v eni noci devet vlomov Celjane je pretekli četrtek nemalo razburila vest, ko so zvedeli, da so ne- znani storilci v noči od srede na četr- tek vlorhili kar v 9 celjskih lokalov in odnesli večje vsote denarja, ki so ga našli v blagajnah. Tako številni vlomi V eni sami noči kažejo na izredno drz- nost skupine zlikovcev, ki si je zbrala za svoj plen manjša in slabše zavarova- na podjetja, in to celo v središču mesta. Na najbolj prometnih in osvetljenih predelih mesta so bile žrtve vlomilcev slaščičarna »Zvezda« v Prešernovi ulici, slaščičarna Koste Mihajloviča na Ljub- ljanski cesti in frizerski salon »Marko« v Stanetovi ulici. Nadalje so bili v isti noči izvršeni vlomi v 5 lokalov na Ma- riborski cesti (slaščičarna Zrimšek, mesnina »Deteljica«, poslovalnica Avto- promet Ljubljana, mlekarna in pekarna Gaberje), poskus vloma v brivskem salonu Jožeta Sotlerja in vlom v me- hanično delavnico v Bernekerjevi ulici. Kdorkoli j^ od prebivalcev mesta Celja in okolice slišal kakršnekoli pri- pombe v zvezi s temi vlomi, videl v teh dneh kake sumljive ljudi v Celju ali po omenjenih lokalih, se naproša, da javi to preiskovalnim organom Taj- ništva za notranje zadeve Celje ali naj- bližji postaji Ljudske milice. celjski trg Posebne izbire ni — bi lahko zapisali, vendar si lahko gospodinje nabavijo še vsakovrstne povrtnine in zelenjave za spremembo svojih jedilnikov. Res pa je, da je v zadnjem času čutiti pomanj- kanje jajc na tegu, perutnina je tudi že precej pošla, za domače ribe pa zgleda, da pri gosp^injah oi preveč zanima- nja. Slišijo se pripombe, da bi radi za spremembo imeli spet morske riibe na trgu. Precej »drena« je opaziti pri mlekari- cah na trgu. Dostikrat stojijo gospodi- nje s kanglicami v vrsti in včasih še ob 9. uri čakajo na prihod prodajalke z mlekom. Le zakaj imajo več zaupanja do tega mleka,-ko je cena vendar ista kot v mlekarni in gospodinje vedo po- vedati, da ni to mleko prav nič .boljše od mleka, ki ga prodajajo mlečne po- slovalnice. gibanje prebivalstva; v času od 1. do 8. novembra 1958 je bilo rojenih: 2? dečkov in 29 deklic Poročili so se: Marijan-Peter Pavčič, elektrotehnik in Mar- tina Selčan, delavka, oba iz Celja. Anton Jurše, pom. uslužbenec iu Ana Zurman, trg. pomoč- nica iz Šmartna v. R. d. Jurij Štingl, šofer in Ljudmila Srebot, čistilka, oba iz Celja. Alojzij Lipnik, rudar iz Prapretna in Jožefa šeško, gosp. pomočnica iz Celja. Ivan Potočnik, dela- vec iz Slatine in Jožefa Dimec, gospod, pomoč- nica iz Šamrtna v. R. d. Jurij Stingl, šofer in Marija Dimec, delavka, oba iz Celja. Ivan Rob- nik, delavec in Friderika Žibret, delavka oba iz Celja. Umrli so: Majda Arcet, otrok iz Stenice, stara 5 mese- cev. Helena Jelen, gospodinja iz Celja, stara let. Franc Knez, upokojenec iz Sedraža, star 54 let. Franc Turnšek, posestnik iz Javornika, star 56 let. IVana Mali, gospodinja iz Brnice, stara 66 let. Angela Žager, gospodinja iz Dobri- še vasi, stara 68 let. Vinko Krempuš izvošček, iz Celja, star 78 let. Franc Rozman, i>osestnik iz Gorice p. Šmartnem, star 74 let. Olga Špes, otrok iz Sp. Trnovelj, stara 3 mesece. Helena Lapornik, posestnica iz Poljane, stara 74 let. kronika nesreč Filip Lapušek iz Šentjurja se je zastrupil s strupenimi gobami. Prepeljali so ga v bolniš- nico. Pri padcu si je zlomil nogo Cvetko Cizelj iz Pcdgaja pri Ponikvi. 12 letni Branko Janežič iz Velenja je v Do- brni padel s kolesa. Dobil je pretres možganov. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Pri padcu si je zlomil nogo Miloš Kolšek iz Dolenje vasi pri Preboldu. Kolesar je podrl Ivana Stermecki iz Lokrovca. Pretresel si je možgane. Stane Slokan z Ljubljanske ceste je padel pri delu s slikarske lestve. Zlomil si je nogo. 10 letna Marjana Trbovc iz Hotunja pri Po- nikvi je padla in si zlomila rebra. Martin Kranjc iz Celja si je pri padcu zlo- mil nogo. Vlado Hacin iz Celja je padel s kolesa. Ne- zavestnega so prepeljali v bolnišnico.^ Pri padcu z drevesa je dobil poškodbe na glavi Franc Kopitar iz Začreta pri Škofji vasi. Z motorjem je padel in si zlomil nogo Valen- tin Kropivšek iz Vranskega. TURIZEM IN PROPAGANDA Brez dobre propagande si tudd uspeš- ne turistične dejavnosti ni mogoče za- mišljati. Tega se dobro zavedata tudi Celjska turistična zveza in Olepševalno in turistično društvo v Celju. Tako bo Celjska turistična zveza — preimenova- nje iz podzveze na zvezo je bilo potrje- no pred dnevi — še letos izdala pro- spekt Zgornje Savinjske doline, celjsko Olepševalno in turistično društvo pa po- natis prospekta Celje in njegov muzej. V letošnjem letu ibo izšel še vodič po Celju, ki bo pravzaprav izpopolnjena izdaja celjskega adresarja. Prihodnje leto bo Celjska turistična zveza izdala reprezentančni prospekt celotnega celj- skega področja, društvo pa že dodgo pri- čakovano brošuro »Izleti v celjsko oko- lico«. OBCNI ZBORI SINDIKALNIH * PODRUŽNIC Dosedaj so štiri sindikalne podružni- ce v konjiški občini že imele občne zbo- re, ki so dobro uspeli. Največ občnih zborov bo do konca tega meseca. Z ozi- rom na veliko število zapoislenih bodo v ipodružnici TKO Zreče volili na se- stankih članstva po obratih delegate za občni zbor, dočim bodo v vseh ostalih podružnicah na občnih zborih sodelova- li vsi člani. L. V. pismo uredništvu »V našo hišo že menda od vsega za- četka prihaja vaš list, katerega Gali- čani zelo radi čitamo in ga posojujemo tudi sosedom. Ker se iz Galicije le red- ko kdo oglasi, bom jaz prekinil molk. Star sem 63 let in kmet po poklicu. Ze v mladih letih sem bil vedno pristaš naprednega gibanja in zato bil od du- hovščino in klerikalcev preziran. Ko sem bil nekaj let pri svojem stricu v Trstu, sem se seznanil s tamkajšnjimi vodilnimi Slovenci in bil nekaj časa član političnega društva »Edinost«. Leta 1922 sem s pomočjo tov. Cebularja (ki živi sedaj v Ljubljani) ustanovil v Ga- liciji socialdemokratsko stransko. Med okupacijo sem ves čas sodeloval z NOB in mnogo pretrpel. Sedaj me je revma- tizem priklenil na posteljo, za delo sem nesposoben in tičim osamljen v svoji sobi. Edino zvezo s svetom mi še prinaša vaš časopis, ki ga zelo rad pre- biram. Tu v tem zakotnem kraju je marsikaj novega in če želite, vam bom včasih kaj napisal. Vas tovariško pozdravlja zvesti na- ročnik Ivan Ahtik, Galicija 14 Tov. Ahtik! Seveda nas bo veselilo, če se boste večkrat oglasili v našem časopisu, saj nam je znano, da v vašo odmaknjeno vasico s kaj hitrimi koraki prodira na- predek. Želimo vam zdravja in vas lepo pozdravljamo! Uredništvo Keromična Liboje je izpolnila svoj letni plan PROIZVODNI USPEHI IN SOLIDNO FINANCNO STANJE SO RE- ZULTAT IZVRŠENIH UKREPOV NOVEGA VODSTVA TOVARNE V drugi polovici minulega leta je Keramična industrija Liboje zašla v velike finančne težave, tako da so bili potrebni sanacijski ukrepi žalske obči- ne. To stanje je že povzročilo razne komentarje o rentabilnosti ali nerenta- bilnosti podjetja, ali ima sploh še per- spektive za izboljšanje stanja in po- dobno. Sedaj, komaj pičlih 10 mesecev pozneje, se zdi skoraj neverjetno, da se je v tem podjetju stanje bistveno izboljšalo. Poleg sanacijskih ukrepov (sanacijski znesek je bil vrnjen občini že pred več meseci), je .imenovan tudi nov direktor, tov. Fran j o Tilinger. Ta sprememba je bila uspešna, kajti ukrepi, izvršeni v proizvodnji in upravi, so rodili uspeh, ki se ga v tako kratkem času ni nihče nadejal. 