoročno pismo, na katero pa bulgarski vladar ni odgovoril. Zdi se, da se je moral tudi Ferdi« nand udati Danevemu pritisku. Zdi se pa, da je zdaj napočil trenutek, da bo Ferdinand za bulgarsko politiko mero-dajnejši kot Danev, kar je želeti tako v interesu Bulgarije kakor v interesu ev< ropskega miru.
Dunaj, 10. julija. Belgrajski dopis* inik »Neue Freie Presse« se je razgovarjal s Pašičem, ki je izjavil, da se zdaj noben bulgarski vojak ne nahaja več na srbskem osvobojenem ozemlju. Če in koliko poseže Rumunija v sedanjo vojsko, se danes še ne more prerokovati. Predvsem je to odvisno od tega, kako se vojni dogodki razvijejo. Na vprašanje, kako da se zdaj urede na-sprotstva glede na srbsko - bulgarska mejo, je Pašič izjavil: Ker je prišlo d' vojske in je postala zvezjna pogodi^ zato brezpredmetna, se mora mir t neposrednih pogajanjih med Srbijo fl Bulgarijo obnoviti. Prezgodaj j.e še, te se že zdaj o miru govori. Samoobsebi j i pa umevno, da so se premaknili prvotni temelji radi žrtev na premoženju in krvi, ki jih je povzročila Bulgarija.
Belgrad, 10. julija. Poučeni politič-ni krogi izjavljajo, da se bodo vojaške operacije brez ozira na prošnjo Bulga* rije nadaljevale do svojega naravnega zvršetka, da se žrtve, ki so bile dopri-nešene za sadove velikih zmag, popolnoma izravnajo. To je že zategadelj po-trebno, da Srbija ne bo v slučaju, da se pogajanja razbijejo, za svoje žrtve ogoljufana. Pri razdelitvi Makedonije se bo moralo upoštevati medsebojno razmerje na bojišče postavljenih sil in velikost žrtev doprinešenih v obeh vojskah. Upati je, da bo Danev uvidel svoje napake in bo po sklenjenem premirju privolil v konferenco balkanskih ministrskih predsednikov v Peterburgu. Po naziranju merodajnih srbskih krogov bo imela peterburška konferenca zgolj ratificirati temeljne pogoje mirovnega protokola.
Atene, 10. julija. Na vprašanje ruske vlade, pod katerimi pogoji bi bila Grčija pripravljena skleniti premirje, je Venizelos izjavil, da se mora Grčija o tem dogovoriti s svojima zaveznicama. Namignil je pa, da zahteva Grčija vse obrežno ozemlje Makedonije do izliva reke Meste (Karasu) vkljuČivši Dramo in Ksanti, obenem pa bo stavila zahtevo, da se podeli Grkom in musel-manom v Trakiji narodna avtonomija pod garancijo Rusije ali pa vseh velesil.
Pariz, 10. julija. »Matin« poroča! Bulgarija bi sc bila morala obrniti direktno na svoje nasprotnike, da bi bil položaj jasnejši. Grčija in Srbija na to-zadevno vprašanje ruske vlade še nista definitivno odgovorili, more se pa smatrati za gotovo, da se bo premirje sklenilo po dogovoru Srbije in Grčije, ako Bulgarija temeljne pogoje mirovne pogodbe že zdaj sprejme. Bulgariji se priznajo vsa ozemlja vzhodno od Vardarja in severnovzhodno od Meste. Vse ozemlje zapadno od Vardarja do Džev-djelije z Bitoljem in Ohrido ima biti srbsko, Solun, Kavala, Seres, Drama in Ksanti pa grško; vrh tega zahteva Grčija garancije za versko in učno svobodo Grkov v Trakiji. Pričakuje se, da zavezniki še ta teden soorazumuo skic-
nejo premirje, tako da bi bila vojska že začetkom prihodnjega tedna končana. S tem, da je Bulgari j a poverila Rusiji, da doseže ustavljenje sovražnosti, je implicite privolila v revizijo pogodbe. Ker je bulgarska armada čisto izčrpana in trpi zlasti na pomanjkanju mu-nicije, ni misliti na nadaljni odpor, zlasti ker se čisto zagotovo ve, da Rumunija zasede teritorij Tutrukan—Balčik, vsled česar je Bulgarija sedaj takorekoč odvisna od milosti svojih nasprotnic.
RUMUNI VKORAKAJO V BULGA-RIJO.
Bukarešt, 10. julija. Romanska vlada )e poslala bolgarski vladi noto, v kateri jo obvešča, da se ne more več vzdržati in da je zato dala danes svoji armadi povelje, vkorakati v Bulgarija Rumunski parlament se skliče 16. t. m. Vest, da je rumunska vlada prepove-idala izvoz žita, se dementira, pač pa je prepovedala izvoz konj in sploh živalskih produktov.
ugibanja, kdo je kriv.
