VOL.
Bulgari grozijo.
—Novla postava g le die šolskih otrok j e stopila sedaj v veljavo, in glavne točke te postave so: Vsak deček, v starosti od 8 do 15 let, in vsaka deklica od 8 d0 16 let, mora pohajati v šolo. ^sak dečeik, v starosti med 15 in 16 letom, ki nima nobenega -dela, mora hoditi v solo. Vsak otrok mora hoditi v šolo od prvega tedna, ko se odpre in redno pohajati šolo, dokler je odprta. Sola mora trajati najmanj 28 tednov na leto. Nobena oseba, tovarna, korporacija ali sploh kdo drugi ne sme dati dečkom izpod 15. leta dela tekom šolskih ur. Nttf>en deček repod a6 ali deklica izpod 18 let ne sme -delati, če nima Šolskega spričevala In spričevala starosti. Noben deček ne sme dobiti takega spričevala, dokler ni spolnil 15 let, m je z dobrim uspehom zvršil šesti -razred ljudske šole. Deček, ki med 15 ' in 16 letom preneha z delom, mora iti tekom dveh tednov zopet v solo, razven če je tedaj dolril drugo delo.
Te postave so j^ko važne, in jih posebej omenjamo za naše slovenske stariše, kajti dnžava Ohio ima novo šolsko oblast, ki bo strogo nadzirala otroke in stariše, da vsi spolitujejo do crke postavo. Otroku naj se da prilika; da pohaja kolikor |jio-goče šolo, da bo pozneje kaj koristen svetu. Stariši naj strogo pazijt^ da se njih oCroci ne potekajo ali z lažmi izgovarjajo, da ni šole. Objednem naj-. pa otrokom delajo veselje do šole, da ne bodejo šli s kislimi obrazi do vrelca učenosti, pač pa veselih lic. Saj ve marsikdo izmed vas, 'kako grenko je polnejša leta, ko je človek čutil, kako Ibi hudo rabil nekoliko v.eč izobrazbe kot jo ima. In če se Janezek ne bo učil, se tudi Janez ne bo. Zato pa mo ramo biti hvaležni državi, ki skrbi za strog, toda dober šolski pouk.
Vse politične stranke ■ so sklenile, da začnejo z volivnim bojem šele 1. oktobra. Doteda pa se pripravljajo razni kandi datje za svoje gromovite go-\*alre. Ldtošn[ja volivna kampanja v Clevelandu bo jako ziva'hna.
—Stffcšna vročina, ki vlada ie akozi cel teden, je zahtevala mnogo žrtev v.Clevelandu. Po mnenju zdravnikov je tekom enega tedna direktno radi vročine umrlo 82 otrok, in na ce sti se je zgrudilo mrtvih osem oseb. Vremenski prerok je izdal poročilo, da bo od torka naprej hladneje.
—Tatovi, uzmoviči, roparj in drugi lopovi so imeli krasno trgovino v soboto zvečer in ves dan v nedeljo. Nič man kot petnajst oseb se je pritožilo policiji, da so bili na pouličnih karah okradeni. Nekdo je na kari zalotil sumljivo osebo v trenutku, ko mtu je segla v zep, kjer je 1 imel dvesto dolarjev. Osumljenec je hitro skočil
—Hrvatski Sokol ima na de-avski dan veliko veselico spojeno s semnom v. Uhlmanovi dvorani.
—Za skupno veselico vseh društev, ki spadajo k S. D. Z. se tudi vrše obširne priprave. Na delavski dan 1. septembra je najel odbor vso gostilno in dvorane John Grdina za veselico. Delovala bodejo vsa drur štva. Čisti dobiček je namenjen društvom kot prispevek k stroškom za delegate.
—Davek hočejo naložiti na knjige, *ki so tiskane v tujih jezikih in ki pridejo iz Evrope. Dosedaj so take knjige bile col-nine proste. Sedaj nameravajo naložiti 15 odstodkov eolnine. Ohioski senator Burton se je izjavil, da se bo proti temu bo-1».
—VfClevelandu se je mudil kongresman 21. distrirta, R. Bulkley. Izjavil se je, da namerava vlada Zjedmjenih dri. odsedaj naprej sama izdelovati velikanske jeklene plošče za bojne ladije, in da je v ta namen dovolil kongres deset milijonov dolarjev, da se zidajo tovarne. Kongresman Bulkley se je-izja vil, da dobi najbrž Cleveland tovarno za izdelovanje takih plošč. Tovarna bi veljala pet milijonov. Delavci, ki bodejo tam ulsužbeni, bodejo pod u-pravo zverine vlade, m se jim bo na vsak način bolje godilo kot onim, ki so uslužbeni Steel trnstu.
—Poročno dovoljenje sta dobila 'Pretlow Munger in Jessie Slab/ugh. Deklica je nema in gluha, ženin pa je samo Tluh, ogovoriti pa zna,
—V uradu County clerka 90 izdali v soboto 500 lovskih dovoljenj. S 1. septembrom se začne lov na divje race.
—Iz sicer jako zanesljivega vira smo zvedeli, da je bivši ■župnik fare sv. Lovrenca Newtburgu, Frank Kerže, imenovan glavnim vojaškim kaplanom armade Zjedinjenih držav, z letno plačo $6000.00.
—Pozor naročniki v Collin-vvoodu! Da preskrbimo našim naročnikom v Collinwoodu v hitrejšem času list, smo nastavili za oni kraj posebnega raz-našalca, ki bo prinesel list vselej že v pondejjek popoldne in v četrtek popoldne ali pa naj-zadnje do torka ali petka zjutraj. V prvih tednih se lahko naredi kaka pomota, zato prosimo vsakega naročnika, ki ne bi 'sprejel lista, da nam* to takoj naznani, telefonično ali pa po dopisnici. »Skrbeli bodemo, da bo vladal red. Rojake v Col-linwoodu pa, ki še niso naročniki. prosimo, da se naročijo na list in pošiljajo v urad take novice, ki vsakogar zanimajo.
DENARJE V 8TARO DOMOVINO poilljamo:
5<r kron ................za	10.30
100 kron ................za	20.45
200 kron ........za	4090
300 kron ................za	61.35
400 kron ................za	8i.8c
500 kron ................za	102.25
Cleveland, Ohio. Cenjeni g. urednik." V četrtek dne 21. avgusta ima Slovenska Narodna Čitalnica izvanredni občni zbor, da se ukrene vse potrebno še za nadaljni obstoj te preimenitne institucije v Cle-velandiu.
Ko sva dne 16. septembra 1906 z Rajko Feigelnom sklicala ustanovni shod za Čitalnico je bilo navdušenje med zavednimi rojaki, starimi in mladimi, splošno. Z velikimi žrtvami se je Čitalnica uredila, da je danes prva te vrste v A-meriki. Na razpola,go so vsi važni starokrajski *listi in vsi ameriški slovenski časopisi. Knjig za cirkulacijo ima blizu pet sto. Na razpolago imamo najiboljše slovenske knjige, kar se jih je kdaj pisalo. Tu dobite naše prvake Prešerna. Gregorčiča, Jurčiča, Levstika, Stritarja, Tavčarja in novejše pisatelje. Imamo knjige o zgodovini slovenskega naroda in njega literaturo poleg raznih znanstvenih knjig.
Čitalnica je več let živahno delovala; člani so jo podpirali gmotno in moralno. Včasi so bili čitalniški prostori še premajhni za vse bralce. Zadnja leta je Čitalnica gmotno še do ka-j dobro izhajala izvzemši letos, toda bralcev in obiskovalcev je bilo vedno manj. Ali me<l 20.000 Slovencev v Cle-velandu res ni niti par sto oseb, ki bi se zanimale za razvoj slovenskega slovstva in ki bi bili pripravljeni združeno ohraniti nekaj slovenskih spominov in spqrocil naših prednikov in sedanjih pisateljev? Pač žalostno.
se človeku, da smo Slovenci izgubili vse ideale. Nekaterim je mar samo pijača, drugim vsemogočni dolar, tretjim vsakdanje puhle fraze, četrtim anieri'kanski športi, drugi pa živijo tja v en dan brez upanja in brez — navdušenja.
Res je, da je delavstvu težko posvetiti kaj prostega ča-,sa 'iioenjlii Itoda 3«ako si bo zboljšal svoj gmotni položaj, ako se ne bo vedno učil in zasledoval razvoj časa. Delavci bi lalhko dobili veliko utehe in zalbav« v knjigah, samo če bi bilo kaj trdne volje. A ravno volje in ognja nam manjka Duševna hrana je nazadnje človeku ravnotako potrebna, ka kor telesna hrana. Nihče se ne more prištevati naprednim in olikanim ljudem, ako nima nobenega veselja za knjige.
S Čitalnico smo ustanovnilci mislili ustanoviti nekako sre dišče za vse intelegentne Slovence v Oevelandu in za vse, katerim je mar izobrazba. U-stanovljena je bila Čitalnica na
neodvisni podlagi, zato ima vsak vstop vanjo. Združeni bi lahko toliko krepkeje delovali in gojili slovensko zavest. Je zik sam nima veliko pomena za ljudi, ako pa narod ne poz na niti lastnih pisateljev in mi-selcev, ki so se trudili za slovenski narod, oziroma se še trudijo.