2e meseca oktobra je kolektiv Kera- mične industrije Liboje izpolnil letni 'plan po količini in vrednosti. Uspeh je toliko večji, ker je letni plan za 1958. leto po vrednosti za 11,438.000 din, po količini pa za 30 ton višji od lansko- letne realizacije. Ce še primerjamo le- tošnjo proizvodnjo do vključno meseca oktobra s proizvodnjo v istem obdobju minulega leta, vidimo, da je letošnja realizacija za 316 ton, odn. za 73,596.000 din večja od minulega leta. Nedvomno ima za dosežene uspehe celoten kolektiv zasluge, saj so le-ti rezultat kvalitetnejše proizvodnje, pred- vsem zmanjšanja škarta, boljšega lošča in boljše koordinacije v vodenju pod- jetja, in ne morda tržne konjunkture. -šk- Človeku je treba posvetiti prvo skrb Občinski sindikalni svet v Žalcu je resno zastavil delo, da bi čim bolje or- ganiziral teden higiensko-tehnične za- ščite, ki bo od 16. do 23. t. m. V ta namen se je sestala posebna komisija. Da bi Čim širši javnosti, delovnim ko- lektivom in mladini prikazali vse ne- varnosti pri delu in prometu, ogromno škodo, ki jo delovne nezgode in obole- nja sploh povzročajo našemu gospodar- stvu, pa tudi kakšno je stanje na po- dročju higiensko tehnične zaščite kon- kretno v žalski občini in v -podjetjih na tem področju, bo v času od 16. do 23. novembra vrsta prireditev. Tako ob v Žalcu osrednja razstava, nadalje bo slikovni material razstav- ljen ,po izložbenih oknih vseli trgovin na področju občine. V Žalcu bo organi- zirano osrednje predavanje združeno s predavanjem ustreznih filmov in dia- pozitivov za delovne kolektive. Na Vranskem, Polzeli, Preboldu in v Žalcu bodo organizirane posebne kino pred- stave, združene s predavanji za miladi- no, po posameznih večjih kolektivih pa bodo organizirana posebna predavanja itd. ObSS je tudi razpisal 23 nagrad za šolsko mladino. Te knjižne nagrade bodo razdeljene za najboljše risbe ali ročne izdelke, ki bodo prikazovali za- ščito človeka, pri šolarjih seveda pred- vsem prometno varnost. -šk- STUDU GRADIVA VII. KONGRESA ZKJ V SLOV. KONJICAH Ta teden se je v Slov. Konjicah pričel seminar za člane ZK, na katerem bodo več mesecev tedensko po enkrat pro- učevali gradivo VII. kongresa ZKJ. Prvo predavanje je vodil predsednik OLO tov. Riko Jerman, drugo pa tov. Milena Korže, zvezna ljudska .poslanka. Seminar obiskuje okoli 30 vodilnih po- litičnih funkcionarjev iz občine, razen iz vitanjskega predela, ki jim je zaradi oddaljenosti in neugodnih prometnih zvez otežkočeno, da bi redno obiskovali seminar, posebno v zimskih mesecih. Vsi, ki bodo obiskovali seminar, ta pa bo trajal predvidoma do maja prihod- njega leta, bodo pomagali v osnovnih organizacijah ZKS pri študiju kongres- nega materiala. Vsekakor bo ta oblika dokaj važna za nadaljno usposabljanje članov ZKS pri uresničevanju napotkov VII. kongresa ZKJ in izvajanju kon- kretnih nalog v gospodarstvu, delav- skem in družbenem upravljanju, kme- tijstvu ter ostalih področjih političnega dela. NEVLJUDNOST V AVTOBUSIH Ko sem se večkrat z avtobusom vozil iz Lesične v Celje in nazaj, sem ne- kajkrat zapazil, kako neolikano se ve- de naša mladina v avtobusih. V nepri- jetnem spominu mi je ostal dogodek, kateremu sem bil nedavno priča. V Le- sičnem sem čakal na avtobus. Na JKH stajo sta prišla tudi dva fanta z ma- terjo. Zasedli smo zadnje proste sedeže. Pri naslednji ,postaj i pa je vstopila bo- lehna, stara ženica. Ko je prosila mla- dega fanta, naj ji odstopi sedež, je le-ta nevljudno odgovoril: »Saj niste vi prav nič več plačali kot jaz!