Sofija, 10. junija. Tu se zelo nastopa proti dr. Danevu, ki ga dolže, da je zakrivil bulgarski poraz, ker je odklonil Savovov vojni načrt. Savov je namreč izdelal vojni načrt, po katerem naj bi se bil izvedel glavni bulgarski napad iz Ktistendila na Pirot; srbska armada v Makedoniji naj bi se bila z boji le zadrževala. Danev pa je ta načrt zavrgel, češ, da bi ogorčil Rusijo, i|n je ukazal, da sme bulgarska armada v Srbijo šele vdreti, ko bodo Srbi vdrli na bulgarsko zemljo. Nato je Savov kot glavni poveljnik odstopil, sledil mu je pa rusofil-ni general Dimitrijev, ki je moral hitro nov vojni načrt izdelati. Vodstvo bulgarske armade se zato ni izkazalo.
BERCHTOLD BO VAROVAL AVSTRIJSKE INTERESE.
Dunaj, 10. julija. Tukajšnji poučeni krogi trde, da se bo pokazalo šele ob posredovalni akciji Rusije, kaj da Srbija zahteva. Opozarjati se mora zdaj, da bo Avstro-Ogrska, kakor je to Tisza v svojem govoru izjavljal, ko se bo določevala nova meja na Balkanu, branila svoje koristi.
RUSKE PRIPRAVE.
Pariz, 10. julija. Iz Odese poroča Newyork Herald«: Veliki knez Sergej Nikolajevič, glavni nadzornik pehote, je došel iz Sevastopolja v spremstvu več častnikov generalnega štaba, da inšpi-cira južno rusko mejo, kjer se kljub vsem dementijem le namerava mobilizacija ukazati.
Bulgarske grozovitosti.
Belgrad, 10. julija. (Oficielno.) V hrbtu bežeče bulgarske armade so ostale nekatere bulgarske čete, ki so bile po vaseh na desnem bregu Zletovske in Bregalnice ustanovile pravo strahovlado. Vse pristaše Srbov so poklali, predvsem od Srbov postavljene načelnike in občinske može. Okoli 500 teh četašev je posamezne kraje razdjalo, prebivalstvo poklalo in polja zažgalo.
Strašne žrtve.
V Sofiji računajo, da znašajo žrtve balkanskih držav v zadnji vojni vsega vkup do 100.000 mrtvih in ranjenih ter da se morajo vojne .operacije že vsled tega ustaviti, Kakor se čuje v tukajšnjih krogih, bo Rusija posredovala, da se vojna takoj zaključi in se začno zopet mirna pogajanja. Ogorčenje ljudstva proti politiki dr. Dane-va vedno bolj naraščaj predbacivajo mu, da je s svojo politiko v diplomatičnem in političnem oziru dovedel Bulgarijo v sedanji težki položaj.
Belgrad, 10. julija. Do danes je dospelo semkaj 4103 ranjenih vojakov, 78 častnikov in 895 obolelih. Vse rezervne bolnišnice so prenapolnjene; tudi zasebne hiše se preurejajo v bolnišnice. Splošno se pa ugotavlja, da so srbske izgube v zadnjih bojih mnogo manjše, nego ob začetku vojnih operacij. Kolera se je močno razširila po vseh bojiščih in se zanesla tudi v Belgrad. Izdajatelj »Piemonta«, Ljuba Jovanovič, ki je bil pri Krivolaku ranjen, je v Skoplju umrl za kolero.
drobne vesti.
Sofija, 10. julija. Kralj Ferdinand Je vsled nepričakovanega katastrofalnega poraza bulgarske armade silno potrt. Car boleha na nevarni melanholiji.
Atene, 10. julija. Velike zmage grškega orožja so vzbudile tukaj velikansko navdušenje. Vsi zvonovi cerkva zvonijo, po ulicah je zbrana tisočglava množica. Danes se je vršila v metropoli-tanski cerkvi zahvalna služba božja.
Belgrad, 10. julija. Srbska vlada je izgnala dopisnika praške »Bohemie«, barona Binder-KrJesrcIstcina.
Atene, 10. julija. Grške vojne ladje so ustavile nemški parnik »Stambul«, ki je imel na krovu premog, namenjen v Burgas. Ladjo so spravili v Solun, kjer bo morala premog izkrcati.
Atene, 10. julija. Radi vojaške vstaje svojčas iz armade izključeni častniki smejo po kraljevem dekretu med vojsko služiti v armadi kot rezervni častniki.
Carigrad, 10. julija. Bulgarski delegat Načevič je došel sem s posebno misijo.
Belgrad, 10. julija. Ker so zaradi velikega števila ralnjencev vse bolnišnice prenapolnjene, so pričeli danes graditi lope. Avstro-ogrski poslanik Ugron je dal na razpolago srbskemu »Rdečemu križu« šolo avstrijskega poslaništva.
Belgrad, 10. julija. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je Ugronu br-zojavil, da se jutri v Belgrad pripelje kolona ogrskega »Rdečega križa«.
Budimpešta, 10. julija. Ogrski »Rdeči križ« se poda v soboto zjutraj na bojišče. V Belgrad odpotujeta dva zdravnika in sedem strežnic, v Sofijo štirje zdravniki in osem strežnic.
X X X
BULGARSKI PROTEST PROTI SOLUNSKEMU ZLODEJSTVU.