Zato naj se vsi člani snidemo na občnem zboru in oživimo Čitalnico ter jo napravimo za kulturno središče Slovencev v Clevelandu.
Dr. F. J. Kern.
Morilec arhitqfcta Stanforda je na tenzacijonalen način pobegnil iz državne norišnice v Mat-tea wanu. Ves beg je bil skrbno pripravljen. Govori se.» da je nekdo dobil $30.000, ker je pomagal Thawu k begu.
j — - - —	1	« _	_	,! Z)	........ — ----
s kare, a mož za njim, in ga je	1QQQ kron ........ za 204.00
pozneje dobil. Policija je vjela	2QQO	........ za 407.00
ie dvanajst drugih zločincev., PoiUr|na ^ yfttcta pH t,h iVOt.h.
Roparji SO udrli V soboto m	Doma M nakazane «vote popolnoma nedeljo v dvanajst skovan;.
pretepli nekaj oseb domezave-	c. kr. po»tni hranilni urad v 11 do
sti, odnesli pa niso mnogo Tri	itjtagk n.mpo„.t|J#n.Jpr|IjfineJe saloone so okradli v nedeljo. 150.00 v gotovini v priporočenem Gospodar '^kega saloona na £	^Su^oS
Champlain ave. je opazil skozi	,„ New yort< Bank Draft.
ijc, da je tat v go-	frank .»kje«
ro je _ telefoniral na	«
Med evropskimi vladami in med turfrko vlado se je vnel velik prepir, kdo dobi Drinopolje!
Proti izseljevalnim agentom.
V zadnjem času se je vršilo v Galiciji več kot 50 obravnav proti izseljevalnim agentom družbe Canadian Pacific zaradi prestopka izselniškega zakona. V največ slučajih gre za posredovanje izseljencev, ki se niso zadostili vojaški dolžnosti.
New York, 17. j avgusta. H. Kendall Thaw, niorilec Stan-ord White j a, je danes pobegnil iz državne norišnice v Mat-teawanu. En0 ur0 po svojem
senzacionalnem t*°ju Paznice, je bil že prekfo meje new-vorške držav*, tako da mu oblasti države New York nt morejo ničesar več narediti. Pbstava namreč fie dopušča, da bi ena drsava &rugi izročila blaznega, in če je Thaw v rcsnici pobegnil ix države New York, tedaj je prost. Vendar bodejo oblasti na drug način skušale se polastiti Thawa. Obdolžile ga bodejo dejanskega napada na stražnika zapora pri vratih. Ker pa postava ne dela odgovornega blazneža za kak zločin po kriminalnih postavah, bodejo teško kaj naredili.
Beg Tihawa je bil eden izmed najbolj dramatičnih v zgodovini zločine«*. Vrata pn glavnih vratih nor^nice je bas odprl vratar, da spusti v pošlo pje nekega mlekarja, k0 skoči Thaw na vratarja in ga po-bije na tla. Nato pa skoči \ pripravljeni avtomobil, ki je takoj z vso silo odpeljal v smeri proti državi Connecticut. Kake pol milje je sel divji dir. potem pa je dohitel prvotni av tomobil druzega, večjega. Prvi avtomobil počaka, Thaw. skoči ven in hitro zgine ^notranjosti arureiga, kr- ji '(Milu ztfirja naprej s hiti ostjo najmanj 70 milj na uro. Avtomolbil je dirjal skozi Stormville, N. Y. ne prenehoma štirinajst milj, ne da bi kaj ust^il hitrost. Avtomobil je dospel na mejo države Connecticut pri New Canaan, Ct.
Dr. Raymond Kieb, ravnatelj v Matteawami, je prepričan, da je bil beg Thawa izpeljan po dobro premišljenem načrtu. Baje je ravnatelj dobil sporočilo, da se je Thaw -usidral v nekem pristanišču v Connecticut^ kjer je čakala pripravljena jahta, ki naj ga pelje v Evropo. Ravnatelj norišnice je dal povelje, da se zapre Barnum Howarda, ki je bil na službi tedaj, ko je Thaw pobegnil. Thaw je prišel v norišnico 1. februarija 1908. Prejšnji ' ravnatelj norišnice, dr. Russeljl, je hotel Thawa sam oprostiti, in je baje zato dobil $20.000. Toda to je prišlo na dan, * in dr. Russell je moral pustiti svojo službo. Novj ravnatelj dr. Kiel je nastopil svoj urad šele letos 6. junija. . Dr. Kiel je mnenja, da je T,haw podkupil nekaj stražnikov v norišnici, ki so mu pomagali na prosto, a za beg od zunaj pa so skrbeli njegovi sorodniki. Sumljivo je tudi dejstvo, ker so protečeni petek prišli štirje tujci v mesto Mat-teawan z. jako velikim in močnim avtomobilom, kakoršnjega v Matteawanu poprej še niso videli. Vsi ti štirje možje so ostali v hotelu do nedelje. V soboto se je pa tem štirim možem pridružil še peti. Štirje možje so se v hotelu prav dobro zalbavali. Večinoma so ves dan pili, in vsak, ki je prišel v ^aloon zraven, je dobil piti zastonj. Govorili so veliko. Peti mož, po imenu Thompson, se je v petek zvečer napil, in je v svoji pijanosti izustil besede, iz katerih se lahko sklepa, da so bili vsi pripravljeni Thawu pomagati do bega. Thompson je namreč dejal, ko sh ga vprttsVli, kakšno delo ima: Moje delo je, da pomagam dobrim fantom, ki imajo
deljo zjutraj ob tri četrt na se-dem 'k lastniku hotela in so plačali svoj račun. iPrecej časa e potem vzelo, da so se pripravili na avtomobilu, nakar so )OČasi odpeljali smeri proti norišnici. Veliki avtomobil je vozil naprej, dočim je mali poča-cal pred vratmi norišnice. Šofer je skočil z avtomobilla, kot bi hotel pogledati, če je pri avtomobilu vse v redu. Kmalu potem pa prileti Thaw iz norišnice. Po vožnji, ki je trajala pol milje, se preseli Thaw v večji avtomobil. Manjši je pa vozil za večjim, očividno z namenom, da bi zadrževal preganjalce, ali pa da bi sprejel Thawa če bi se pri prvem avtomobilu kaj polomilo.
Uradniki v norišnici so bili tako zmedeni, da je trajalo pol ure, predno so začeli najemati avtomobile, motorna kolesa in stražnike, ki naj začno s pre ganjanjem. Telefoniralo se je hitro na vse kraje, naj polici ja zadrži vsak avtomobil. Nobena policija ni videla avtomobila vj nobenem mestu. Šele eno uro po begu, se je sporočilo iz neke vasice blizu con-neetikutske meje, da so tam videli avtomobil, ki je dirjal kot kanonska kroglja skozi vas. Ta vasica je od M'atteawana 75 milj, katero pot je naredil avtomobil v eni uri.
Qbjednem-p«"«* U^t prijeli
Samo $2.00 za celo leto, In dobite "Clev. Ameriko" v hišo j sitnosti
it	Vseh pet moi
stražnika Barnuma. šerif ga je zaprl v coutny ječo. Barnum je star 57 let, in je že osemnajst let stražnik v norišnici, ne da bi kdaj kaj zakrivil. Na sodni-ji je odločno tajil vsako krivico, vendar je policija prepričana, da je tudi on pomagal Thawu pri begu.
New York, 17. avgusta. Tu se mudi bivša žena Thawa, znana igralka Evelyn Nesbit Thav, radi katere je Thaw u-strelil Witheja. Ko je zvedela, da je Thaw pobegnil, se je silno prestrašila, in izjavila se je, da če je Thaw prost, da jo gotovo ubije. Pa tudi drugi ljudje se pa morajo bati, kajti Thaw je pijanec in v svoji pijanosti naredi vedno kako neumnost Nabolj se mora bati dr. Austin Flint, ki je bil Tha-wov največji sovražnik.
Neki prominentni odvetnik se je izjavil: Država New York ie odgovorna za beg Tihawa. Naravnost škandal je, kar so Thawu dovolili v zaporu, da je skoro enako razkošno živel kot bi bil prost. Koliko stražnikov in uradnikov je bilo od njega podkupljenih, ni mogoče povedati. Vse se je treslo pred njim v znamenju mogočnega dolarja. In prepričan sem. da je tudi sedaj nekdo v Matteawanu dobil $30.000, ker se na liaja Thaw na prostem. Ena stvar pa je gotova. Thaw se ne bo dolgo skrival. Nekaj po-žirkov žganja bo povzročilo, da Thaw zopet podivja, nakar bo šel naravnost v New York, kjer bo začel delati sitnosti.