« Starki je zmanj- kalo besed, tako presenečena je bila nad tako surovim odgovorom. Jaz sem prav tako mlad človek, pa mi ni bilo treba reči, da bi vstal. Srečen sem bil, da sem boilehni stari ženici lahko ustre- gel. UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE ROGATEC razpisuje mesto RAČUNOVODJE IN ADMINISTRATORJA Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. TRGOVSKO PODJETJE »PRI TEKSTILCU« PREBOLD sprejme POSLOVODJO za poslovalnico 3 Sešče. Nastop službe 1. I. 1959. Plača ,po tarifnem pravilniku. Prednost imajo samci. Stanovanje ni preskrbljeno. Po belih sobah Primarij dr. Šušteršič: — Naš največji problem je pomanjkanje zdravnikov — specialistov... — Kraj, kamor si nihče ne želi priti in ki tisočem ix>meni zatočišče upanja ter rešitve, je bolniš- nica... Ne vemo ne ure ne dneva. Zdravje je eno, bolezni pa brez števila. Število sovražnikov človekovega zdravja se je povečalo. Le majhna neprevidnost in že je človek žrtev enega od kolesc v mehanizmu stoletja tehnike.. Istočasno pa je na- predek medicine razširil fronto boja za človekovo zdravje in življenje. Armada nekoč na smrt ob- sojenih se je skrčila. Vsaka bolniška postelja po- meni morda nekaj preranih grobov manj. Tokrat vas torej popeljemo v kirurgični od- delek celjske bolnišnice med bolnike in zdravnike in med probleme teh in onih. Na hodniku se srečamo s prvimi... Pred uro so morda hodili še prav tako samozavestno. Potem majhna neprevidnost, neroden korak, mogoče ko- zarček preveč, in zdaj so tu na vozičkih, bledi in od bolečine stisnjenih zob... Čakalnica, vsak dan prepolna, je kot diagram vsakodnevne ne- varnosti. Nekateri pridejo in spet gredo, drugi ostanejo. Neredko pa v belih sobanah završi kot V panju ... Nekje se je pripetila nesreča ... Začne se boj za zdravje in kako pogosto tudi za življenje človeka ... Poškodbe so v zadnjem desetletju neverjetno narasle. Leta 1948 je na kirurgiji iskalo pomoč okoli 8000 državljanov. Vsa leta pozneje je število naraščalo in to predvsem v breme poškodbenega oddelka. Lani pa se je na kirurgiji zdravilo okoli 23.000 ljudi. Od tega števila je bilo na poškodbe- nem oddelku 7300 poškodovancev, na oddelku aseptike pa nad 4300 ljudi. Veliko ljudi, ki so iskali pomoč v oddelku aseptike, je imelo bolezni, ki so izvirale iz poškodb. In kako so se razširile kapacitete? Neverjetno malo. Leta 1948 je bilo na oddelku 160 postelj, danes jih je samo 38 več. Veliko večji napredek je bil storjen v opremljenosti kirurgije. Pred dese- timi leti sta bili tu le dve operacijski dvorani, danes jih je pet, poleg teh pa še štiri ambtilante in sodobno opremljen oddelek za poškodbe. Velika pridobitev bo dokončno urejen rehabilitacijski cen- ter, kateremu manjka samo še 5 milijonov za do- končno notranjo ureditev. Ta center je vseskozi »rentabilna« stvar. Ce poškodovanec takoj po ki- rurški intervenciji začne z vajami že v bolnišnici, odpravi posledice poškodbe v treh tednih, medtem ko bi mu bilo potrebno po zakasnitvi (na primer v Laškem) tri mesece rehabilitacijskih vaj za od- pravo istih posledic poškodbe. Ce bi torej kirurgija imela večje število postelj (zdaj ležijo tudi v prostorih, ki so namenjeni za druge namene), bi bilo z materialnega stališča do- mala vse v redu. Nastal pa je problem, ki je težji od dejstva, da sem in tja kak bolnik ostane za dan ali dva celo na hodniku. Zato moramo od problema bolnikov preiti k problemu — zdrav- nikov ... ... Bil je običajen dan na kirurgiji. Niti ne raz- Po neprespani noči dežurstva težka ope- racija, ki bo trajala najmanj tri ure... Se včeraj je morda hodil samozavestno, potem pa... burljiv. Zdravniški kader je bil takole razporejen: Primarij dr. Štišteršič je operiral v veliki asep- tični operacijski dvorani. Asistiral mu je dr. Lak- ner, v pomoč pa mu je bila tudi dr. Seletova. Pri težki operaciji, ki je trajala nad tri ure, je anastezistu dr. Cetini pomagala še dr. Reja. Tej »ekipi« je priključen še cel štab srednjega kadra ter pomožnih oseb od instrumentarke do čistilke. V drugi operacijski dvorani je istočasno ope- riral dr. Roje ob asistenci dr. Orla ter ob pomoči dr. Cremošnjakove. Tu je bil zavzet drugi ana- stezist dr. Hrašovec. Medtem sta v ambulanti, ki je bila polna kot običajno, opravljala svojo dolžnost dr. Rebeušek in dr. Uršičeva. Tu so se vrstile male poškodbe, prevezovanja, zlomi itd. Praktično je bil zaseden celokupni zdravniški kader na kirurgiji od pri- marij a pa do najmlajšega zdravnika-stažista. Toda kaj bi se zgodilo, če bi v tem trenutku prišlo nekje do nesreče, ki bi terjala enega ali pa celo več težkih ponesrečencev? V takem primeru bi bila celjska kirurgija skoraj brez moči... Kader — to je poleg nekaterih drugih proble- mov najbolj pereč problem. Sistematizacija mest na kirurgiji predvideva za jiormalno delo oddelka 18 kirurgov. S stažisti vred pa jih je danes ko- maj 8. Zdravniki so preobremenjeni, saj je dr. Lu- kič izračunal, da je od 720 ur, kolikor jih ima mesec, polnih 520 ur v službi in da je okoli 6 ur dnevno prost, kar pa še za spanje ne zadostuje. V zadnjih letih je kirurgijo v Celju zapustilo 6 specialistov. Novih moči ni. Kirurgija je na me- dicinskih fakultetah najslabše zastopana. Primarij dr. Sušteršič navaja za vzrok: — Izredno visoka odgovornost ob neprimerno nižjih dohodkih v odnosu na prejemke v ostalih zvrsteh medicinske prakse. Problem kadrov na kirurgiji se ne odraža zgolj v tem, da so zdravniki preobremenjeni, da so dobesedno odrezani od vsakega družinskega živ- ljenja. Vedno večje število nesreč, vedno večja mno- žica pomoči potrebnih državljanov prerašča zmogljivost kirurgije, ki nosi tretji del vseh sto- ritev celjske bolnišnice. Boj za zdravje človeka in za njegovo življenje pa terja še večjo razširitev. Kažejo se potrebe po vzornem in sodobno urejenem poškodbenem centru. Marsilcateri poškodovanec bi ostal pri življenju, če bi na primer imeli »letečo ekipo«, ki bi s potrebnimi aparati in takojšnjim posegom stopila v akcijo že na kraju nesreče. Sa- mo materialna sredstva, ki jih v tolikšni meri daje družba za zdravstvo, v tem primeru ne za- dostujejo. Ljudem, ki iščejo zdravja, so potrebni ljudje, ki zdravijo. Kadar soodločamo o tem, kako priti tem pro- blemom do kraja, se postavimo v položaj človeka, ki ga je zadela nesreča, ki si želi živeti, toda ne kot živ mrlič, temveč kot živ, aktiven človek .. . -C. -k. Ambulanta na kirurgiji je dan za dnem nabito polna ljudi, ki iščejo pomoči ...