96 Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2014 Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Bera 14 novih naslovov je spet bogata in različna, slovenska glasbena reprodukcija pa postaja del naše kulturne dediščine prav po tej zaslugi. V okviru tradicionalne in zdaj že vsakoletne promocije dis- kografskih dosežkov Založbe RTV Slovenija (v zadnjem času tudi Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija) so tudi v začetku marca 2015 na RTV Slovenija predstavili svoj izda- ni založniški program CD-jev iz prejšnjega leta. Vsakič je ta praznik slovenske diskografije obogaten s srečanji avtorjev kakovostnih programov elektronskih medijev, izvajalcev in ustvarjalcev zborovske, komorne, simfonične, ljudske in jaz- zovske glasbe ter pesmimi za otroke na nosilcih zvoka, ki so v zadnjem letu izšli pri ZKP RTV Slovenija. Tudi tokrat dne, 5. mar. 2015, je bilo tako. Vokalna oz. vokalno-inštrumentalna glasba je za začetek tudi letos (že tretjič zapored) pripadala otroškim pesmim, ki so jih izdali pod tradicionalno zaščitno znamko Violinček. Dvojni CD tokrat pod taktirko urednika za otroško glasbo na Radiu Slovenija prinaša 22 otroških pesmi. Dodana je še pesmarica z besedili in notnimi slikami (enoglasno in opremljeno z akordi; 96 poleg avtorice projekta mag. Simone Moličnik pri njej sodelo- vali še Domen Marinčič, Janez Jocif, Tomaž Rauch in Marino Kranjac. Z motom našega pesnika Janeza Menarta: »Pod mod- rim nebom grajska razvalina / kot strta krona hriba se zlati. / Jesenski blišč zgubljenega spomina. // Med divjo trto po zidovih rdi / in dolgi vzdihi severnih vetrov / prepevajo romance davnih dni,« se zvrstijo ljudske pesmi in plesi iz Rezije, Goričkega, Kop- ra, Tartinijeva Sonata, iz Terske doline, Adlešičev, Pastorala iz frančiškanskega samostana v Novem mestu, iz Posočja, Istre, Bele Krajine, Cerovca in skladateljev G. Gorzanisa ter G. Pu- litija. Slovenska zemlja v pesmi in besedi si je torej z ljudskim in umetnim glasbenim izročilom kar prvič, kolikor pomnim, podala roko. Glasbenemu producentu Borisu Renerju je uspe- lo uvrstiti na skoraj enourno ploščo dovolj raznoliko glasbo: od plesne in inštrumentalne, preko vokalne do vokalno-in- štrumentalne in kot že zapisano (pretežno) ljudske in deloma tudi umetne glasbe; z dokaj enovitega in enotnega slovenskega etničnega prostora. Edinemu tonskemu mojstru Miranu Kaza- furi pa so tokrat asistirali kar trije pomočniki: Milan Zrimšek, Cole Moretti in Jože Lap. Posnetke je studijsko uredil Andrej Semolič, njihovo zvočno obdelavo pa je opravil Miro Prljača. V bogato spremno knjižico je fotografije prispevala Vesna Vid- mar. Navada pri teh edinstvenih in odličnih diskografskih do- sežkih je njihova dvojezičnost (slovenski in angleški jezik). To- kratne prevode je opravila Polona Mertelj. Tudi ta plošča je sad produkcije 1. programa RA SLO in seveda ZKP RTV Slovenija. Še vedno vokalen ali kar pretežno vokalno-inštrumentalen CD je naslovljen z Najboljšimi pesmimi, saj jo je na podlagi svojih uspešnic in v okviru svoje lanskoletne 70-letnice izdal naš Par- tizanski pevski zbor (Ljubljana). Fenomen moških zborov iz časov 2. svetovne vojne in pa slovenske glasbe v času narodno- osvobodilnega boja predstavljajo himne, kot so jih med samo vojno oz. neposredno po njej skladali slovenski skladatelji, v večini tudi sami aktivni udeleženci te morije s sredine 20. sto- letja: Rado Simoniti, Bojan Adamič, Marjan Kozina, Radovan Gobec, španska, slovenska in ruska ljudska, Viktor Mihelčič, Janez Perovšek Pelko, Milan Apih/Karol Pahor, Pavel Šivic, Matej Bor in Sveto Marolt Špik. Če pritrdimo ugotovitvam do- sedanjih raziskovalcev s področja glasbene in literarne umet- nosti, da je šlo v opusu slovenske partizanske glasbe na takrat enotnem slovenskem etničnem ozemlju za izjemno umetniško sprego najmanj dveh umetnostnih disciplin, za ta fragment zagotovo lahko rečemo, da tudi opusi pripadajočih pesniških dosežkov niso bili nič manj vredni kot glasba sama. Pesmi s po- dobno socrealistično vsebino so za zbore, posnete in izdane na tej plošči, napisali: Smiljan Samec, Marjan