Nekaj iz, življenj A Thawa Rojen 1879 kot sin milijonarja William Thaw iz Pittsburga Leta 1901 se je sestal z Evelyn Nesbit, ki je bila plesalka na gledališkem odru. Od 1901 do 1906 je živel najrazkošneje in zapravljal denar z vlačugami in igralkami. Leta 1905 se je poročil z Evelyno, Četudi mu ie mati odsvetovala. Sprva ga je hotela razdediniti, pozneje pa mu je dajala $60.000 na leto. Leta 1905 je začet preganjati Stanford Whiteja in je zapra vil tisoče dolarjev s tem, da je plačeval detektive. 25. junija ustrelil
BULGARI PRIPRAVLJENI-
Berolin, 17. avgusta. Kakor se poroča iz uradnih krogov, bi nemški cesar jako rad preprečil ponfcvno vojsko, ki .grozi, da zbruhne na Balkanu. Avstrijska, angleška, francoska in ruska vlada so dobile posebne načrte, kako naj bi se na Balkanu ohranil mir. Baje želi nemški cesar, da se zbere mednarodno razsodišče, ki naj določi, kdo bo obdržal Drinopo-lje. Turška vlada je zagrozila, da žrtvuje raje celo svojo ar* mado kot bi izročila Drinopo-Ije Bulgarom. Iz druge strani se pa poroča, da se Bulgari že pripravljajo, da porabijo prvo ugodno priliko, da se navale na Drinopolje, katero mesto hočejo na vsak načim imeti. Da si ravno je bila Nemčija vedno velika prijateljica Turkov, ker ima z njimi velike kupčij-*ke z\eze, vendar v tem slučaju ne bo dovolila, da obdržijo Drinopolje Turki.
Carigrad, 17. avgusta. Turška armada se še vedno bojuje po Traciji. Turki so morali po sklenjenem miru v Bukareštu izročiti precejšem del Tracije liulgarom. Le Drinopolje in nekaj vasij v Ibližini imajo še zasedene. Iz Kučivka se poroča, da so Turki včeraj ujeli oddelek bulkarske vojske, ki je štel H5 mož. V Drinopolju so zaprli tri bulgarske častnike kot ledube- Turška vlada >>»
V severozapadnih državah je silna suša zamorila mnogo poljskih pridelkov. Dei je nekoliko pomagal zadnji dan.
naznanila, da stopi a Grčijo. Srbijo in Cr,10g0r° zopet v dipl, »matično poslovanje, z Bolgarije pa ne.
Dunai, 17. avgusta. Tu se >0: i j t» velikega upljiva, ki ga dobi vi Srbija na Balkanu. Srbi sn pn sklenjenem miru v Bukareštu dobili veliko več zem ljt\ kot so si jo pridobili z vojsko proti Turkom. Srbija je danes najbolj močna balkanska država, kar avstrijski vladi ni kaj po volji, kajti srbska vlada je bila vedno nasprotna avstrijski, dočim so Bulgari večkrat potegnili z Avstrijo.
strehi neke'ga .gledališč^ v New Yorku. Do aprila 1907 je trajala proti njemu obravnava glede umora, toda porotniki se niso mogli zjediniti. Ta obrti v nava je veljala $200.cft)0. Janu-arija 1908 so ga zopet sodili radi umora, je bil spoznan krivim, objednem pa pripoznan blaznim. Oddan v norišnico '"ebruari a meseca 1908. Ta razprava je veljala $150.000. V mesecu juniju 1908 se je začela nova ^bravnava proti njemu. ki naj bi dokazala, da ni nor. Veljala je razprava zopet $65.000. Thaw je moral še nadalje ostati v norišnici. Na koncu leta 1908 se je začela četrta obravnava, ki naj dokaže, da Thaw ni blazen. Razprava je veljala $50.000. Pozneje je prišlo še trikrat do oibravnave, toda Thaw je moral vedno 0-stati še v norišnici. Zadnje tri razprave so veljale le $125.000. Razkošno življenje Thawa v ječi norišnice, veljalo je $15-000. Nadalje so Thawovi odvetniki plačali raznim osebam $150.000, da "molčijo". Njegova mati je zapravila $150,000 radi njega. Detektivi $15.000. Zeni je dal $50.000. Zdravniki so veljali Thawa 75.000. Vsega skupaj je plačala Thawova mati nad en milijon dolarjev, da bi sina oprostila. Državo New York je veljalo skoro pol milijona. Vendar se tudi sedaj _>odi, da je Thawu nekdo države pomagal k begu. Saj je znan pregovor, ki pravi, da z zlatom obložen osel presklpči
MOLITVE PO CERKVAH.
Kansas City, Mo., 17. avgusta. Po vseh severozapadnih državah, kjer se pridela največ Žita, je vladala že sedem ted-nnv silna suša. Mnogo poljskih prdelkov je popolnoma uničenih. Največ je trpela država Kansas. Ljudje skoro po vseh mestih so cele dneve molili po cerkvah, da bi prišel dež.
V soboto popoldne se je pojavil prvi (Jež. Padal je celo popoldne, in po nekaterih krajih celo noč. Vremenski urad je razglasil, da je suša minila. Dobro je deževalo tudi po M»-sauriju in po severni Oklaho-mi.
Dež ni padal po celi državi enako. Največ dežja so dobili v južnem delu države, kako* tudi med Emporia in Topeča. Prvi dež tekom 71 dni j je začel padati v Concordia, včeraj popoldne. Tekom suše je v do-tičnih krajih termometer k* zal neprestano 100 stopinj vročine. Na mnogih krajih, kjer je pričel padati včeraj dež, j« vladala iteprestana suša des4|f tednov.
Velika nevihta je pridrla bliiino Cheney, Kans. uničila več, hiš in naredila sicer mnogo škode. Vetru je sledilo mO*| čn0 deževje.
V	Wichita, Kans. so cerkvah priprav
prirede velike molitve in cesije, da bi prišel dež. pa v soboto vsa znamenja zala, da dež pride, so mol izostale. Popoldne pa se je bo zopet zjasnilo, in vse stvo je drvelo v cerkev k Iitvam.
• V Kansas City vlada tu nosna vročina. Mnogo otrok starih ljudi j umrje vsak na posledicah vročine. Poj no v ubožnem delu mesta, prebivajo reveži, je poma kanje ledu silno občutno, močnejši ljudje so začeli zbil ti denar, da pomagajo siroms kom.
V	Topeka, Kans. so odpovedane vse gledališčne igre, bi in društva nimajo sej silne vročine. Župniki po r 1 nih cerkvah so naznanili, bodejo skrčili svoje pridige 1 se da, in da se skrčijo tudi vsi drugi cerkveni obredi. Več nedelj so bile cerkve skoro prazne, ker nihče ni hotel iti v b"k drenj in v soparo v cerkvi V Springfield, Mo. grozi man kanje vode. Mestne obl sti iščejo v bližini studence i izvirce. Če ne pade dež, t< nastane v mestu nevarnost, bo prebivalstvo žeje umiri Vsa bližnja mesta čutijo en« pomanjkanje vode. Tudi ti molijo po cerkvah za dež.
Po južno - zapadnem tU Kansas posebno trpijo premo-garska mesta na pomanjkanj vode. Iz Pittsiburg, Kans. zijo vodo s posebnimi vlaki druga mesta. Iz St. Josej Mo. se poroča, da je suša posebno škodovala sadju, bolka in drugo sadje pada^ zrelo iz dreves, in farmarji majo velikanske zg-ube. ki imajo veliko rib, so se sušile, alt so pa ostale le vadne mlake. Ljudje lovijo be kar z rokami. Guverner žave Kansas se je izjavil, bo vlada dala narediti na ki farmi velik ribnjak, ali hno jezero, v katerem shranjevala voda po poletje. Overner je bi morala biti država najmanj
suš
_. -
ELANDSKA AMERIKA.
IZHAJA V TOREK IN PBTEK.

NAROČNINA:
Za Ameriko.................................W-00
Za Evropo..................................
U Cleveland po polti............ 12.80
Pomumim številke po 3 centa.
Dopisi b«z podpisa In osebnosti se ne spre|cma|o
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na:
CLEVELANDSKA AMERIKA,
•11» ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O.
EDWARD KAl-ISH, PtiblUher. I.Ot'TS J. PIRC. Editor.
Ren,I lir t.'.OOO 81o\minus (Krnlnera) In tht Cltr ■ i i leve! tirt and elsewhere. Ad-cr-tialnK r t« a on re<jueat.	>
TEL, CUV. PRINC ETON 189
a
AK ASSOC/4
Bntered na wconl-claaa matter January Bth leott, at t lic post office at Cleveland, O. onder the Act of March 3, 187«.
No. 66 Tue. Avg. ig'i3 Vol VI
Koristi ameriškega državljanstva.
ko i
V.sak podanik Avstro-Ogrs-ke ima pravico, da postane a-incri.iki državljan. Te pravice I mu ne more niliče odvzeti. V splošnem postanejo prav lahko vsi Evropejci državljani. To povemo raditega, ker skoro vsi {izijski narodi nimajo te pravice, če se še toliko iborijo za njo.
Zjedinjene države in Avstrija ste sklenili leta 1871 ugovor ali pogodbo, ki naj uravna stališče bivših '.avstrijskih podanikov, ki so postali ameriški državljani. Vsak kdor ni pobegnil vojakom ali da se ni nahajal na začasnem dopustu, ter n'jt v Ameriki postal državljan, se lahko vrne domov, kadar se hpče, in nihče nima pravice ga novati radi tega, ker ni riil svoje voja&ke dolžnosti. Mnogokrat se je že pripeti-•da so imeli naši ljudje, ki stali državljani in so se
i domov, v domovini ve-sitnosti. IR&znl biriči in ovski župani ali pa pisači glavarstvih, ki nimajo niti mi o pogodili med Avstrijo Zjedinjenimi državami, bi jraje take ljudi takoj prijeli jih vtaknili med vojake. Ra-e se, da se za take ljudi ta-potegne ameriški konzul, zve za slučaj, in da jih takoj oprostijo vsega. Mnogokrat se je že zgodilo, da so kakega ameriškega državljana, ki je prišel domov in so ga vtaknili y vojake, poslali bogve kam aleč, in to vse radi nemarnosti cesarsko kraljevih komisar-jev.	1 .