Iz Sofije so poslali »Slovencu« sledečo brzojavko:
Sofija, 10. julija. Grška vlada je storila v Solunu vandalizem, ki nima zgleda v zgodovini, s tem, da je iz zasede napadla in uničila malo bulgarsko okupacijsko posadko, ki se je bila udeležila osvojitve tega mesta in se je nahajala tam vsled sporazuma obeh zavezniških vlad, ne da bi ji pustila možnost in čas vprašati za instrukcije svoje poveljstvo. Mi zastopniki vseh slojev bulgarskega naroda, ogorčeni do (Via duše, sporočamo to vam in celi javnosti vaše plemenite dežele in protestujemo z ogorčenjem proti temu činu, tembolj, ker hočemo z Grki živeti v bratskih in dobrih zavezniških odnošajih, ki so tako potrebni za svobodo in civilizacijo balkanskih držav in predvsem mučeniškega makedonskega naroda, kojega trpljenje je bilo glavni vzrok osvobodilne vojske. — Metropolit Vasilij, predsednik svetega sinoda bulgarske cerkve; Partenij, metropolit sofijski; Gurev, podpredsednik sobranja; Malinov, bivši predsednik sveta; dr. Genadiev, bivši minister; dr. Rirov, rektor sofijske univerze; Mile tič, podpredsednik akademije znanosti; Gešov, župan sofijski; dr. Ehren-preiss, veliki rabin; Grošev, predsednik sofijske trgovinske zbornice; Vasov, bivši minister in pisatelj; Načovič, bivši minister; Vlajkov, Strahimirov, poslanca.
Dnevne novice.
+ Mestne glorije liberalcev je ko-nec. Razsodba državnega sodišča, s katero se je odklonila pritožba ljubljanskega župana glede na deželnozborske volitve v mestih, je liberalce silno popa-rila. To so liberalci v sredo zopet pokazali. Izpustili so v sredo v »Narodu« dolgo žlobudro, a so imeli veliko smolo. »Narod« jc mogel samo uvod objaviti, vse drugo je pa državni pravdnik zaplenil. S svojim govorom pred državnim sodiščem, ki ga je dr. Tavčar v »Narodu« dobesedno objavil, ni doživel zaželjenih in pričakovanih lavorik. Kakor je njegov govor z juridičnega stališča zanič, tako je tudi njegova sodba o razsodbi drž. sodišča. O raz&oclbi drž. sodišča sodijo juristi, da je izvrstna za liberalce je zanič, zato pa dr. Tavčar piše v »Narodu« članke, ki jih čita le državni pravdnik. Po razsodbi državnega sodišča je mestne glorije liberalcev konec.
-t- Ljudstvo kamniškega okraja za deželnega glavarja dr. šusteršiča. Deželni glavar dr. Šusteršič je prejel sledeči dopis iz Vodic dne 7. julija 1913: Ob priliki slavnosti blagoslovljenja zastave k. s. izobraževalnega društva v Vodicah, dne 6. julija t. 1. ob pol 4. popoldne vršil se je tudi pod milim nebom shod Kmečke zveze za kamniški okraj ob navzočnosti nad 3000 bro-ječega ljudstva, izvečina mož volilcev in mladeničev Orlov. Poročal je deželni poslanec č. g. dekan Lavrenčič, Koncem shoda je ljudstvo z gromovitim vzklikom izreklo Vašemu Blagorodju svoje neomejeno zaupanje, spoštovanje, udanost, ljubezen in zvestobo ter najiskrenejše čestitke povodom Vaše c. petdesetletnice. To bodi odgovor na vse klevete, s katerimi Vas kot voditelja in neustrašenega boritelja krščanskih načel obsipajo sovragi V. L. S.! Vam pa ljudstvo kliče: Pogumno naprej po začrtani poti, naš vrli vodja, ker vsi smo z Vamil
-f C. kr. centralna komisija za varstvo spomenikov je otvorila s 1. julijem t. 1. v Ljubljani uradno zastopstvo za kranjsko deželo. V kolikor ni praktikant dr. France S t c 1 č na deželi zaposlen, je strankam r.a razpolago v svoji pisarni: Ljubljana,
Mestni trg št, 25, I,, vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 1, do 3. ure popoldne.
-f »Kranjska deželna gasilska zveza« bo imela svoj prvi občni zbor dne 13. t. m., ob 10. uri dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani.
-f- Iz politične službe. Provizorični okrajni komisar dr. Kari Biče k v Ljubljani je imenovan za okrajnega komisarja, deželnovladni koneipist dr. A. Gregor in v Ljubljani za prov. okr. komisarja, proviz. deželnovladni koneipist Gustav Golia v Novem mestu in deželnovladni konceptni praktikant F. D e u v Kočevju za deželnovladna kon-cipista, deželnovladni konceptni praktikant dr. Viljem Pfeifer v Krškem za provizoričnega deželnovladnega koncipista.
+ Slovenska županstva! Spominjajte sc »Slovenske Straže«!