Regally, France Kos- mač, Janez Lužar, Lev Svetek Zorin, Mitja Ribičič Ciril, Lud- vik Kukavica, Dušan Drolc, Janez Perovšek Pelko, Milan Apih, 45 str.) in pobarvanko ilustracij Spomin. Urednik tega projekta Matej Jevnišek je namenil to glasbo otrokom, staršem, babicam in dedkom, ki radi prisluhnejo otroški glasbi na CD-jih.. Za Violinčka avtor razloži, da je prav poseben škrat z dirigentsko paličico, nenavadnimi copati in zanimivim klobukom, na kate- rem se blešči violinski ključ. Zelo rad ima glasbo. Tudi tokrat jo je skrbno izbral, da jo bodo lahko vsi z veseljem poslušali in prepevali. Poslušalcem pa ponuja še aktivno ustvarjalnost, saj je Violinček priložil še igro spomin, ki jo lahko otroci–poslu- šalci teh posnetkov pobarvajo in se z njo igrajo, saj si Violinček srčno želi, da bi ob njegovih pesmih prepevali, plesali ali kakor- koli ustvarjali. Zborovodjem za popotnico, da bi pesmi živele v učilnicah in med otroki, pa naj gre za posamezne soliste ali pev- ske zbore. Temu so namenjene interpretacije radijskega hišne- ga Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija z zborovodkinjo Anko Jazbec. Glasbo zanjo so napisali oz. prispevali izključno slovenski skladatelji Rudi Pančur, Tadeja Vulc, Lojze Krajnčan, Katarina Pustinek Rakar, Matevž Goršič, Olga Ulokina, Franc Može, Simona Černetič Aynee, Klemen Smolej, Jaka Pucihar in Luka Mavrič, besedila pa Milan Dekleva, Peter Svetina, Bar- bara Gregorič Gorenc, Bojana V ajt, Olga Ulokine, Bina Štampe Žmavc, Franc Može, Simona Černetič Aynee, Vlado Popovič, Klemen Smolej, Aleš Avbelj, Alenka Urbančič, Luka Mavrič in Fanika Požek. Njihovi otroški zbori so s spremljavo (in ne a cap- pella), zato je navedenih še 19 inštrumentalistov z dirigentom Lojzetom Krajnčanom. Več kot leto dni je trajalo omenjeno snemanje (september 2013–november 2014) v radijskih studi- ih 14 in 26 pod taktirko (glasbene) producentke Janje Velkavrh in s tonskimi mojstri Miranom Kazafuro, Alekso Pirkmajer Penko, Mitjo Kržetom in Miho Ocvirkom. Glasbo zanju je di- gitalno obdelal Miro Prljača, notografijo v priloženi pesmarici pa je opravil Dečo Žgur. Projekt je stekel pod budnim očesom M. Jevniška in vodje založniške dejavnosti ZKP RTV Slovenija Mojce Menart, oblikovanje ličnega seta in ilustracije pa so delo Marka Radoslavljevića. Kolofon dvojnega CD-ja se konča še s podatkom, da je bilo vse skupaj opravljeno v sodelovanju z od- govorno urednico Prvega RA SLO Darjo Groznik, urednikom uredništva za glasbo Rudijem Pančurjem in urednika za otroš- ko glasbo M. Jevniškom. Projekt je zagotovo zanimiv za lepo število poslušalcev, vseh tistih, ki morda karkoli od navedenega in iz arhiva RA SLO ali/in v programih RA SLO še niso slišali. Zagotovo pa tudi opus ZKP RTV Slovenija kot vse ostalo, o če- mer bomo še pisali in poslušali, ostaja neke vrste naša kulturna glasbena dediščina. V okviru nadaljevanja vokalno-inštrumentalne in tudi kul- turne glasbene dediščine je bila na vrsti že 4. plošča iz serije Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Tokratni Robovi izročila prinašajo slovensko glasbo med ljudskim in umetnim, saj so 97 Ocene 98 Izbor posnetkov pa so ob dirigentu S. V rhovniku pomagali zbrati še asistent dirigenta Peter Smolič, članica umetniškega odbora in korepetitorka Nataša Kocjančič. Glasbeni producent plošče je bil Boris Rener, digitalno montažo sta opravila Miro Prljača in Klemen Veber, oblikovalka je bila Vida Borštnik, fotografiji je prispeval Janez Kotar, tekst v knjižico je napisala urednica za zborovsko glasbo na RA SLO (Tretji program-program Ars) Brigita Rovšek. Ta plošča je nastala v sodelovanju ZKP RTV Slovenija, Tretjega radijskega programa (zanj odgovorni ured- nik Matej Venier) in Uredništva za resno glasbo (zanj urednik Gregor Pirš) in APZ »Toneta Tomšiča« Univerze v Ljubljani. Naslednji splet tokratne bogate bere ZKP RTV Slovenija je na- menjen komorni glasbi. Prva med njimi sta klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič, ki v klarinetno klavirskem duu Claripiano igrata že več kot 20 let, zato tudi pomenljiv na- slov tega CD-ja 20 CLARIPIANO. To