Kadar kdo naših rojakov potuje v staro »domovino, in je za Časa svojega bivanja v Ameriki postal tukajšnji državljan, predno gre, naj se potrudi in piše na Secretary of State, Washington, D. C. Ta mu bo poslal drage volje potni list, ki velja samo $2.00. Ta potni list se prav lahko dobi, in nimate jjfav nobene sitnosti pri tem.
dar prosite za potni list, pojdite k javnem notarju v vašem mestu, on vam bo spolnil potrebno prošnjo, nakar pride potni list prav v kratkem času.
Kakor hitro imate potni list
v rokah, tedaj potujete brez »krbi. Zjedinjene države spoštujejo pred celim svetom, in ves svet ima velik rešpekt pred njimi. Kadar pridete v staro ■domovino, naznanite se naj-bliinjemu ameriškemu konzulu, naj hi bilo onemu v Reki ali v Trstu, ter mu povejte, da se bodete takoj na nje^a brzojavno obrnili, če vam bo kdo hotel nadlege delati.
In ko pridete domov, in vas hoče kak nadut pisar nahruli-ti, zapreti ali celo s pomočjo orožnikov ukleniti, takoj se brzojavno obrnite na ameriškega konzula pri "katerem ste se laznanili, in njegova prva skrb ), da pošteno prebere kozje molitvice onim neotesanceni, ki nosijo cesarsko uniformo, a nimajo pojma o postavah. Objed-pa bodejo dobili tudi pri-leren poduk, tla naj v pri hoje bolj skrbno in človeško >ajo z državljani mogoč-
. s
nih in svobodnih Zjedinjenih
držav.
Zadnja leta se na Slovenskem in Hrvat-skem jako obzirno postopa napram ameriškim
slovenskim državljanom, ker o tekom zadnjih deset let neotesani avstrijski uradniki dobili kilometer dolge nosove od vlade, ker so se protipostavno obnašali napram ameriškim dr-avljanoui. Kakor .smo omenili, nihče naj »ne posluša avstrijskih uradnikov, in če postanejo lednji sitni, kar hitro se obrnile na ameriškega konzula, ki -edno skrbi, da se taki gospo-!je malo ohladijo.
Kakor vidimo iz tega, je to velika ugodnost za vse one, ki »(.stanejo državljani, in radi-e.ga ne bi smelo (biti Slovenca .iied nami, ki se je tu naselil, la ne bi postal ameriški državljan.
\a podlagi dogovora med Z edinjenimi državami in Avstrijo, ni nobena država obvezana, da izroči drugi državi zločinca, svojega državljana, ki je na mejah drugih držav naredil zločin. (Posebno pa ne morejo in ne ismejo izročiti Zje-dinjene države nobenega političnega zločinca Avstriji. Da to 'olj razjasnimo, povemo vzgled: Ako gre kdo izmed •as. ameriških državljanov, v staro domovino in tam naredi kak politični zločin, n. pr. la cesarja "razžali" ali ruje zoper vlado, ter ga začnejo avstrijske oblasti loviti, on gre aliko prav mirno v Zjedinjene države, ne da bi ga slednje izročile v roke avstrijskim rabljem. Da. še več! Ako gre kdo zmed onih, ki so ameriški državljani, v .staro domovino, in am ubije kakega .narodnega tirana, recimo hrvatskega kraljevega komisarja, ki je ljudstvu vzel vso svobodo in zatrl v'se pravice, in potem pobegne v Ameriko, Zjedinjene države takega človeka ne bodejo izročile avstrijski vladi, in naj tudi avstrijska vlada trdi, da jt 'o navaden a ne političen zločinec. Seveda, če takega človeka primejo v Avstriji, tedaj so mu vislice gotove, tu v A-meriki je popolnoma varen, in »e za ftjega niti ne zmeni nihče.
Mi nismo tega napisali v namenu, da bi delali propagando za zločin, pač pa smo napisali, da narodu pokažemo, da je a-meriško državljanstvo lahko marsikateremu velike korist, če se zna slednjega prav in pošteno poslužiti. Pisali pa bo-demo ob priliki, koliko nam državljanstvo koristi v tej deželi,
Konec krvavega plesa.
_^_
Ur**«—--«-—
In kaj sedaj? Narodna dolžnost je, da najsvetejša vseh rodoljubov je, da skušajo izkoreniniti sovraštvo in nirznjo, ki vlada med Srbi in Bulgari, da se ta dva naroda spoprljaz-nita.
In 'to ne bo lahko. Kri bratska, ki se je prelila, katero je brat Srb bratu Ekilgaru z bajonetom in svincem iz telesa puščal — ta kri se še kadi na bojnih poljanah. Teške so te rane, ke~ so bratske, in trerta je najslavnejšega narodnega zdravnika, ki bo s spretno pametjo zacelil skeleče rane.
No, Bulgari in Srbi so bistre pameti, in če jih pamet ni zapustila, tedaj so že sami sprevideli, kaj so naredili, morda jih sreča pamet po tolikih skušnjah, ki so jih dobili v teh vojskai'r. Prepričati se morajo, da posamezno ne mortjo nikamor, da se lahko zapletejo v suženjstvo. Prepričati se morajo, da bodejo skupno s slogo lahko napredovali in zagotovili blagostanje revnih narodov.
Bulgarski in srbski državniki morajo to spregledati, da krenejo na drugo pot, ki jih vodi do bratske ljubavi, do skupne supremacije na Balkanu.
Sedaj so izkrvavljeni, izmučeni, 2-bi ti, i z možgani s prvim in drugim krvavim tepežem — in preteklo bo mnogo časa, da se popravijo. M'ed tem časom pa je dolžnost vseih bajo politikarjev in državnikov, da izrujejo narodu iz srca strupeno želo bratskega sovraštva, ki ga je povzročila druga balkanska vojska. Da si podata Bulgar in Srb zopet bratsko roko, kakor to pri stoji bratom, la se bodemo zopet čutili kot Slovane plemenitih mislij in skupne edinosti.
Brali smo zadnji teden, da ie krvava bratska vojska prišla* do svojega konca. Zavezniki. bratje in sovražniki so podpisali mir.
Kdo je kaj dobil od teh zaveznikov in sovražnikov? Nihče. Vsi so zgubili. Vsi so nesrečni in nezadovoljni.
Bulgari so zgubili, to je, niso dobili onega, kar so želeli.
Srbi so tudi z.guifculi, ker se i 111 ni zgodilo tako, kakor so nameravali.
Grki so dobili toliko, kolikor niso zaslužili, niti pravice imeli do tega, in raditega vseeno niso zadovoljni.
Tudi Črnogorci niso dobili, pač pa se bodejo morali zadovoljiti s tem, kar jim bo Srbi-a darovala.
Rumunci so dobili. Da, Ru-munci so dobili največ, čeravno se niso borili, pač pa so porabili bratomorno vojsko, da •cm "bratom" ukradejo kos remije — kar udrli so nad Kajnove brate in rekli: Mi vam bodemo gospodarji. In Rumunci so edini, 'ki so danes na Balkanu zadovoljni.
Poleg vsega tega pa So še Turki*— prišli so v Drinopolje, in kmalu, če se ne motimo, se bo še enkrat začel krvavi ples, da se 'jim s silo iztrga iz grabežljivih rok mesto, ki je pre-® 1i!o toliko hrabre srbske in bulgarske krvi.
In to je posledica vojske. To so fakta. To je zgodovinska resnica.
_»»
Nekaj o sokolski ideji.
Nepoučeni svet misli, da so sokol ska društva večinoma zabavni klubi, da po samo za to, da se mladina zabava, da za šal0 poskušajo vratolomne vaje, da v lepi sokolski obleki pa-radirajo in povečajo slikovitost raznih veselic.
Zal, da celo nekateri v sokol-skib krogih ne pojmi jo pravo sokolsko nalogo, ter jo raditega tudi krivo vrše. Temu pa je posledica, da ljudje izven sokol-skih krogov ne vidijo v sokolski ideji nič posebnega ali rodoljubnega.
Da zginejo taka kriva mnenja in da začne narod o sokol-skih društvih nekoliko drugače misliti, je dolžnost, da se-pra va sokolska ideja raztolmači, da Sokoli vedno delajo kot sokoli, da se trudijo čimbolj spol-novati sokolske nauke. S takim živahnim in vztrajnim delovanjem se probtuli zavest v ljudski duši, plemenite misli dclbijo vstop v narodno mišljenje. Raditega pa bi bilo treba, da se naši poznani ljudje, naši prvaki in rodoljubi, malo bolj prise danes tako malo zmenijo — in da ravno narodni rodoljubi postanejo pravi sokoli.
Res je, da oni priznavajo korist sokolstva, da sokolstvo ljudem priporočajo, a sami se nekako po strani drže. Ti, ki so duševno bolj razviti, bi morali se za stvar zainteresirati.