—	Za predsednika krajnega šolskega sveta pri D. M. v Polju je bil dne 8. julija t. 1. izvoljen Ig. Mrcina, kosest-nik in občinski tajnik pri D. M. v Polju. Izvoljen je vže tretjo dobo. Za njegovega namestnika pa je izvoljen g. Franc Avšič, zidarski mojster v Sneberjah. Oba sta somišljenika S. L. S.
—- Konfiscirane zastave. Preteklo nedeljo je bila na Igu birma. Vsa županstva ižanske fare so postavila svoje slovoloke in jih ozaljšala s papeževimi, s slovenskimi in cesarskimi zastavami. Ravnotako so visele zastave z drugih hiš. Razume se, da Ižanci niso heral-diki, zato so zastave visele različno. Pri onih je bila bela barva prva, pri drugih pa rdeča; pri onih rumena prva, pri drugih črna itd. No, pa kaj so se zmenili Ižanci, ali zastave vise tako ali ta-ko- izobesili so jih, da počaste svojega višjega pastirja. Večinoma so jih že vsi pospravili, le mlaji še stoje. Danes pa pride ukaz s sodišča na, orožništvo, vse srbske zastave konfiscirati, jih na županstvu na Igu spraviti in strogo preiskati, kdo jih je izobesil. Najbolje je pa še to, da je med zastavami ena bila celo grška — belo-modra —, tudi ta je konfiscirana. Država je rešena.
—	Kat. slov. izobraževalno društvo v Dobu vabi k proslavi 10501etnice prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane v nedeljo, dne 13. julija 1913 po popoldanski božji službi pri Milajznovih.
—	Visoki gostje v Novem mestu. 8. t. m. sta posetila Novo mesto zagrebški nadškof dr. A. Bauer in deželni predsednik kranjski ekscelenca baron Schwarz s sinovoma,
—	Zavarovalnico sta hotela ogoljuiati.
Od okrožnega sodišča v Novem mestu so prepeljali 10. t. m. k deželni sodniji v Ljubljano bivšega nadučitelja Antona Martinjak iz Rut (Podgorje), Martinjak je bil pred leti radi goljufije na trimesečno ječo obsojen in bil iz službe odslovljen. Od tedaj se je dalje časa potikal po Hrvatskem, pred meseci pa je vstopil k zavarovalni družbi »Allianz« kot potnik. Maja meseca je sporazumno z Jožefom in Frančiško Možek iz Kamnika zavaroval jetičnega Janeza Berlec za 5000 K, Mesto Berleca pa so poslali k dr. Marnu v Ljubljano Jožefa Možek. Ta je čvrst in je "bil kot tak tudi od zavarovalnice sprejet. Storila se je pogodba o zavarovanju za slučaj smrti za 5000 K, kateri znesek se ima Frančiški Možek izplačati. — 23. maja je Berlec umrl in Frančiška Možek se je zglasila radi izplačila zavarovalnine. Zavarovalnici se je ta slučaj sumljiv zdel, začela je poizvedovati in prišla na goljufijo. Zadevo je naznanila sodišču. Jožefa Možek so takoj zaprli, dasiravno je izprva dejal, da so oni zavarovali Brleča. Sedaj je priznal, da je Brlečevo ime on prevzel, da bi dobili zavarovalnino in šel k zdravniku, za vse to pa da je tudi agent vedel.
—	Prijet tat. V obližju Vavtevasi, kjer se je delal most, je bilo za tega časa mnogo tatvin. Pri tem delu je bil tudi zaposlen 30 letni Alojz Merlak iz Male Ligojne pri Vrhniki, zelo prebrisan in mnogokrat kaznovan nepoboljšljiv tat. Meseca februarja je bil izpuščen iz prisilne delavnice, v začetku julija pa je zopet začel svoj stari tatinski posel. Ponoči se je priklatil v To-mičevo hišo v Straži in nabral iz zaprte omare, katero je s silo odprl, obleke in drugega v vrednosti 110 K, Tudi je dobil 12 kron drobiža v hlačnem žepu. Ta tat je služil par dni pri Brdavsu v Vavtivasi in vozil po Straži ter si ogledal hišo. Ljudje so takoj uganili, posebno ker ga je eden videl nesti v rjuhi nabrano obleko in drugo, da je po postavi bil enak hlapcu Brdavsa, Orožništvo na Vrhniki je tega nepridiprava zasačilo ravno, ko je hotel prodati suknjič. Tudi na njem je našlo ukradene srajce. Z Vrhnike ga pripeljejo v Novo mesto, kjer mu bodo šc kaj drugega na uho povedali.
—	Direktna odprava prtljage preko Dunaja s prepeljavo med dunajskimi kolodvori s cestnimi vozili. Direktna odprava prtljage preko Dunaja sc razširi od 1. julija 1913 na brzovlake pri kralj, ogrskih državnih železnicah, c. kr, priv. železnice Ka-scliau — Oderberg iu ogrskih črtah c. kr,
priv, južno-železniške družbe. Podrobni podatki so razvidni iz avstr, kurzne knjige od 1. julija 1913 in se zvedo v postajah.