je že četrta njuna samo- stojna plošča, ki sta jo doslej izdala pri različnih založnikih, dve od teh tudi v samozaložbi. Njun spored ali ponudba glasbe za to redko in stalno zasedeno komorno skupino pa obsega dela tujih in naših skladateljev Geralda Finzija, Marijana Lipovška, Ljuba Rančigaja, Krzysztofa Pendereckega, Claudeja Debus- syja, Janeza Matičiča, Lojzeta Lebiča in Witolda Lutoslawskega. Bogata kariera relativno maloštevilnega in mladega ansambla je pravzaprav kar sama po sebi izzvala nastanek plošče. Gle- de na to, da sta umetnika stalna gosta evropskih, ameriških in azijskih glasbenih odrov in kot taka še posebej ambasadorja slovenske glasbe za klarinet in klavir, je omenjena in njuna naj- novejša ponudba povsem logično nadaljevanje njune umetniš- ke rasti: od glasbe evropskih klasikov 20. stoletja do slovenske glasbe za klarinet in klavir. Brez dvoma gre v tem pogledu in kar je moč slišati tudi na pričujoči plošči za pravi cvetober in izjemno rafinirano komorno-glasbeno muziciranje. T em kvali- tetam sta umetnika, umetniški in življenjski par, oba sicer člana naše osrednje državne glasbene hiše Slovenske filharmonije več kot dorasla. Poslušanje njune intime je prava radost za glasbo in izvajalca kot taka. Vse od davnega leta 1994, ko sta prvič (javno in skupaj) nastopila še kot študenta ljubljanske Akade- mije za glasbo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, sta razvila izvajalske kvalitete in programsko zanimi- vost. Tokrat so jima pri tem pomagali glasbena producentka Janja Velkavrh, tonski mojstri Mitja Krže, Zoran Crnković, Miha Ocvirk in Dare Novak, digitalno montažo je opravil Miro Prljača, ob pomoči fotografinje Sare Bano (naslovna stran) pa je ploščo oblikoval Žiga Culiberg. Izjemno kakovostno besedi- lo je v knjižico prispeval Ivo Petrić. Umetnika sta se v knjižici še posebej zahvalila aktualnemu uredniku za komorno glasbo na RA SLO Mihaelu Pašu »za programsko idejo« in celotni sne- malni ekipi. Tone Seliškar, Ljubomir Masle, Cvetko Zagorski, Friderik Gerl in drugi, Matej Bor, Radovan Gobec, Karel Destovnik Kajuh, slovenska ljudska in Jakob Butala. Zdajšnji aktualni zborovod- ja PPZ Franc Gornik in nekdanji Milivoj Šurbek ob harmoni- karjih Petru Bratožu, Primožu Mrvarju in Tonetu Bukovniku prinašajo na tej plošči nabor partizanskih pesmi kot neke vrste umetniški fenomen, ki je nastal na našem ozemlju v enotah partizanske vojske in v okupiranem zaledju. Poleg teh pa so na njihovem sporedu in tudi na tej plošči kot najboljše pesmi nji- hovega zdaj že več kot 70-letnega neprekinjenega prepevanja (moški zbori) ljudska in ponarodela borbena pesem, budniška in puntarska pesem (iz 16. do 19. stol.), delavska in revolucio- narna pesem, ki je prišla z oktobrsko revolucijo (1917) ter pro- tifašistična pesem iz španske državljanske vojne (1936–1939). Od skoraj 500 opusov obsegajoče slovenske partizanske glas- bene bere je skoraj 140 moških zborov. Ponujeni izbor pa so za CD (so)oblikovali še producentki Marinka Strenar in Brigita Rovšek, tonski mojster Branko Škrajnar, ki je vseh 25 zborov posnel v radijskem studiu 14 in Slovenski filharmoniji. Maste- ring je opravil Miro Prljača, tekst v knjižici je obogaten s fo- tografijami iz fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, ploščo pa je odlično oblikoval Žiga Culiberg. Tri CD-je vokalnega in vokalno-inštrumentalnega žanra za- ključuje še en odličen diskografski izdelek APZ »T oneta T om- šiča« Univerze v Ljubljani in dirigenta Sebastijana Vrhovnika z naslovom Večni čas v hip ujet. Skoraj so vse zbrane skladbe nastale z mislijo na APZ »Toneta Tomšiča«, na številčno ve- lik ansambel (skoraj 130 napisanih) mladih glasov, študentov iz vse Slovenije ter slovenskih študentov izza državnih mej, in hkrati z mislijo na enega najboljših, po tekmovalnih dosežkih pa zagotovo najboljši slovenski zbor. To jamčijo tokrat ne le iz- vajalci, pač pa tudi uvrščeni skladatelji in skladateljice, katerih dela lahko tokrat spet slišimo po zaslugi ZKP RTV Slovenija: Damijan Močnik, Gustav Mahler, Nana Forte, Gašper Jereb, Andrej Makor, Tadeja Vulc, Katarina Pustinek Rakar, Nataša Kocjančič, Mojca Prus, Andrej Misson, Tomaž Habe in Lojze Lebič. Izdajatelji so CD pospremili v svet še z enim motom: »V zrnu peska videti cel svet / in nebo v cvetlici na poljani. / Večni čas imeti v hip ujet / in neskončnost obdržati v dlani.