Sokolsko idejo so točno označili neumrljivi rodoljubi Tyrš in Fuegner. Njih naukov,so se takoj oprijeli bratje Če hO k*« terim je prinesel ta korak neprecenljive sadove na poljti narodnega in splošnega človeškega napredka. Od Čehov so prejeli sokolsko ustanovo vsi o-stali slovanski narodi. Tudi Slovenci v stari domovini so se zavzeli za to idejo, ko so se prepričali o njenej vzvišenosti, dalekosežnosti in pomenljivo-sti. V skoro vsaki^^^ vasi, trgu ali mestu"tltJBite sokolski oddelek.
Reče pa se lahko, da mi velike sokolske važnosti še ne razumemo popolnoma in jasno. Prav ravnodušne se kažemo napram tej veliki sili. Tudi v naši novi domovini nam je sokolska ideja blagonosna, koristna in pomaga pri narodnem napredku, da se ne potopimo v morju stoterih jezikov, ki

nit
bodemo vestno držali sokoUk?h naukov, bodemo videli, da je to enako koristno telesu in du hu, da je to karakterno in kulturno odgajanje naroda, ki bo samo tedaj, če bo telesno silen, a duševno zaveden, se lahko uspešno boril za svoj napredek tudi med tujimi narodi, ob-jednem pa Ibo kot enota s svojimi brati v stari domovini, ka terim je lahko na pomoč, ker tam razni nasillniki neprestano ropajo narodu svobodo in življenje.
Glavna* naloga sokolstva je širjenje in vzdržavanje vzajemnosti vseli Slovanov, stvar-janje čvrstih medsebojnih vezij in močnega bratstva, da se tako telesno in duševno silni bratje lahko ustavljajo vsakemu nasilju in pogubi, ki danes preti Slovanstvu od številnih ovražnikov. Zato je pa treba, da so sokolska društva ognjišče narodne >a vesti, močan ščit najl)olj svete borbe, borbe za prosveto, jedinstvo, samostojnost in svobodo. V so-kolstvu se odgajamo v narodnemu duhu svobode, se krepimo v bratstvu vztrajnosti ljubezni do naše domovine, kateri smo dolini* življenje, in za katero, kot verni sinovi, moramo žrtvovati vse.
V sokolski h redih ne sme biti nobenega častihlepneža, nobene sebičnosti, a še manj slavohlepja. V s( kolskikh v"-stali je samo prostor dolžnosti do vztrajnega dela. Pri upravi sokol škili društev ne sme:o biti ljudje po sorodstvu ali' prijateljstvu, pač pa po sposobnosti. Odlikovati se morajo po plemenitosti srca in duše in morajo ,imeti tudi voljo, da nekaj žrtvujejo za uspeh sokolske ideje. Nikdar ne smejo priti do sokolske uprave ljudje, ki samo gledajo, da se jih časti, ali taki1, ki so mrtvi za delo in ravnodušni. V nienf mora biti na prvem mestu plemenita, nesebična, rodoljubna sokolska misel, ljubezen za narodno zje-dinjenje, imeti mora težnjo, da bo sebi i narodu na korist in ponos. Take ideje morajo voditi vsakega Sokola.
Vsa sokolska društva morajo biti prevzeta z voljo m prepričanjem, da odgajajo dobre narodne sinove. Pri vsakem društvu je treba, da jih je nekaj, ki natančno razumejo sokolsko idejo, da jo potem širijo med svoje ostale brate. Kadar se bodejo narodni voditelji tako ponašali, Iaflrko Sokol ostali narod odgoji v duhtr sokolske misli. Tedaj bodemo lahko iz nepoučenih fn rnalo-dušnih rojakov ustvarjali silne junake in energične borilce za narod. Oni pa, ki na ta način odgojujejo narod, bodejo imeli zavest, da so tudi sami pripomogli do narodnega po vzel i ga, in ta zavest jim bo najlepše plačilo.
Vsak pravi*Sokol mora biti zajedno plemenit, pravi mož, energičen človek, jasnih načel, ki pokaže olb vsaki priliki Svoje prepričanje, ne ozirajoč se na desno ali levo. Pravemu Sokolu je resnica prva beseda. Sokol je človek narodnega duha. ki plemenito misli in z vsakim dostojno postopa.
Tak Sokol je uzoren. To je karakter, ki mpra uživati spoštovanje vseh. Tako moramo gledati, da odgajatmo mladino.
Res je, da je takih še malo. Malo jih je, ki resno pojmijo sokolsko idejo, ki jo pravilno tolmačijo.
Toda sokolstvo napreduje, naglo se razvija v slovenskem živi ju. Tudi mi v novi domovini napredujemo, dasiravno počasi. -Pri našem narodu manjka vztrajnosti, a poleg tega pa tudi pravih in požrtvovalnih sokolskih delavcev. In to je glavna zapreka nadaljnemu so-kolskemu razvitku. če bi vsak oni. ki se imenuje Sokol, tudi sokolsko delal, ne bal se truda, če bi posvečal širjenju sokolske m<sli vse svoje proste moči. tedaj bi imeli večji napredek. Koliko je slovenskih kolonij v Ameriki, kjer bi lahko sokolska društva cvetela, in kmalu bi se pokazal uspeh med narodom. Ni dovolj nositi samo sokolsko ime. Treba je tudi s privatnim življenjem pokazati, da je vsak svoboden demokrat, da ima voljo delati narodni vzgoKl treba, je i
go citati sokolske knjige, s tem pride vedno večje razumevanje sokolske 'ideje.
Pri nas ^e še ena velika navada, in ta je, da svoje rodo l ube izražamo samo v velikih družbah na stoleh okoli miz. Tu se nazdravlja domovini, rane zdravice se glasijo, pa vse to nima nobenega uspeha. Navdušenje, ki se v takih trenutkih ponavlja, nima uspeha in m trajno.
Navdušenost in volja zardelo,
ne sme biti samo začasno, pač pa mora prevzeti naša srca, krepiti nas mora k stalnemu delu. Oni, ki pa vedo, in ki so bolje poučeni, naj priskočijo na pomoč svojim nepoučenim bratonf, da' so jim vedno pri roki, da gledajo, da noben cilj ni previsok in pretežak, kjer je volja in vztrajnost.
DOBRO DELO.
Moške obleke.................$1.00
Moikc suknje................$1.00
Jopiči................................SOc
NIZKE CENE
Ženake kikljc................—Me
Ženske dolge «uknje........$1.00
Ženske obleke.................$1.00
Till DAMM DRY CLEANING Go.
c«nt-739 W 1574 E. 55tfar ST. ^ ***
A. J.. DAMM, poslovodja.
Strelice.
Perry's Victory <"S5r)at Put- j	j Celebration I In-Bay! I St.000.000 tony Mmtrtml
laH.asMB_rjaT' 'aT^LJ - "nar Jjsli ."iT?- i-^r.-,_r	
1	
Neki "učenjak" je znašel posebne vrste plin, s pomočjo katerega se bo lahko peljalo no luno! Marsikateri naših lju-dij je ibrl že tam, tedaj ko ga
luna — trka.
» * *
V Teksasu delajo veliko ko-lekto, da naberejo $50.000, kateri denar bodejo poslali državnemu tajniku Bryanu, da neha z govori služiti denar in se držži svojega uradnega posla. Lepa ideja. Mi predlagamo, da se kolekta za vsakega onega, ki ne more živeti z 12
tisoči dolarjev na leto. * * ♦
Mewycršk/i pastorji so pri županu protestirali, ker dovoli baseball igro ob nedeljah, ki je "gospodov dan". Dobro jih jth je zavrnil župan: /Gospodje od cerkve, kaj vi v nedeljo cel dan ležite ali delate za denar?"
» « ♦
"Slovenec" v Jolietu se ba-ha, da je prejel v juliju mesecu $279.00 naročnine! a v juliju mesecu lanskega leta pa $180. Upravnik je hotel s tem povedati, kako njih list napreduje, toda v resnici je s tem javno priznal, da list nazaduje. Pomniti je treba, da je veljala pri "Slovencu" lansko leto naročnina $1.00 za celo leto, letos pa dva dolarja! Ergo, bi moral Slovenec letos julija dobiti celih $360,00, če bi hotel pokazati vsaj toliko, da ni zaostal. V resnici je pa aritmetično in finančno precej zaostal. Capito? Prazna baharija! * * *
Tilden Pierce je pravkar umrl v Porthsmouthu, star 103 leta. Od svojega štirinajstega leta je vsak dan močno kadil. Sedaj bo pa prišel kak zdravnik in bo rekel, da če ne bi kadil, bi
živel 200 let.
* ♦ *
Neki pisatelj priporoča pruskim; ženam, da naj več ne rodijo otrok, če ne dobijo vo-livne pravice. Za Boga! Kdo pa bo potem volil, če se otroci ne bodejo rodili! Čemu voliv-
na pravica, če ni volivcev! ♦ * *
Neki kaznenec je pred dvajsetimi leti polbegnil iz zaporov, in se je pretečeni teden zopet [avil v ječi, da ga zapro. Doma
so ga hoteli namreč oženiti. • + * *
Neki dr. Vail je dokazal, da so postali sivi las<je nekega pijanca, potem ko je pijačo pustil, zopet rujavi! Kaj je s tem dokazano? 'Nič. Kaj pa postane s sivimi lasmi takega človeka, ki ne pije?