—	Odborova seja »Matice Slovenske« bo dne 12. julija ob 6. uri.
—	Avtomobilska zveza Gorica—Postojna bode jutri, dne 12. julija, slovesno otvorjen8,. Odhod iz Gorice od glavnega poštnnega urada ob 8. uri zjutraj, prihod v Postojno okoli poldneva.
—	Umrl je v Virginiji, Minn., v Ameriki za operacijo na vratu Fran Tram-puš, rojen v Metliki leta 1868, V Virginiji je imel več hiš. V Ameriki si je pridobil premoženja nad 100.000 dolarjev. — V Brockway, Minn., je umrl Slovenec Fran Š a v b a h, star 70 let.
—	Ustrelil se je v Aurori, 111,, v Ame« riki Slovenec Peter Kuzma, star 32 let.
Strašna aviatska nesreča pri Sarajevu. Ko so 10, t, m. razdeljevali med vojake sarajevske posadke spominske križe, je nad vežbališčem vozil aeroplan, v katerem sta se vozila poročnik Dudič in desetnik Kehl. Iz višine 250 metrov je pa aeroplan padel, Dudič in Kehl sta nevarno ranjena.
RUSIJA IN KITAJSKA.
Rusija je zagrozila Kitajski, da nastopi proti njej z vojsko, če ne odškoduje ruskih podanikov, s katerimi Kitajci niso tako postopali, kakor je bilo po rusko-kitajski pogodbi določeno. Kitajska se je Rusije ustrašila in je vse ruske zahteve sprejela. Ob kitajsko-mongolski meji se pa bijejo že Mongolci s Kitajci, ki so na mongolsko mejo 15.000 mož močno armado poslali.
LloDKanske novice.
lj Opozarjamo na nedeljsko veselicfc
Šcntpeterskega Orla pri gostilničarju Iv. Flegarju na Zaloški cesti. Vreme sicer ne kaže prav lepo, a upamo, da se do tačas že zvedri; le v slučaju skrajno slabega vremena se veselica preloži na mesec september,
lj Osebna vest. Finančfii ravnatelj dvorni svetnik Alojzij KI imen t je danes nastopil šesttedonski dopust.
lj Ponesrečeno hčerko g. šolskega vo< ditelja Jegliča dobili v Ljubljanici. Danes okoli poldneva je priplavalo po Ljubljanici truplo ponesrečene dijakinje Zore Jegli-čeve, katero so na Krakovskem nasipu pri zatvornici potegnili iz vode in prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. V vodi je tedaj ležala 11 dni. Pogreb bo jutri v soboto ob 5, uri popoldne,
lj Umrl jc dne 6. t. m. na svojem stanovanju v Cerkveni ulici št. 5 bivši čevljarski mojster in meščan ljubljanski gospod Anton Fabian v 82. letu svoje starosti. V svojih mladih letih je bil vsled svoje spretnosti in postrežlji-vosti tudi v boljših krogih zelo čislan obrtnik, ki si je s pridnim delom prihranil toliko premoženja, da se je žo pred 20. leti umaknil v privatno življenje. Brez bližnjih sorodnikov je živel popolnoma zase in tako skromno, da je ob svoji smrti zapustil blizu 20.000 kron. Kakor čujemo se je blagi pokojnik tudi spomnil mestnih revežev s tem, da je volil meščanskemu zakladu znatno svo-to 8000 kron. Njegov pogreb se jc vršil dne 8. t. m. in je bil nad vse skromen in priprost: bilo je samo sedem pogreb-cev. V imenu mestne občine sta se pogreba udeležila mag. komisar g. Gove-kar in mag, oficial g. Kessler. Zakaj se pogreba ni naznanilo tudi občinskim svetnikom? — Bodi ohralnjen blagemu pokojniku in dobrotniku blag spomin!
lj Kanali-zbiralniki. Na Sv. Petra in Poljanskem nasipu so kanali-zbiralniki dograjeni. Pričeli so že, v kolikor je v tem okolišu, to je na Sv. Petra in Poljanskem nasipu cestnih kanalov, vezati jih z zbiralniki. Izliv zbiralnikov v Ljubljanico se je za enkrat napravil na desnem bregu Ljubljanice pred šentpeterskim mostom, na levem bregu pa za mostom. To pa radi tega, ker se postavi nov most, pa tudi se še ne ve, na katerem bregu, levem ali desnem se bo gradila elektrarna. Kanali-zbiralniki se bodo sedaj najprvo nadalje gradili v šentjakobskem in trnovskem okraju. Od frančiškanskega mostu do sv. Jakoba mostu na desnem in od ravnotam pa do Brega na levem bregu Ljubljanice se bodo pa kanali-zbiralniki pričeli šele graditi, ko bodo obrežni zidovi imeli zadostno višino. Ko bodo zbiralniki dograjeni, se bodo takoj vsi cestni pa tudi hišni kanali, kateri so sedaj vodili naravnost v Ljubljanico, sklenili z zbiralniki. Zveze preskrbi mestna občina, dočim bodo morali seve hišni posestniki svoje kanale, v kolikor so zgrajeni na njihovem svetu, pa so v slabem stanu, popraviti na svoje stroške. Obenem se bo pa tudi kanalizacija izpeljala in napravila v Prulah. Ravnotako sc bo napravila kanalizacija za hiše, ki stoje na desnem bregu Gradaščicc in se bo ta kanalizacija vezala z zbiralniki.