« Iz tega pa je ujet tudi citat oz. naslov celotnega CD-ja. Zakaj? Zato, ker ta diskografski izdelek predstavlja kompendij zborovih nasto- pov in snemanj doma in po svetu. Skratka gre za neke vrste programski in pa tudi izvedbeni sukus zadnjih treh let (2011– 20014), ko ga je v času 2009–2014 vodil prav S. Vrhovnik. Tako lahko slišimo omenjeno vokalno (pa tudi vokalno-inštrumen- talno glasbo s sodelovanjem tolkalca Francija Krevha, harmo- nikarja Primoža Kranjca in številnih pevskih solistov) bero z nastopov in snemanj (torej večinoma gre za žive posnetke!) v Ljubljani, Šentpavlu (A) in Mariboru; največ seveda v Ljubljani. Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2014 Zagrebških solistov (ustanovljenih leta 1953) in pa njunega neposrednega (so)delovanja v zadnjem času, tega CD-ja za- gotovo ne bi bilo. Oba izvrstna godalna komorna ansambla, ki praviloma delujeta brez dirigenta, sta se na koncertih v Ljublja- ni (25. nov. 2013) in v Zagrebu (27. nov. 2013) združila, da smo dobili te posnetke. Gre za glasbo, ki so jo podpisali slovenska skladateljica in tujci: Heinrich Ignaz Franz Biber, Nana Forte, Osvaldo Noé Golijov, Michale Kemp Tippett in Uroš Krek. Pri tem je oblikovalcem plošče služila uvodna baročna Biberjeva Bitka/Battalia (1673) za izhodišče vsega, kar še slišimo. Osem- stavčno delo je pravi praznik za sama godala, njeno nasprotje pa predstavlja sodobno delo mlade Nane Forte Mantra (2013). Argentinski skladatelj O. N. Golijov je prispeval Poslednjo run- do (1996). Vse tole odigra Komorni godalni orkester Sloven- ske filharmonije (KGOSF), medtem ko se jim že v Tippetto- vem tristavčnem Koncertu za dva godalna orkestra pridružijo Zagrebški solisti, ki za sklep sami odigrajo še našega U. Kreka oz. njegovo tri stavčno Sonatino za godala (1956). Zakaj Zag- rebčani sodelujejo z našim Krekom? Ker jo je naš skladatelj napisal po naročilu ustanovitelja in prvega umetniškega vod- je Zagrebških solistov, slovitega violončelista Antonia Janigra; čeprav jo je prvi izvedel naš maestro Samo Hubad s Sloven- sko filharmonijo (Ljubljana, 29. september 1958). 15-članski KGOSF vodi violinist Janez Podlesek, nekaj manjši ansambel, komaj 11-članske Zagrebške soliste pa izvrstni srbski violinist, sicer stalno v Nemčiji (München) delujoči Sreten Krstić. Knji- žica k tej plošči je ena redkih, ki je zaradi sodelovanja Hrvatov in Slovencev ter njune promocije v tujino trojezična: slovenska, hrvaška in angleška. Še več: uvede jo nagovor nekdanjega hr- vaškega predsednika (2008–2015) in uglednega skladatelja dr. Iva Josipovića! Ta plošča ima glede na naravo nastanka njenih posnetkov nekaj manj sodelavcev; saj v tem primeru odpade studio in še kaj. Pri obeh posnetkih živih koncertov v Ljubljani in Zagrebu je bil enoten glasbeni producent Matjaž Prah, ton- ska mojstra pa sta bila Matjaž Culiberg (Ljubljana) in Zoran Brajević (Zagreb). Tudi ta diskografski izdelek ZKP RTV Slo- venija je oblikoval Žiga Cuiliberg. Naslednjo ploščo v seriji komorno-glasbene ponudbe ZKP RTV Slovenija sta v podobnem inštrumentalnem duu prispe- vala naša violončelistka Karmen Pečar in avstrijski pianist Got- tlieb Wallisch. Z glasbo Poulenca, Lipovška in Beethovna sta umetnika tudi naslovila svoj diskografski dosežek. Med dvoje Sonat Francisa Poulenca (FP 143) in Ludwiga van Beethovna (št. 2 v g-molu, op. 5, št. 2) sta uvrstila še eno tehtnejših to- vrstnih slovenskih del M. Lipovška z naslovom Balada iz leta 1944. Tudi v tem primeru gre za neke vrste »malo« sonatno obliko ali »sonato v malem«, zato bi lahko umetnika naslovila ploščo bolj inovativno kot »Tri sonate«. Tok te glasbe je sproš- čen, dramaturško morda malce postavljen na glavo (1940, 1944, 1796), oboje obrobnih Sonat pa je napisanih za klavir in violončelo (zato morda odločitev za tako vrhunskega kla- virskega spremljevalca, kot je npr. to G. Wallisch). Poulencova in Lipovškova sodobna glasba ali neke vrste »klasika 20. sto- letja« in v tem vzporejanju že kar malce arhaični Beethoven, tako pomenijo določeno izvajalsko limito za vse, kar slišimo tokrat; vse preredko na koncertnih odrih, morda tudi v tem zaporedju. Posnetki vseh treh del so nastali v le dveh dnevih (8.