* * ♦
Neka podivjana londonska su-frageta hoče nadaljevati svoj lakotni štrajk tudi na domu! Toliko časa bo stradala, da bo umrla. Habeat sibi! ,Prav ti jet Sicer pa ta sufrageta ni več pri zdravi pameti. Zakaj pa raje v vodo ne skoči, si vsaj trpljenje prihrani.
* * *
Soproga Clarence Andrewsa je dva meseca neprenehoma spala. Kako maloštevilnim možem je usojena taka družinska sreča!
* * *
Pregrešna ljubezen je pognala ljubeča srca v smrt — poročajo časopisi! Ha. Pregrešna ljubezen! Kaj še! iDenarja ni-imela. na
DOUBLE DAILY STEAMER SERVICE
DETROIT-- PUT-IN-BAY—SANDUSKY—CEDAR POINT
The magnificent Steel Steamers of the A>hler and Diutm Steamer Line. Str. Put-in-Bay (new) capacity 4000, Str. Frank E. Kirby. Four Boats from Sandusky, two Boats from Detroit every week day. Special trips on Sunday	with
steamers from Cleveland, Toledo, Cedar Poiat and Side.
Fares Week Day
Between Detroit and Put-in-Bay one way SOc, round trip Between Sandusky and Put-in-Bay one way $0c, rauai trip 1 Between Sandusky and Detroit one way #1.00, found trip aau Between Detroit and Cleveland every dxj one way f l ,25, Str. Fnuik E. Kirby stops at Kelly Island md Middk 9mm
day fiflte. seday 71c. day* 1,25.
ASHLEY St DUSTIN STEAMER LINE
forFoUar
i«
• H

L. H. WAIN,
705 Williamson Bldg.
B^HaM^M^BHnHHii^BMMaaMBamMHMMaaw
Loti in hiie naprodaj poceni na St. Clair Ave. ▼ Nottingham**«. Tlakovana cesta. Lepe trte na loto.
Vprašajte pri
L. Recfier, Euclid, Ohio
Bolečine
nnj si bodo kakoršnekob, se lahko hitro odprti-vijo z pravočasno rabo
Severovegaj*^ Gothardskega Olja
(Severa'« Gothari Oil)
katero je znano kot nujboljik- m» žilo zeper bolečine. Pomagalo je drugim — naj ttidi vam pomaga ČLitaite sledeči dokaz:
Sedaj zopet lahko dela.
"Takoj po rabljenju Severovega Gothardskega OJja tem «e bolje počatik Bohsčiaa ? moji nogi j* kmalu izginula m v enem tednu sem lahko iel na delo. Vaie Gothardsko Ofte cenim ket n^jboljie mazilo
zoper bolečine.
Tom Tama, Box 8s Gardiner, N. Mex
Se/erovo Gothardsko Olje se sedaj piodaja po 25 in 50 centov.
Neprebava,
zapeka, žolčnica in razne druge ielodčne in jetrne neprilike se lahko hitro odpravijo t rabo
Severovega
Zivljenskega
Balzama
(Seven's Babam of Life)
Je zelo uspešno zdravilo za zdravljenje gori orne-menih neprilik.	Cena 75 centov.
Vsi lekarnarji prodajejo Sererova zdramila: Zahtevajte Sererovejca in ne -zemite drugih. Akojih nima lekarnar, naročite j h od nas.

I Ustanovljene 13. novembra 19X0.
4>!
Glasni sedež:
Cleveland, 0.
............ ■ ■ ." ^
mm—
m
Predsednik: JOHN GORNIK,, 610» St. ClUr Avenue. Podpredsednik; MART. COLARIC, 16820 Calcutta Ave. Tajnik; FRANK HUDOVKRN1K, 1243 B. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 5810 Proaaef Avenute. Blagajnik: MlHABL JALOVEC, 6424 »pljker Arenue. Nadzorniki: ANTON 06TIR, 6020 St. Clair Ave.; FRANK ZORKJ, 1266 Eaat 66tb St.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Olaaa Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St Clair Ave.; FR. WBBRT, 6124 Olaaa Ave. Peoblattenoc: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELI6KAR, 6127 St. Clair Avenue. Val doplai nt druge uradne atvarl, naj ae poSHJajo na glavnega tajnika, .	denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika.
Zvezlno glaello "C LE VB LANDS KA AMERIKA" •
IZ GLAVNEGA URADA TAJNIKA S. D. Z. Imena delegatinj in delegatov za II. konvencijo S D Z. John Hrvat, 1123 Norwood Road .....za številko
-

Andrej Dolenc, 642a Varian Avenue John Zulič I., 1197 East 61st St. Fr. Suhadolnik I., 1167 Norwood Rd. Ignac Smuk, 4706 St. Clair Avenue Mihael Strniša. 5519 Carry Avenue • Mihael Jalovec II., 5810 Prosser Ave. Josip Zupančič, 5327 St. Clair Ave. Leopold Furlan, 6922 Spilker Avenue John Ž ulic II. 5905 Prosser Avenu Frank Čoš, 1025 East 61 st St. Anton Ulčar, 1197 East 61s St. Karol Smigovec, 1431 East 51st St. Frank Kenik, 6303 St. Clair Avenue Anton Zgajner, 1171 East 61st St. Josip Žokalj, 6030 St. Clair Avenue Fr. Suhadolnik II., 6107 St. Clair Av, Albin Stemberger, 1176 E. 6ist §t. Helena Perdaty ,1114 East 63rd St. Josipina Raziilger, 1164 Norwood Rd. Josip Kalan; 6101 St, Clair Ave. John šle^inger, 5342 Homer Ave. ! Ivana Pelan, 6131 St. Clair Ave. Terezija Ahčin, 6218 St. Clair Ave. Mary Sterniša, 1009 East 62nd St. Ema Hočevar, 1032 East 61st St Mary Silc, 1295 East 54th St. Josefa Ogrin, 990 East 61st St. Frank Butala, 6220 St. Clair Ave. Jakob Kolman, 3857 Lakeside Ave. John Ivančič, Nottingham, O. Box 143 Primož Kogoj, 6006 St. Clair Ave. Alojzij Prelogar, 15513 Hale Avenue Anton Cugelj, 1387 East 39th St. Itgnac Medved, 15511 Saranac Rd. John Brodnik, 897 Addison Road Josip Lunder, 974 Addison Road John Eržen, 1007 East 64th St. Andrej Slak, 7713 Issler Court Pany Simončič, 1170 East 61 st St. Fanf Lausche, 6121 St. Clair Avenue John Tomažič, 6026 St. Clair Ave. L. J. Pirc, 6119 St. Clair Avenue Ivana Ivančič, Nottingham, O. Josip Rus, 1306 East 55th Str. John Melle, 6023 Class Avenue. Priobčeni so vsi delegatinje in de'egatje izven štev. 15 {katero društvo si voli na prihodnji seji svojega delegata.
Bratski pozdrav * * , •	FR. HUDOVERNIK, gl. tajnik.
o so poklicali požarno hrambo. Pred vrata se je postavil z vodno cevjo: Ko je u-drla policija vrata, je začela delovati brizgalnica in je cklo-vala toliko časa, da so policaji blazneža razorožili. Kljub hudemu in močnemu curku vode pa je bil boj težaven. Mož je udaril predno je padel, s sekiro enega stražnika in ga težko ranil. Nato so odpeljali blazneža v prisilnem jopiču z rešilnim vozom v blaznico.
čisto nova aoba se odda v najem za enega ali dva 'ihta Prav poceni se proda tudi kuhinjska omara. Vprašajte na 1217 E. 60th St.	(06)
Izurjen mesar dobi trajno delo in dobro plačo, če se oglasi pri Frank Kapel, 663 E. 160 St. Mora znati nekoliko angleško. --- I67)
KJE JE Lovrenc Boštjan? Gleda krivo, je precejšne postave, star okoli 40 let, Hrvat po rodu. Odnesel mi je $24.00 in 8. avgusta popihal neznano kam. Rojaki, posebno slovenske gospodinje, varujte se takih ptičev, ki vam vse odnesejo, kar storite za nje. iKdor pozve Za njegov naslov, mu bom jako hvaležna. Mrs. Mary Jereb, Box 86, Meadow Lands, Pa. Washington Co.	(67)
Soba se odda v najem za enega *anta. Vprašajte 5602 Carry
ave.
Poštena Slovenka išče službe najraje pri privatnih ljudeh. Sprejme službo tudi zunaj mesta. Sprejme vsako delo. M. U. 5814 Prosser ave. Cleveland, Ohio.	(67)
3
3
4 4 4 4 4
4
5 5 6-
7 7
7
8
9 9 9
10
11
11
12
12
13
H H
Socialisti trde, da je bila balkanska vojska najbolj brutalna (ffed vsemi. Vsaka voj-.ska je brutalna, kakor je Sherman rekel: '"War is hell I" e e e
V	New Yorku se je neka dvanajst let stara deklica sama zastrupila. Za seboj je pustila pismo na svojega — ljubimca! To govori cele knjige. Kje so danes naši otroci? Na svetu ni več otrok.
* * *
Neumna ameriška morala. V Chicago so ženskam prepovedali kopanje, če nimajo "ki-klje" povrhu "hlač" in če nimajo nogavic na selbi! Moški pa smejo skoro goli razgrajati po vodil
* * *
Be^i misijonar, ki je preži vel 23 let med zamorci v sredini Afrike, se je izjavil, da so zamorci divjaki boljši ljudje •Ikot belci. Raditega odpotuje
zopet v Afriko.
