Iz Jugoslavije. — Zdravstvenemu odseku in višjetnu šolskemu svetu. Boj proti tuberkulozi v šoli. Stojimo v znamenju boja zoper jetiko. Dosedaj sc ie bil boj zoper to strašn.o morilko človeštva več ali manj teoretično. sedaj pa sc ie v naši državi začela veliEopotezna praktična akcija za pobijanje jetike. Snujejo se oz. so deloma že osnovane protituberkulozne lige, ki so jim voditelji zdravniki, kar je povsem razumljivo. Izza vseh oglov se nam vsepovsod reži mrtvaška glava z zdravimi, neplombiranimi zobmi nasproti češ: »Al' te bom!« Žclim, da bi pclirusta'.1. vsp. ietič- i;c in nejetične krajne šol. svete. Zakaj? Poslušajte! -- Imamo kopico predplsov 0 negovanju zdravja šolske mladine. So predpisi o šol. stavbah, klopeh, stranlščih itd., itd., pa tudi o snaženju šol. prosto- rov. Zadnii teh ie '/. -'jic 14. av.:usta 1920 št. 8245 od zdravstvenega odseka za Slo- venijo in Istro- ki veli, da morajo biti tla vseh učnih prostorov vsaj dvakrat mesečno umita, ter vsaki drugi dan pometena. Kedai in kolikokrat sc nai pomivajo in pometajo hodniki, stopnišča, stranišča. oisoarii. veže itd. ni povedano. — Dostikrat sem si že mislil, zakaj se skoro brezizicinno vsaka naredba. ki izide. tako ostro in neusmiljeno kritizira? Odgovor na to ie nač edino ta pravilen, da izdaiajo take naredbe ljudje, ki nimajo na licu mesta nobenega posla- in ki se ne ozirajo prav nič na krajevne razmere. Zanimivo bi bilo vsekakor vedeti, na kolikih in katerih šolah se vrši pomivanje dvakrat na mesec! — Prej je bilo predpisano letno štirikratno pomivanje vseh šolskih .ne samo učnih) prostorov. Toda mi vsi vemo, vsaj na deželi, da so se vsl šolski prostori temeljito osnažili le pred zaCetkom šol. leta in o veliki noči. In smo bili končno š_ zadovoljni da ie še vsai tako. S pometanjem pa pač nismo bili in še sedaj ne moremo biti zadovoljni. Čudom se čudimo predpisu, ki zahteva pometanje vsak drugi dan. ^'saka gospodinja. tudi najrevnejšcga stanu nomete dandanes stanovanje vsak dan. Šole pa, ki jih poseča dnevno več sto otrok, bi se naj pometale vsak drugi dan, to je: pondeljek, sreda- sobota. torek, pctek, pondeljek. Potemtakcm bi ostali šol. prostori vsako drugo nedeljo in vsak drugi četrtek posinečeni, kar pa ne more trpeti noben šol. vodja. Gotovo bi bili učnl prostori prav snažni, navzlic dvakratnemu, odnosno trikratnemu pometanju na teden. ako bi se dvakrat na mesec pomivalo. Kateri kr. šol. svet pa bo utrpel toliko stroškov? Ali ne bi bila voljna protituberkulozna liga v tej zadevi posredovati pri zdravstvenemu odseku? Na vsak način pa bi se naj vprašalo za nasvet tudi šol. voditelje, kajti drugačno mora biti snaženje prostorov, ki jih posečajo otroci. ki hodijo po mestnem tlaku z galoši iz gumija, in zopet drugačno ono, ki jih obiskujejo otroci. ki hodijo dve uri po blatu z galoši iz ilovice. Naj si pogleda. kogar zanima. kakšen kup blata se namete po končanem pouku samo v enem dnevu, ako _e deževno vreme! In kr. šol. svet. to nebogljeno dete šol. oblasti? Plačuje navadno šol. slugo tako slabo, da se »potegujejo« za to ljudje, ki niso za nobeno drugo rabo več, največkrat pa nihče. ZgodiTo sc mi je. da sem nenadoma zgubil šov slugo. Kr. šol. svet se je za stvar zmenil toliko, kakor nič. Toraj pomagaj si sam! — De- ca so pod tnojim nadzorstvom pometali, donašali pitne vode in drug-o. Pa me na/nani podnačelnik kr. š. sveta, moj sosed in župnik. Oprostite- da govorimo tako avtonoinno! S priznano vnemo pošlje višja šol. oblast šol. vodstvu ukaz, naj v bodoče. ako me bodo še mučile enake skušnjave. bičam svoje pregresno telo v znamenju § 124. Kr. šol. svet pa je bil šiban le s slamicami. kakor »okoli 4.000«. S solznimi očmi — menda je imel katar  je to bridko prigodo poslušal mor to- variš P. »Zakaj pa sam ne pometaš.