–9. 12. 2014) v radijskem Studiu 14, kar je še en kvalitativni kriterij obeh umetnikov. V spremljevalni knjižici je še posebej naveden Steinwayjev klavir Model D, kar je seveda v skladu s težavnostno stopnjo klavirskega parta pri uvodni in zadnji So- nati (Poulenc in Beethoven). Glasbeni producent tega izdelka je bil Miha Jaramaz, tonski mojster pa Marko Kragelnik. Mon- tažo in zvokovno obdelavo je prispeval Miro Prljača, fotografije v spremno knjižico Aleksander Onišak in Stephan Polzer, obli- kovanje pa je spet delo Žige Culiberga. Tudi ta projekt je nastal v sodelovanju z že znano ekipo RA SLO in tokrat dodatno še v sodelovanju z ljubljansko koncertno agencijo im.puls d.o.o. (Niko Houška). Omenjeni komorno-glasbeni ciklus zaključuje plošča s po- menskim naslovom Bitka/Battalia. Če ne bi imeli Slovenci Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije (usta- novljenega leta 1993) in pa v neposredni bližini (na Hrvaškem) 99 Ocene 100 a-molu, op. 82 Rusa Aleksandra Konstantinoviča Glazunova. To je hkrati tudi najboljše in najbolj znano skladateljevo delo. Nastalo je v prvih letih 20. stol. in se naslanja na predhodne violinske koncerte Wieniawskega, Čajkovskega, Laloja in Bru- cha. Tudi to kot že prej Brahmsovo violinsko koncertantno delo je nastalo za Glazunovega prijatelja Leopolda Auerja, ki ga je tudi prvi predstavil ruskemu občinstvu februarja 1905 v Sankt Peterburgu pod skladateljevo taktirko. Navkljub tristavč- nosti je delo napisano v enem samem zamahu in brez premo- rov med stavki. To je bila novost v obliki koncerta. Nastala je nekakšna rapsodična oz. tonski pesnitvi podobna koncertan- tna oblika. To in pa dejstvo, da je bil Auer učenec velikega J. Joachima, pozneje pa je tudi sam poučeval Elmana, Heifetza in Milsteina. Ti sijajni umetniki so omenjeni Violinski koncert A. K. Glazunova ponesli v vse večje koncertne dvorane zahod- nega sveta, kjer ima svoje mesto še danes. Tudi zato vidimo in slišimo omenjeno delo z Milenkovichem, ki igra na znameni- to Stradivarijevo violino iz leta 1702. Enemu naših osrednjih državnih simfoničnih orkestrov spet dirigira En Shao pa tudi preostali tehnični realizatorji tega CD-ja so ista ekipa. Posnetek Glazunova je nastal v radijskem Studiu 26 (17. maj 2011). Po- leg besedila avtorice mag. Monike Kartin, ki smo ga spoznali že na prejšnji plošči, je zdaj prispeval še (dve Milenkovichevi) fotografiji Nebojša Babić. Kompilacijska plošča (pravzaprav dve) z naslovom Klasika, skladbe za orkester, 1. del je nastala v sodelovanju ZKP RTV Slovenija in Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SI- GIC). Gre komaj za začetek ambicioznega načrta predstavitve ključnih del slovenske umetniške oz. klasične glasbe. Tokratna izdaja že prinaša enega od napovedanih izborov izpod peres »klasikov« slovenske orkestrske glasbe 20. stoletja. Zato je že na teh dveh CD-jih moč prisluhniti nekaterim najbolj presež- nim orkestralnim mojstrovinam, ki so jih napisali slovenski skladatelji: Anton Lajovic, Slavko Osterc, Marjan Kozina, Pri- mož Ramovš, Uroš Krek, Marijan Lipovšek, Lucijan Marija Škerjanc, Matija Bravničar, Demetrij Žebre in Zvonimir Ciglič. Skladbe na arhivskih posnetkih izvajajo Orkester Slovenske fil- harmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Godalni orkester RTV Ljubljana in Komorni orkester RTV Ljubljana z dirigenti Urošem Lajovicem, Samom Hubadom, Markom Munihom in Simonom Krečičem. V vlogi solistov pa nastopata še violinist Igor Ozim in Slovenski godalni kvartet. Bogati glasbeni beri, ki tako po ustvarjeni kot poustvarjeni vlogi pomenita res pravo kompilacijo, sledi tudi izjemno poglobljeni, več kot zgolj infor- mativni esej (Gregor Pompe) na 80 straneh tako slovenskega kot angleškega besedila. Sami snovalci pa so z različnimi pre- sežniki pospremili na pot in celo v svet tale fragment slovenske glasbe »njeno merilo je približevanje presežnemu, njen cilj je In že je pred nami naslednjih pet CD-jev s področja orkestral- ne (koncertantne in simfonične) glasbe. Bravo orkester, neke vrste zaščitna znamka hišnega oz. Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša z dirigentom En Shaom in solisti: Stefan Mi- lenković/violina, James Oxley/tenor in Boštjan Lipovšek/rog glasbo skladateljev Johannesa Brahmsa in Benjamina Brittna. Gre za dvoje res popularnih romantičnih in modernih kon- certantnih del, ki jih ima orkester že kar nekaj za seboj; seve- da vsakič z drugimi solisti in dirigenti. Tokrat je to v prvem, Brahmsovem Violinskem koncertu v D-duru, op. 77 sloviti srbski solist, ki je nazadnje našel svoj »prostor pod soncem« v ZDA, redno pa prihaja tudi v Evropo in zadnja leta prav pred omenjeni orkester. Avtorja Brahmsa omenjajo kot »tretjega B« – po Bachu in Beethovnu. Njegov Violinski koncert je nastal poleti leta 1878, ko je preživljalredne poletne počitnice ob Vrb- skem jezeru na avstrijskem Koroškem. Njegovemu nastanku je botrovalo globoko in prisrčno prijateljstvo z violinskim virtu- ozom Josephom Joachimom. Čeprav je v primerjavi z drugimi romantičnimi koncerti izrazito nevirtuozna skladba, pa je teh- nično izjemno zahtevna; marsikdo jo je imenoval celo »kon- cert proti violini.« Njegova prva izvedba je bila 1. januarja 1879 v Leipzigu pod skladateljevo taktirko in s solistom Joachimom. Omenjeni posnetek je nastal v radijskem Studiu 26 (23. novem- bra 2010), medtem je Brittnova znamenita Serenada za tenor, rog in godala, op. 31 posnetek z živega koncerta (Gallusova dvorana ljubljanskega Cankarjevega doma, 25. januar 2011). Ta Brittnova skladba je nastala med 2. svetovno vojno (1942, njena krstna izvedba pa je bila v londonski dvorani Wigmore, 15. oktobra 1943). Britten jo je opisal kot »Šest nokturnov za Petra (Pearsa) in mladega hornista Dennisa Braina ter godala.« Besedila zanjo so pesmi, ki si jih je avtor sposodil v priljubljeni antologiji angleške poezije in odsevajo večerna in nočna raz- položenja in refleksije. Solistični rog uokvirja vseh šest pesmi s prologom na začetku in epilogom na koncu. Pri slednjem je zdaj občudovanja vredna dikcija slovitega angleškega tenorista J. Oxleyja, zlasti zaradi izvirne angleščine. Pa tudi dosežki naše- ga asa na francoskem rogu B. Lipovška niso od muh. Glasbeni producent obeh diskografskih dosežkov Simfonikov RTV Slo- venija je njihov »hišni« producent Žiga Stanič, pri obeh pos- netkih je sodeloval še tonski mojster Januš Luznar. Montažo in zvokovno obdelavo je opravil Klemen Veber. ZKP in Radio sta omenjeno ploščo izdala v sodelovanju z Glasbeno produkcijo RTV Slovenije (Patrik Greblo). Zanimivo je, da je prav že omenjeni Brahmsov Violinski koncert v D-duru, op. 77 ponovljen na še enem CD-ju. Ta je še enkrat izšel v produkciji Simfonikov RTV Slovenija: gre za CD z nas- lovom Stefan Milenkovich/Brahms & Galzunov. Isti sprem- ljevalci so dodali že znanemu Brahmsu še Violinski koncert v Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2014 Edina operna plošča predstavlja našega basbaritonista Juana Vasleta. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirkami dirigentov Lorenza Skanderbega, Marka Gaš- peršiča, Milivoja Šurbeka in Nikolaja Žličarja prepeva prvak Opere in baleta SNG Ljubljana Vasle operne arije, ki so jih v svojih operah podpisali Vincenzo Bellini, Peter Iljič Čajkovski, Mihail Ivanovič Glinka, Gioacchino Rossini, Wolfgang Ama- deus Mozart, Jules Massenet, Jacques Offenbach, Pablo Soro- zabal, Danilo Švara in Giuseppe V erdi. Prvak ljubljanske Opere SNG Juan Vasle je po rodu argentinski Slovenec, od leta 1990 pa stalno deluje in živi v Sloveniji. Veliko tudi gostuje, poje v vokalno-inštrumentalnih partijah in solistične Liederabneds/ Recitale. Za seboj ima številne vloge, tako rekoč ves najbolj popularen pa še kakšen repertoar. Veliko tudi snema, zlasti na področju samospeva, saj ima za seboj kar pet samostojnih plošč in tri knjige, saj je med drugim tudi