* ,* *
V	New York so dobili neko krastačo, ki je bila stara osemsto let.'Djali so jo v -vodo v Central Parku. V treh tednih je poginila. Osemsto let je živela, toda tri tedne v new-yorski vodi —to je bilo morskemu Metuzalemu le preveč.
* * *
Nameravajo narediti novo postavo, ki bo zabranila vsem onim v Ameriko, ki imajo plo ščnate noge (Plattfus). Prosimo, kdaj pa pridejo kurja očesa na vrsto?
I	.» ♦ *
Generalni štrajk v Milanu. 1.000 delavcev štrajka, da )ijo 5 centov več plače na
pustijo za 5 centov delavca stradati.	t w
RAZHp.
'n balkanska vprašanja.
Pred par dnevi se je vršil v Petrogradu clb veliki udeležbi Slovanski banket, ki je bil sklican v prvi vrsti zaradi mace-dkmskega vprašanja. Banketu je predsedoval Bafimakov, ki je stavil t odobravanjem sprejeto resolucijo, v kateri se na svetuje zasedanje Dardanel in Bospora s črnomorskim bro-dovjem. Zajezi naj se vsako prodiranje Turkov, Med Bolgarsko, Srbijo in Grško naj se sklene takoj mir in sicer na podlagi zahtev, katere sta stavili Srbija in Grška pred začetkom druge vojne. Rumunska naj se omeji na črto Silistrija-Balčik. Dalje naj Rusija z vso eneržijo nastopi proti eventu alnemu vpadu Avstrije v Novi Pazar. Na Dunaju ne smejo pozabiti, da leži Rusiji gališka meja bližje, kot Novi Pazar rezidenci Habsburianov. To resolucijo je poslal predsednik banketa rusJcnteu miniisterske-mu predsedniku in ruskemu vnanjeimu' ministru Sazanovu.
Boj s blaznežem.
V Rudolfsheimu je obiskal sodni zdravnik 53lefrnega sobnega slikarja Ivana Mueller-ja, da bi ga po naročilu sodišča preiskal glede njegovega duševnega stanja. Ko je Mueller zagledal zdravnika, je hotel vrati s silo zapreti, toda zdravnik je postavil nogo pred prag. Ko je Mueller to opazil, je segel po sekiri in nameril z njo zdravniku na glavo. Zdravnik
eA za-1 ato
HISE NAPRODAJ.
2 hiši na 40 St. za 4 dr. $4500
1	hiša na 40 St. za 2 dr. $3000
2	hiši na 45 St. za 4 dr. $3200 2 hiši na 45 St. za 3 dr. $2700 1 hiša na 49 St., za 2 dr. $2500
1	hiša na 49 St. za 4 dr. $5100
2	hiši na 51 St. za 3 dr. $4000 1 hiša na 51 St. za 3 dr. $3200 1 (hiša. na 53 St. za 2 dr. $3500 1 hiša na 59 St. za 3 dr. $4200
1	hiša na 60 St. za 2 dr. $3100
2	hiši na 61 St. za 3 dr. $5000 1 hiša na 66 St- za 2 dr. $3000 1 hiša na 66 St.. za 1 dr. $2000 1 hiša na 67 St. za 2 dr. $3000 i hiša na 67 St. za 1 dr. $2900 1 hiša na 68 St. za 2 dr. $2100 i hiša na 69 St. za 2 dr. $2700 1 hiša na 70 St. za 2 dr. $2500
1	hiša na 78 St. za 2 dr. $3600
2	Hiše na Payne ave. 2 prodajalne, rent $65. Cena $6500 1 hiš ona Spencer ave. za 4 druž., rent $36.00. Cena $3800 1 hiša na Standard ave. za 4 druž., remt $36.00. Cena $3500 1 hiša na St. Clair ave. za 2 družine. Cena $4500. 1 hišo na Meta ave. za $1.550.
Imam še mnogo drugih hiš. Več poizveste pri
Jacob Tisovec, 1156 East 60th St.
ZOPET RAZPRODAJA V COLLINWOODU.
Naznanjam, da imam v zalogi še nekaj lepih beli'h čevljev, nizkih im vftsokih, kakor tudi najbolje rujave moške čevlje sveh vrst, kakor tudi otročje čevlje. Vse se prodaja sikoro za polovico manj, kakor poprej Razprodaja se prične 25. avgusta, traja do 5. septembra Rojake uljudno vabim, in jim bom tudi hvaležen za vsak obisk moje trgovine.	(70) JOSIP KOS, čevljarska prodajalna, 15406 Calcutta ave. Stop 1x6 COLLINWOOD, O.
ZAHVALA.
Štejem si v prijetno dolžnost, da se prav iskreno zahvalim družinam} . Laseh e, Žlindra, Grdina in John Hrvatovi za ukazano mi gostoljubnost im prijaznost, s katero so mt sprejeli v dragem mi Clevehin-dtt. ter tudi vser.i znankam, znancem in prijateljem, ki so me^jpremili na kolodvor: Kličem vam vsem,: Bog- vas 'obvaruj, na svidenje 1
Marija Malovrh.
Naprodaj ste prav poceni dve peči za premog. Naprodaj je še drtuigo pohištvo. Vprašajte 863 E. 70th St.	(67)
Soba se odda v najem za enega fanta. Vprašajte 6617 Bliss ave.	(67)
Pozor.
Rojaki sedaj imate lepo priliko, da kupite hišo poceni brez popravil. Zraven sta dva lota. Prostora je še za dve hiši. Cena samo $2200. Poizvejte na 938 E. 70th St.	(67)
601;
Res dobra zemlja.
Ker so bili naši rojaki ponovno ociganjeni in očiftttarjen ter zapeljani po nekaterih zem-jiski'h agentih v Chicagi na podlagi neresničnih poročil, in ker raditega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja tudi- v poštena podjetja, izjavljamo mi na tem mestu, da povrnemo vsakemu rojaku, ki pride pogledat našo zemljo na Willard, Wis. ter pronadje, da smo poročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa.
Naša zemlja je črnikasta in nenavadno rodovitna, brez peska in močvirja. Dovolj zdrave in dobre vode. Številni poč tki teko preko našega sveta. Podnebje zdravo in prijetno. Vodstvo mesta v slovenskih rokah, slovenska državna šola, "pošta, prodajalne, postaja, cerkev, mlekarna blizu, kamor se mleko lahko proda za dobro ceno. Pridelki se lahko prodajo. Mesto z 1000 prebivalci .blizu. Skratka: Zemlja na Willardu je najboljša, kar se jo prodaja med Slovenci, zato kupujejo tudi taki rojaki, ki so si ogledali zemljo po vseh drugih krajih. Cena $18.00 aker in ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem popisu VVil-lards s slikami. Pišite še danes po katalog na Adria Colonization Company, 322 Reed St. Milwaukee, Wis. Ig. Kušljan in Leo Zakrajšek, upravnika.
Dostavek: Sedaj je najboljši čas za ogledanje, ker se na lastne oči lahko prepričate, kaj in kako raste. Mi ne dajemo kupcem krav in strojev in lotov, ker vse to velja denar, ka terega mora plačati kupec, da ga agentje tem lažje 1 "preslepe, torej v svojo lastno škodo. Mi prodajamo zemljo po nizki ceni, zemljo, na kateri more farmer ugodno živeti* i napredovati, kar dokazuje nad sto rojakov, ki so se na Willardu naselili dosedaj. Kupilo jih je 150. Naprodaj imamo tudi več obdelanih in deloma obdelanih farm zraven ali blisu Willardu po zelo ugodni ceni.
____________
NAZNANILO.
Cenjenim članom Slovenske Narodne Čitalnice se naznati^ ja, da se vrši izvanredni občni zbor, 21. avgusta, četrtek, ob 8. uri zvečer v svojih prostorih na 61. cesti radi važne zadeve. (66) Karol Lenče, tajnik.
Pravi fall) H*pe-prller lahko tudi na inotraj rfti vate t dobrim ui c-hum. VifmJte fttlrl kapljice s polnim koiarerm »ode.
25 in 50c po lekarnah ali naravnost od
F.Ad RtCHTER
6 CO.
74-10 WuhkgtM Street,
New Yark. N.Y.
- »***ttlrinHrtinMrtt»1rt»»1»»*
Austro-Americana
S. S. CO,
Dlrektaa volnfa m«d IV«w YorUom In Avetro-Oyrako
GRAMOFON
z 12 pesnimi zastoaj.
$75. stroj «1 $3MO
90 dmj mm poaMojo zastonj
$40. stroj jul $2&jQ0
Pišite po krasca katalog
Transatlantic Cs.
. 76 CORTLAND! STUST, NEW YORK, N. T.
i
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na ladiji Kaiser Fran* Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Parniki od plujejo iz N. Y. ob 3 pop.
ARGENTINA May 28th OCEANIA fune 7th MARTHA WASHINGTON June 14th
Phelps Bros. & Co. I
—.....- ■" "1 . — ■.
I 2 WaiUigtM St New ta, N.Y, i;
all pa na prlsnane agente ▼ Z. D. In Caaada
G. H. Mix Allotment

Najnovejše za rojake
Soba se odda v najem ?a enega fanta brez hrane. 1062 E. 62. cesta.
Ne zamudite prilike.