« me je pokaral. »kakor jaz, ki pometam že več tcdnov sam vseh pet razredov!« Ze sem mislil ^zhičeno vzklikniti: »Čast, komur čast!« toda sklonil sem glavo ter vzdihnil: »Torej, tudi Ti- moj Brut!« — Poglavje o šolskih slugah je še dolgo. Vem, da imajo drugi tovariši še mnogo več in še bridkejših izkušenj, nego je -rjroraj (pisana. Menim pa. da ie baš antituberkulozna liga v prvi vrsti dolžna, da pomaga pri ureditvi vprašanja šol. prostorov in_ šol. liigijene sploh. Kajti brezdvomno \e šoia pogostokrat transformator tuberkuloze. In kdo je temu kriv? Zakonodajalec. ki izda zakon ali odredbo brez prevdarka. Moč se da. oziroma jo ima kr. šol. svet. odgovornost pa se naloži šol. voditelju. Primerov in dokazov za to trditev je na stotine. — Višiemu šolskemu svetu, oziroma šolskim oblastvora vobče, (Dopis.)^ poslcdnjem času se množiio slučaji, da se nam__ščaio oo mestih mlade učne osebe. zlasti pa učiteliice s prav majhnim številom sljjžbenih let. dočim se starejši prosilci oziroma prosilke zavračaio, na.isi so izbornp klasificirani. Res je. da se rabiio tudi na podeželskih šolah dobre učne ose-  be. toda upoštevalo bi se na.i nri tem dejstvo. da imaio starejše učne osebe. ki so oo večini poročene. otroke, katerim bi rade preskrbele viš.io izobrazbo. A kako ie to mogoče prj tako pičli plači. ki ne zadošča niti za naipotrebnejšo hrano in oble.ko? Kie nai b.i take učiteliske družine ali reci vdovci aii vdave z otroki vzele denar za š.jianie svojili otrok. Reklo 1. i se sicer lahko, da naj sc dadu taki otroci v rokodelski nauk. Ali. »Bože moj«. kako težko ic odreči nadarjeiieinu otroku prošnio za. riidaljno študiranie! Ali bi ne bila škoda za nadarienega otroka. če se tnu ne poskrbi za višjo izobrazbo? Gospodie pri zeleni mizi! Imetie usmiljcnje s takiini družinami oziroma nrosilci in prosilkami in s.nravite iih v mesto. Ziiani so nam slučaji. ko ie šolska oblast _fevrnila prošnjo izborno kvalificiraue .stareiše učne osebe z otroci in podelila službo mlajši. neporočeni, dasi ie bila prva tudi v terni. Mlajšc učne osebe nai orično s svojim delovanjem na deželi in šele pozneje nai siliio v mesto. Šolska oblast nai upošteva y tem ozirn naše želie. ki so sotovo upravičene. Prizadeti. — Vabilo na mejo! ()b severni državni ine.ii v Gradišču. okr. Maribor (postaja Sv. Lovrenc na Pohorju) se otvori nova šcfla — podružni.ca šole Sv. Duh na OV. Mesto je prav primerno za samca: na razpolago je meblirana soba (brezplačno). hraiia v bližnii gostilni. ljudstvo ie šoli zelo nakjonieno. Tovariš-(ica), ki ima smisel za obmejno prosvetno del.o (petje. godba. gledal. prireditve) ie vrlo dobrodošel.(šla)! O.v.lasiti se ie pri okr. š. svetu Maribor-okoliea. — Pomoč ruski deci. Oddelek socijalne politike pokr. uprave nam poroča: Na podlagi oklica, ki ga je izdal v decetnbrn 1921. 1. gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar z geslom »Deca deci«. se je nabiralo na dan 6. decembra po vseh osnovnih in srednjih šolah v Slove- niji. Zbirka je dosegla lepo vsoto 56.932 Din 50 p., ki je bila odposlana Narodneinu odboru za pomoč deci v Beograd. Pri zbirki je sodelovalo z veliko vnemo naše učiteljstvo, kateremu gre najlepša zalivala. Vsa zahvala pa tudi naši deci, ki je zbrala denar za svoje male stradajoče brate in sestre v Rusiji. — Tekom orvih dni maia bomo izdali dve brošuri. Nansenovo predavan.ie >o tiiadu v Rusiji«. Istotako bomo izdali nabiralne bloke za a 1/i, H, 1. 5, 10 Din. Prosimo vsa društva in posarneznike. da naročajo brošurc in prevzameio bloke \r razproda.io. Položnice »odbora« pošt. ček. štev. 12.840 bodo imeli vsi poštni uradi v zalogi. Naslov: Odbor za pomoč sladuiočim v Rusiji. Ljubljaua. Vseučilišče, Kongresni trg. — Odbor za pomoč Rladniočiin v Rusi.ii. — Javno predavanie na umetniški šoli »Probuda«. V četrtek dne 4. ma.ia ob pol 19. do pol 20. ure in vsakih 14 dni pozne.ie bode .začel predavati znani prof. Volavšek na umetniški šoli o »razvoju naše liudske umetnnsti in o umetniški tehniki« v poslopiu tehniške srednie šole (prejšni^ obrtna) soba št. 10. I. nadstropie. Ker ie to predavan.ie strosro znanstvenesra značaia. predvsem pa zvezano z naivečiimi interesi in cilji «za naš narod in celo državo. za nrocvit in napredek syoiih lastnih umetniških umotvorov in ne tujih. ie dolžnost vsakega Slovenca in našptra državl.iana. da sliši to velezanirnivo predavanie. Predavanje bode na splošno omenil naš umetniški razvoj. pozneie pa še vsako pano.ro oosebe.i na podlagi doka- zqv pristnih domačih umetniških izdel- kov. — Jaz sem zapustil šele pred šestimi tedni pokrajino Volge in grozni pogledi, s katerimj me ie trledala dadna deca. me še danes o'r<.ganiaio. Za njih, v itnenji teh oirok, v imenu ljubezni in človečanstva prosinio Vas. in preko Vas Vaše vlade. da oomagajo hitro! — Dr. Nansen. Naslov »Odbora za pomnč gladujočim v Rusiji« ie Ljubljana. vseučilišče, Kongresni trg štev. poštnočekovnega računa je 12.840. Kier še ni krajevnih odborov. prosimo društva ali posaraeznike. ki bi hoteli zbirati pri.spevke. da se iavijo naravnost liublianskemu odboru. Poštne položnice se diibe ori poštnih uradih. — Odbor za Domnč claduiočiiu v Rusiii. — Občni zbor društva iugoslovenskih umetnikov. industriicev in trgovcev »Probuda«, se vrši v soboto dne 6. ina.ia ob 4. uri popoldne v uradu za pospeševanie obrti na Dunajski cesti nasproti kavarne »Europa«. — Učenci trirazrednice v Sv. Lovrencu nad Štorami so se tudi letos spomnili Jugoslov. Matice ter ji darovali po svojih skromnih močeh za »pirhe« 369 K. — Otroci dvorazredne šole v Srednji Bistrici, Prekmurie. so nabrali in odposlali Juvroslovanski Matici 156 Din 50 n ter čez I4QO znamk. — Za pirhe Jugoslovenski Matici so nabrali in odposlali šolarji osnovne šole v Št. Janžu. Dolenjsko 152 Din 80 p. — jRibmca. Tukajšnja šolska mladina je nabrala za pirhe neodrešenim bratom 1400 K. Nabralo se je na meščanski šoli 511 K. na obeh osnovnih šolah pa 889 KNajiskrencia livala požrtvovalni niladini. — Umrl je v Mariboru di/c 2. t. m. od kapi zadct M. S. Nerat. šolski ravnatelj v p. Pokojnik je bil dolgoleten urednilj »Popotnik-a« in častni član naše orgaiii. zaciie. Na polju izobrazbe učitel.istva inia pokoinik ncnrecenljivc zasluire. Nekroloi. prinesomo v eni prihodnjih štcvilk. Blag mu snomin! — Umrl ie v Črnomliu dne 2. t. m. nadučiteli Rudolf Schiller. Pretečeno leto rnu -ie n.mrla žena, tako da so štirje ostali otroci sirote brez staršev. Zavednenui tovarišu blair spomin!