zelo iskan novinar in komentator nogometa. Tole pa je njegova prva plošča s pod- ročja opere oz. opernih arij. Med posnetki najdemo tudi kakš- no manj znano in tudi baritonsko arijo. Po letih nastanka si sledijo dela med leti 1836–1940, kar vse še dodatno opozarja na Vasletov interpretacijski razpon: od Bellinijeve Mesečnice (z arijo grofa Rudolfa), prek P . I. Čajkovskega Jevgenija Onjegina (arija kneza Gremina), M. I. Glinke Ivana Susanina (arija Su- sanina), G. Rossinija Seviljskega brivca (arija don Basilia), W. A. Mozarta Figarove svatbe (arija Figara), J. Masseneta Don Kihota (arija Sanča Panse), J. Offenbacha Hoffmannovih pripo- vedk (arija Dappertutta), P . Sorozabala Pristaniške točajke (ari- ja Simpsona) in D. Švare Kleopatre (arija Potinosa). Zaključek plošče pa predstavljajo štiri arije iz štirih Verdijevih oper: Don Carlos (arija kralja Filipa), Nabucco (arija Zaharije), Sicilijanske večernice (arija Procide) in Simone Boccanegra (prolog in arija Jacopa Fiesca). T o pa je tudi ena redkih plošč v tej seriji, ki nima besedila v programski knjižici, prevedenega v angleški jezik. Tudi jazzovska bera je bila tokrat bolj skopa kot ponavadi. Pridobil si jo je dolgoletni screamer Big banda RTV Slovenija trobentač in dirigent Tomaž Grintal. Urednik Hugo Šekoran- ja je na naslovnico dodal še Pra Dizer Adeus/Za slovo, kajti T. Grintal se je po več kot štirih desetletjih od igranja in dirigiran- ja poslovil. Tudi na tej plošči nastopa v več vlogah: solist na pikolo trobenti, krilnem rogu, melotonu, trobenti, pevec, avtor, aranžer in dirigent. Kot slednja se vsak v eni skladbi predstavita še dirigenta Milko Lazar in Jože Privšek. Poleg njega nastopa še cela vrsta vokalnih in inštrumentalnih solistov, vseh tistih, ki so doslej tako ali drugače sodelovali s T. Grintalom oziro- ma se dotikali njegove glasbe: pozavnist Rok Štirn, pevke Eva Hren, Irena Vidic, Mia Žnidarič Klink in Iva Stanič, kolegi–inš- trumentalisti iz Big Banda: Blaž Jurjevčič/klavir in hammond, pianist Silvester Stingl, kitarist Primož Grašič, saksofonista v neznanem, ne v znanem, v oddaljenosti, ne dosegljivosti, v skrajnem naporu, ne v udobnosti. Njen namen ni hitro in brez truda zadovoljiti človekovo prirojeno težnjo po glasbenem iz- razu, ampak izzivati človeški um, da vedno znova in na novo konceptualizira doživljanje svojega notranjega in zunanjega sveta v zvočnih podobah,« kot je zapisano v kolofonu tega mednarodnega projekta, ki je za razliko od ostalih CD-jev izšel v neverjetno velikem številu 2000 izvodov. Saj je ta diskograf- ski dosežek namenjen tudi podpori mednarodne izmenjave in širjenju glasbenih vsebin na evropski ravni. Ne glede na to, da gre za tako velik in pomemben projekt mednarodne afirmacije slovenske glasbe, lahko ugotovimo, da smo tokrat tudi Slovenci spet enkrat v koraku s časom in evropskim prostorom. Za vse to se je zbrala kar mala ekipa različnih glasbenih strokovnja- kov različnih glasbenih inštitucij, v imenu izdelovalcev pa so k temu dosežku tudi v tehničnem pogledu botrovali še Miro Pr- ljača, ki je odgovoren za mastering, in oblikovalka Eda Pavletič. Edina skladateljska, torej ustvarjalna plošča s področja umetne oz. klasične glasbe predstavlja koncertantni opus mlade Nine Šenk (rojene 1982) z naslovom Dialogi & krogi. Umetnica iz- haja iz Mihelčičeve kompozicijske šole na ljubljanski Akademi- ji za glasbo, potem pa se je še dodatno izobraževala v Nemčiji, in sicer v Dresdnu pri Lotharju Voigtländerju in v Münchnu pri Matthiasu Pintscherju. Njeno ustvarjalno glasbeno zani- manje je posvečeno inštrumentalnim koncertom, zato verjetno tudi tak naslov njenega diskografskega prvenca. Že pred leti, ob začetku svojega študija pri zadnjem mentorju M. Pintscherju, je N. Šenk poudarjala, koliko ji pomeni živa, energična igra: »Odkar komponiram, sem vedno imela poudarek na virtuozni igri vsakega inštrumenta, takšne so vse moje linije in prenašanje glasbe poteka tudi preko te virtuoznosti!