lj Novi šentpeterski most se še ne bo tako hitro gradil. Napravili se bodo novi načrti in se bodo predložili železniškemu ministrstvu, da se natančno udejstvi, kake pogoje slavi železniško ministrstvo radi
vožnje cestne železnice. Občina gradi most prve vrste, vendar kakor se čujc, to ne zadostuje varnostnim predpisom, katere želi železniško ministrstvo radi vožnje cestne železnice.
lj Za ubogo rodbino na Cesti v Mestni log št. 21 so nadalje darovali: Jožef Bre-igar, Zg. Šiška, 3 K. — Neimenovana 2 K. — Obitelj Mučičeva, Boršt, 4 K. — F. K, Meško Marija na Zilji 1 K 80 vin. — Ne-imenovan 10 K. Hvaležno potrjujemo.
Štajerske novice.
š Vojaška vaja v močno narasli Dravi. — Pet vojakov utonilo! Iz Ptuja, 10. julija: Danes dopoldne so imeli pionirski vojaki razstrelilno vajo na Dravi, ki je vsled zadnjega deževja silno narasla. Razstrelili so morali most, ki so ga pred nekaj dnevi postavili. Med razstrelilnimi deli je 10 pionirjev v dveh čolnih pod poveljstvom lajtnanta Macenkoviča lovilo še uporabni les od mostu. Pri tej veliki vodi torej zelo nevarno delo. Ob 10. dopoldne se je en čoln prevrnil in pet pionirjev z lajtnantom vred so padli v vodo. Lajtnant se je trudil, da bi rešil vojake, toda trudil se je zaman. Ko bi ne bila prišla pravočasno pomoč, bi bil utonil tudi on. Vseh pet pionirjev je utonilo: korporal Wohlgemuth, poddesetnik Jud in pionirji Klaps, Steininger in Pessel. Kljub neutrudljivemu iskanju niso dobili doslej še nobenega. Da rešijo nekaj starega materijala, ki ni skoraj za nobeno rabo več, pošiljajo .vojake v tako nevarno delo ob visoki vodi.
š Poizkušen samoumor. Te dni se je pripeljal v Gradec čevljarski mojster Vincene Zorko z Vranskega pri Celju in si v ljudskem vrtu pognal dve kroglji v prsi. Smrtnonevarno ranjenega so prenesli v bolnišnico. Zorko je doma iz Hrastnika.
š Umrl je v Slovenski Bistrici posest-fliE Jurij J a g o d i č.
Rožne stvari.
Cesar na lovu. Naš cesar je bil 10, t. m. na lovu na Wimmersbergu, Na hrib, ki je zelo strm, je cesar korakal peš.
Zopet napad na vojaško stražo. Pri
cojaškem objektu Mittel pri Sollenau na dunajskem Steinfeldu je bila ponoči 8. t. m. napadena vojaška straža, Po polnoči sta se dva neznanca straži približala, ki je nanju streljala, Vojaki so nato ncznanca zasledovali, ki sta pa le ušla, dasi je bil baje eden napadalcev ranjen, kakor straža trdi.
Strašne povodnji na Ogrskem in v Bu-kofvini. Bistriška stolica na Ogrskem je poplavljena. Voda je odnesla več mostov, žetev je uničena. Železniški promet je deloma oviran. Reka Maroš je poplavila Maroš-Vasarhely. Potok Nyarad je poplavil 30 vasi. Usoda prebivalcev treh vasi jc neznana. V Marmarosu Szigetu se je več hiš radi povodnji podrlo. Ker je 10, t. m. še deževalo, postaja nevarnost vedno večja. Tudi spodnji deli mesta Deve so poplavljeni. V Bukovini je reka Čeremos prestopila bregove in je podrla most med Viznico in Kutyjem ob gališko-bukovinski meji, V Črnovicah se tudi že boje povodnji, Berhomety in Lukanetz sta že poplavljeni. En pismonoša je utonil. Prekinjen je osebni in brzovlakni promet med Črnovicami in Lvovom radi povodnji.
652 strelov v minuti. Ameriški tvor-ničar Coll je iznašel puško, s katero se v minuti izstreli 652 strelov. Puška ni veliko težja kakor dosedanja puška. Nerodna je zgolj, ker se mora naslonili na trinožni stol.