« Ko je še v času študija na ljubljanski Akademiji za glasbo napisala svoj prvi Koncert za rog, je njen naslednji Koncert za violino in orkester nastal ob koncu tega študija (2004). Sledil je Koncert za flavto in orkester (2005), pa še Dialogi za trobento in godalni orkester (2010) in skladba z naslovom Potovanje (The Journey) za harmoniko in godala (2011). Štiri soliste: Janez Podlesek/violina, Matej Zu- pan/flavta, Franc Kosem/trobenta in Klemen Leben/harmoni- ka spremljata Simfonični orkester RTV Slovenija in Orkester Slovenske filharmonije, ki ju vodita dirigenta Simon Krečič in Evan Christ. Posnetki so nastali v radijskem Studiu 26, Gal- lusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma in Slovenski filharmoniji v letih 2012–2014. Trem glasbenim producentom Matjažu Prahu, Žigi Staniču in Nini Šenk so »stregli« štirje tonski mojstri Rado Cedilnik, Matjaž Culiberg, Januš Luznar in Aleks Pirkmajer Penko, oblikovanje plošče in programske knjižice pa je spet delo Žige Culiberga. 101 Ocene 102 glasbo in balet Ljubljana (KGBL) in učitelj kitare v Glasbeni šoli Logatec. Tistim, manj veščim o slovenskem novodobnem jazzu pa naj dodamo še to, da je kitarist Moder danes vodil- ni slovenski jazzovski kitarist (ustvarjalec in poustvarjalec) in hkrati uspešen pedagog na omenjenem področju. Na plošči poleg avtorja in solista J. Belnderja igrajo še: Marko Črnčec/ rhodes in klavir, Robert Jukič/akustična basovska kitara, Kle- men Marktl/bobni-tolkala; kot gostje pa še: Vid Ušeničnik/ma- rimba, zvončki in tolkala, Cene Resnik/saksofon, Igor Matko- vić/trobenta in Lenart Krečič/saksofon. Vseh 10 predstavljenih skladb ima precej pomenljive, a v glavnem same izvirne angle- ške naslove: Horizon, Fixation, Venus Radius, Muhina, Abacus (skladba, po kateri ima omenjena plošča naslov), Aras, Bul- letproof Turtle, Equilibrium, Deleted Future in Above the Sur- face. In še moto s tega CD-ja : »Abacus? Pozabimo preteklost, ne razmišljajmo o prihodnosti. Osredotočimo se na sedanjost, na ta trenutek.« Plošča je izšla v sodelovanju med Radiem Slo- venija-programom Ars, Sensor Records in Modigo Records. Glasbeni producent snemanja je bil Grega Forjanič, tonski mojster Miran Kazafura, mastering sta opravila Miro Prljača in Grega Forjanič. Tehnik za kitare je bil Tomaž Šinko, tehnik za ojačevalce pa Miha Slapšak. Fotografije v programsko knjižico je prispeval Simon Pintar, oblikovanje pa Maša Kozjek. Podrobne informacije o tovrstni založniški dejavnosti in mož- nosti nakupa pa najdete bralci tudi na spletni strani ZKP RTV Slovenija (www.rtvslo.si/zkpprodaja). Tadej Tomšič, Andrej Arnol, trobentači Petar Ugrin, Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan in David Jarh, Ratko Divjak/bobni in Aleš Rendla/tolkala. 18 skladb, povezanih s T. Grintalom se v priredbah istega začne in zaključi z njegovim aranžerskim prispevkom dveh Albinonijevih stavkov (Adagio in Večer- ni adagio). Vmes je večina trobentačevega dela in življenja: jazz! »Od velikega človeka pa vse do izjemnega glasbenika«, ga predstavi v enem od najkrajših tekstov, kar sem jih doslej prebral na podobnih informacijskih gradivih. Grintal je v svoji več kot pol stoletja dolgi glasbeni karieri jadral med klasično glasbo in jazzom, zabavno in narodno-zabavno glasbo, opero in godbo na pihala, med zasedbami in velikimi jazzovskimi or- kestri, med plesišči in koncertnimi dvoranami, med trobento in dirigentsko paličico. »In vedno s polnimi jadri, ki jih je pol- nil veter njegovega velikega srca.« Obenem je ta CD dokument, ki bo ostal. »V užitek in presojo nam vsem, in vsem tistim, ki šele prihajajo. … Je glasbenikov obračun s samim seboj. Morda konec nekega obdobja, ki pa mu bo …« Pred nami pa je še zadnji tovrstni diskografski dosežek z lan- ske bere elektronskih medijev ZKP RTV Slovenija z naslovom Jani Moder's Brain Blender/Abacus. Gre za portretno kitar- sko ploščo Janija Modra, ki jo je kot avtor, aranžer in izvajalec (električna in akustična kitara) posnel s »svojim« ansamblom Brain Blender v radijskem Studiu 14 (27.–29. februarja 2014). Kitarist Jani Moder je v Maleziji (Kuala Lumpur) rojeni inštru- mentalist in pedagog na oddelku za jazz na Konzervatoriju za Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2014