Primorske vesli.
p špijonaža v Pulju, Puljska policija jc odstopila akte, zadevajoče preiskavo in aretacijo radi špijonaže, sodni oblasti. Kazenska preiskava je poverjena sodniku dr. Zuzoliču, vsporedno s to pa se vrši vojaška preiskava proti naredniku Šmucu, katero vodi stotnik-avditor od poveljstva tretjega zbora v Gradcu, ki se še vedno mudi v Pulju.
p Slovensko obrtno šolstvo v Trstu. Narodna delavska organizacija v Trstu sklicuje za nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne velik protestni shod na velikem trgu pred namestništvom. Na dnevnem redu je slovensko obrtno šolstvo, o katerem predmetu bo poročal dr, Vekoslav Kisovec.
p Odlikovanje rešitelja življenja. S
Srebrnim križcem za zasluge je odlikoval cesar stražnika Matijo K rast i-ča, tržaškega policijskega ravnateljstva. Mož je namreč bil rešil neko osebo, da ni utonila.
p Iz sodne službe. Minister za pravosodje je premestil sodnika Jos. Oblaka iz Voloske-Opatije v Kanal, za sodnike pa je imenoval avskultante Bogdana Mogoro-viča za Pazin, dr. Riharda Zetta za Koper in Antona Mrakoščika za Volosko-Opatijo,
p Tevfik paša v Trstu. V sredo in četrtek sc jc mudil v Trstu Tevfik paša, ki je bil prišel iz Mflaakovega. Stanoval je v Excelsior Palače Hotelu.
p Kaznovani trgovci z vinom. Na Reki je bilo veliko trgovccv z dalmatinskim vinom kaznovanih z znatnimi globami. Nekateri so morali plačati po 2500 ali 2000 kron, ker je kemična preiskava dognala, da vina ali niso bila pristna ali pa da so bila izkvarjena. Trgovci so radi tega odloka zelo ogorčeni in trde skoro brez izjeme, da vzorci, ki so bili preiskani, ali niso njihovi ali pa niso zanesljivo analizirani. Za vsak slučaj pa pripravljajo velik skupen protest.
p Konec drznih sleparij. Zaprli so v Trstu 37 let starega Giovanni Granclo, ki je prefrigan slepar. Možakova specia-litcta jc bila, da jc iskal ljudi, ki so mu dajali za »buffet«, katerega je parkrat otvoril, vina, sira, salam, piva in vsega, kar treba za tako podjetje. Grando pa je rabil za svoje poslovanje tudi nekoliko gotovine in da jo jc dobil, si je najel koga za poslovodjo, in ta je moral položiti »varščino«. Z blagom in denarjem je Grando začel trgovati, a poslovanje je bilo vedno tako, da dobavitelji niso videli nikoli beliča za blago, »poslovodje« pa ne kavcije, ali pa celo službe ne. No, sedaj je policija končala Grandovo poslovanje in sodišče napravi bilanco.
p Kaj stane pasji šport. Poljaka Kai-serja, ki se mudi na oddihu v Lovranu, njegov pes pač precej stane. Pred par dnevi je bil namreč ugriznil neko deklico in zato je moral njegov gospodar plačati 100 kron globe, gospodarjeva hčerka, ki ni na žival pazila, pa 10 kron. Razen tega pa je sodišče prisodilo Kaiscrju stroške za pravdo in zdravnika v znesku 114 kron, dočim jc zavrnilo na pot civilne pravde starše ogrizene deklice, ki so v imenu hčerke zahtevali 2500 kron odškodnine in bolninc. In bogati Kaiser se bo gotovo jezil na »beraške« ljudi in ne na svojega gosposkega psa!
Zadnje vesli.
REVOLUCIJA V SOFIJI DVIGA GLAVO.
Bukarešt, 11, julija, V Soiiji so vsi listi, tudi oiicielni, prenehali izhajati. Stanje carjevo je opasno. Razširjajo se vesti, da bo car prisiljen odstopiti, Vsled vtisa strašnih porazov v Makedoniji se polašča gotovih krogov revolucionarno gibanje.
DIPLOMATIČNI POLOŽAJ.
Dunaj, 11. julija. »Sudslavische Korrespondcnz« trdi, da sc sovražnosti še danes ustavijo in bo z molčečim soglasjem nastopilo premirje. — Danev se jc z brzojavko obrnil naravnost na Sazonova. V diplomatičnili krogih se govori, da je tudi car Ferdinand ruskemu carju brzojavil in zvalil vso krivdo na Daneva. Vest, da se je Damev obrnil na vse kabinete za pomoč, jc napačna.
KRAH BANK V PITTSBURGU IN HRVAŠKI IZSELJENCI.
Zagreb, 11. julija. Z ozirom na krah ameriških bank v Pittsburgu se čuje, da vloge hrvaških izseljencev pri teh bankah znašajo 10 milijonov kron. Hrvaška vlada se je obrnila z brzojavko do avstro-ogrskega konzula v Pittsburgu, inaj ščiti interese hrvaških izseljencev.
Glasbo.
Novi akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. L. XII., št. 3. Urejuje dr. Gojmir Krek. Vsebina: 1. Vasilij Mirk (Trst) »Romanca« za klavir. 2. Emil Adamič (Trst) »Otroške pesmi: X. Jezdec« za cn glas in klavir. 3. Dr. Fran Kimovec (Klosterneuburg) »Oblaček« za moški zbor, Glasbeno-književna priloga je posvečena spominu skladatelja Josipa Kocijančiča, »Novi Akordi« izhajajo šestkrat na leto, tekom vsakega drugega meseca. Cena za leto 10 K, za pol leta 5 K, Posamezni zvezki po 2 K. Založništvo L. Schwentner, Ljubljana,
RUMUNIJA PREKINILA DIPLOMATSKO ZVEZO Z BULGARIJO. — ČETE SE PREPELJUJEJO NA BULGARSKO OZEMLJE.
Soiija, 11. julija. (O i i c e 1 n o.) Rumunski poslanik princ Ghika je danes bulgarski vladi naznanil, da je rumunska armada danes mejo prekoračila in da on s svojim personalom zapušča Sofijo. Arhive poslaništva in varstvo rumunskih podanikov v Bulgariji je Rumunija poverila Italiji.
Budimpešta, 11. julija. Rumunske čete so se začele prepeljavati na bulgarsko ozemlje danes ob pol 12. uri opoldne, Rumunija je zaprla donavsko paroplovbo pri Oršovi.
Bukarešt, 11. julija, Včerajšnji sklep rumunskega kronskega sveta sc glasi: Rumunska armada vkoraka v Bulgarijo in Rumunija si prisvaja pravico pri končni razdelitvi Balkana izreči tudi svojo besedo. — Oficielna »Epoca« potrjuje, da so rumunske čete danes začele vkorakati v Bulgarijo,
BULGARIJA SE NE UPIRA.
Soiija, 11, julija. Vlada je spričo vesti o vkorakanju rumunske armade objavila sledeči komunike: Rumunija je prošnjo Bulgarije za premirje vzela za pretvezo, da je v Bulgarijo vkorakala. Vlada je dala četam nalog, da se temu ne upro.
TURČIJA SE TUDI SPRAVILA NA BULGARIJO.
Carigrad, 11, julija. Porta je bulgarsko vlado nujno pozvala, naj nemudoma svoje čete umakne od Marmarskega morja čez črto Enos-Midia. Vlada je vpoklicala vse častnike in moštvo.
DUNAJSKO POROČILO O PORAZU BULGAROV,
Dunaj, 11. julija. »Militarische Rundschau« poroča: Tri grške divizije so vkorakale v Strumico. — Severna bulgarska armada je svoj napad na Knjaževac morala opustiti.
BULGARSKA ARMADA NA BEGU.
Belgrad, 11. julija. Srbska konjenica jc v Radovištu iznenadila VIL (rilsko) bulgarsko divizijo. Divizija se je v divjem begu umaknila. Srbski konjeniki bežečo armado hudo preganjajo in so ji vedno za petami,
KAJ JE Z IVANOVOM?
Pariz, 11. junija. Vest o zajetju Ivanova se je raznesla v Atenah včeraj popoldne. Vsled tega jc zavladalo v Atenah velikansko veselje. Uradno se le poroča, tla so Grki severno od Demir Hissarja zasedli železniški most, vsled česar je Ivanovu z armado 50.000 mož povratek odrezan.
železnato J{iua-Ymo
Higieni&u razstava na Dunaju 19C6:
Državno 0dUk0¥an]e in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 8000 zdravnikih jprfžBval
c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovlje. '
i poštni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Plccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
+
Ker jc Vsemogočni dne 30. junija poklical k Sebi našo preljubo
ZORKO
naznanjamo tem potom tužnim srcem, da zdaj počiva truplo predrage rajnice v mrtvašnici pri sv. Krištofu.
Pogreb se vrši jutri 12. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ulica št. 27, na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, 11. julija 1913.
2108 Žalujoča rodbina Janko Nep. Jegličeva.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naša ljubljena hčerka, oziroma sestrica
Hibina
danes dne 11. julija v nežni dobi 10 tednov se preselila med krilatce v višave.
Pogreb preminule bode v so-lioto dne 12. julija ob 5. uri popoldne na farno pokopališče na Jesenicah.
Jesenice (Gorenjsko), dne 11. julija 1913.
Frančišek Modlc, oče.
Ivana Modlc, mati.
Danilo, bratec, Ljudmila, sestrica.
Proda se dobro vpeljana
TRGOUINH
z mešanim blagom pri Ljubljani. Potrebni kapital K 5000-—. — Vprašanje oziroma ponudbe pod šifro I. S. 1000 poste renstante glavna pošta Ljubljana. 2089
Sanatorium Emona • XX,
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I.klr.odd. dež. boln-
Mala kavama
se vzame v najem oziroma tudi kup j s koncesijo vred. — Ponadbe pod šifro «Kavarna» št. 2094. (Znamka). 2094
Odda se v sredini mesta na križišču štirib
prometnih ulic
2961
lep lokal
kjer je sedaj že več let dobro uspevajoča trgovina z mešanim blagom, s 1, avgustom ali tudi takoj. — Pogoji so ugodni ter se jih poizve v gostilni Gradišče 13.	2107
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
m_____
Tisk: »Katoliške Tiskarne*.
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Repšc & I. Jeršek
Ijjubljuna, Kongresni trg štev. 5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija. ObSeznano nizke cene. — Zunanja naroČila se točno izvrSujeJo. — Ugoden nakup priložnostnih daril.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.