Najlepša prilika za Slovenca, ki želi poceni kupiti hišo, je sedaj. Hiša je n* 137. cesti v Collinwoodu, blizu rumene in rudeče kare; prav v prijetnem in zdravem kraju. Ima vse moderne naprave, 8 velikih sob, klet. Cena $1850, in se proda na lahka odplačila, če si I10 čete hišo ogledati, vprašajte pri Frank Komidar, 623 E. 152 St. pred mostom.	(66)
Severovo Gothardsko Olje. ,
(•Severa's Got hard Oil) Cena 25 in 50 centov.
Priporoča se za zdravljenje bolečin, katere povzroča rev-matizem, hromost ali pokostni-ca, za zdravljenje bolečin v hrbtu, Ibokih ali v prsih4 odrg, oteklin, okorelih sklepbv ali mišic in drugih poškodb, kjer se more rabiti mazilo. Naprodaj je v vseh lekarnah ali ga pa lahko dobite od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
POZOR!
Naprodaj moja posest, dve trgovirii in osem stanovanj. Majhno plačate naprej, ostanek pa tako kot rent. Za podrobnosti ,vprašajte W. S. Ul-mer, I627 Williamson Bldg. Central 1651, Main 4537-
(67)
ISČJRM stpjca Martina Javor-
nik. Nahaja se nekje v Colora-di. Če je sp živ naj se oglasi, ali pa če ve kateri njegovih znancev za njega. Ja 6210 Glass ave.
Jedini nas rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakor snih Se ni bilo. Alpen tinktura, od kater« y 3 dneh prenehajo lasje Upadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpgdaH in ne si veli. Alpen pomada, od katere moikim v 6.tednih krasftf toki in brads popolnoma zrasttfj* in ne bodo odpadli in ne sivetf. R^vmati-zem, kostibolj, trganj* v rokah nogah in kri žicah, vam t if dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street.
CLEVELAND. OHIO.
Loti raprod^ poena Od $7&0» Takoj m plača $2.00 as amec,
VpnMtepsi
L. RECKER, # EUCLID,
m 1
saj«



F
DO nadmljnega naznanila bo zobo-zdravniiki urad dr. Kalbfleischa zaprt ob aredo popoldne ▼ poletnih mesecih. Ob tem času pa je urad odprt ob nedeljah od 9:30 ajutraj do 12.
Dr.
Kalbfleisch,
' ■is i- >■ ■
SLOVENSKO
PODJETJE
Z naselbino rastejo tudi katerih dobite danes vso, kar
Vnetij
bite veliko iabero, pohaifcra, ko, kuhinjske
raznovrstni pomola n, kakor juho, razu
nih drugih posod k priprav, ki
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO
• t,„<W.MW«WW UMM
10c.
Poleg te trgovine pa
ZAVOD, automobile z« VM ni^je. Postrežba točna.

■ -—'?'»~«r"rr-rsj»
Fran Zakrajšek,

' v i
'M
w
ffSi t
rV
TRGOVKA's'roMSTVOM.
======= 6208 SlCUinkv 1=

■
% y
m
Hi
■

Skoro vsakdo rabi plin.
Skoro vsaka družina v Cltrd«Wa rab« plin, v hiši in trgovini.
Zakaj?
Ker plin je cenejši kot pranog afi les, ne dela nesnage v hiši, se hitro prižge in ugasne, hrani denar, čas in udobnost. Če ne rabite plina, pridite v naš usad ia povejte, kaj hočete imeti.
The
East Ohio Gas Company
1
1447 EAST 6th STBEET
mnm
Km
1 Kako grozna mora biti	je odskočil in Mueller f
	I:
IP	v ■ •
- l,	_L. ■■	'"•■ .r1-'-- "
Y divjih Kordflerah
——
*1Qb rski Rio 4e la Plata" >
DRUGO POGLAVJE.
"Mislile? No, od orožja se že ■e ločiva.. Dva taio močna moža se vendar ne l»odcta udaJa
"Ju nisem sam. Prepričaj* a ser
Desierto etapi nekoliko v stran, tako da lahko vidiva, kaj je a njim. Pri nekakem vbodu a drago sobo opazim dva Indijanca na pragu. Vsak drži v aoki cev in majhno zastrupljeno f ifim To je bilo nevarno. *€e je to vsa vaša pomoč,
starec vseeno zvedel, da sva govorila resnico. Toda njegov razynfliv naeitop me je ijako vjezil. In kdo garantira, da potem, leo sva zaprta, <starec pre žene Mbokove? Pri napadu postaneva tudi midva lahko u-jetnika.
Temu se moram ogniti in zategadelj odvrnem s trdnim glasom:
"Ne."
"Torej se bodeta branila?" "Da."
"Torej »te zgubljena. Stopita noter!"
pnslnšajte nas, saj vam Ie ven dor nisva povedala, zakaj sva
**Mi ni treba. Vidva sta osi prišla sva z miroljub-
ni Jaz poznam tako za-
hgOL En rudečkar je pri meni nc vreden kot deset belcev, ki se po Cran Chaco klatijo in laskajo indijanske rodove seed odboj. Jaz ne trpim nobenega belca pri mesni Vsi so lopovi In kdor je tako predr-am kot sta vidva, ta je še bolj
Toda motite sc. Prišla sva, rešiva nevarnosti. Go-aosmeo. Svariti vas ho-
«r jrasmeje sta-ascL "Vam m potreba. Ljudje vale vrste $ri jiueni nič oe za-Mejo."
'TcPda^ sfiaor, * vaoj preti ne-Wnost, da vas Mbokovi na-
"HvalaI" reče ošabno, "toda
je to vsa vasa pomoč,.. Slednje besede veljajo Indi-
j vam bo slaba predla,", ;ffccma' kl P,ndeta v sobo' P°' brez strah«. Toda	,n dvigneta svoje pi-
halne cevi na naju.
"Ali imata še pogum?" vpraša starec hudomušno.
Položaj je bil seveda nevaren. Indijanec naj le nekoliko pihne v cev, pa dobiva zastrupljene puščice v telo. Toda ker vidim, da oba Indijanca cevi se nista pritisnPa k ustom, odvrnem :
"Gotovo. Le poskusite, kdo bo močneji."
"Gotovo mi Ali vidite ta nož? Konica noža je zastrupljena. Samo malo vas opras-liem po koži, pa ste mrtvi."
Izpod talarja pokaže nož. Naš položaj je bil jako čuden Okoli naju so mrtvaške glave, pred nama stoji mož z zastrup Ijenim nožem, in dva Indijan ca z strupenimi puščicami Kljub temu pa še enkrat odvr nem;
"Hal Če hočem, tedaj bo nož 'za vas bolj nevaren kot za nfene." "Mož, vi ste blazen.' "Nasprotno. Isto pamet imam kot vi, in v tem trenutku sem pri najboljši volji."
"Torej vam hočem pregna« ti to dofbro voljo. Pazite I Jaz štejem do tri, in če dotedaj še nista oddala svojega orožja, tedaj bodeta takoj zastrupljena."
"Kar naprej! Bodemo videli."
Starec pa grozi: "Kakor hočete! Jaz začnem. Ena — dve —"
Naprej ne more. Tri korake stojim od starca. Vidim, kako Indijanca bližata cevi ustom. Bliskoma skočim k njima, strgam cevi iz rok in jih zaženem proč, nakar primeni enega in ga vržem Peni z vzklikom: "Pena, poderi tega!" Potem pa udarim druzega na sence, da se takoj zvrne na tla, nakar se obrnem k starcu, preneha! je šteti. Moj nastop mu je popolnoma zaprl sapo, vendar dvigne roko, da bi dregnil z nožem. Hitro ga udarim na roko, da spusti nož, nakar ga zgrabim za vrat in podere m na tla.
• Obrnem se, da pogledam kje je 'Pena. Na rudečkarju kleči in mu stiska vrat.
"Ali je brez zavesti?" vprašam.
"Ne", odvrne, "adut le iz strahu oči zapira. Ali naj ga zabodem?"
"Ni potreba. Poiščeva vrvi, nakar zvežemo vse tri adute. Potem pa vpraša Pena: "Kaj pa sedaj ?'' "Najprvo preiščeva vse prostore; storiti morava to že iz previdnosti, ker mogoče je, da se nahajajo tu še drugi ljudje. Predvsem pa morava nazaj k vhodu, da vidiva, če se da odpreti. Vzemite luč."
Styozi hodnik greva proti vratom, ki so bila zaprta. Nobene ključavnice, nobene kljuke, nobenega zapaha.
"Sedaj sva zaprta in ne moreva ven," reče Pena. "Nevarno bo za naju."
"Nikakor ne. Četudi ne poznava mehanizma, pa imava oblast nad starini, katerega lahko prisiliva, da nama pokaže "In vi?"	Pot na prosto. Posvetite neko
T0 vprašanje je bilo meni l&o proti stropu." stavljeno. Pravzaprav bi se Penapposveti, pogleda na-yti konečno bi vzeor in vzklikne:
K" <*vrae«n. "in M1V0 svojo častno
i to."
močite sel Mož kot časti, torej o besedi niti govora ni." •^Gospod, vi najo čimdalje Mg žalite. Da ste nas nepri-jutno sprejeti, lahko razlagam a tega, ker sva prišla tako ne-aadoma nad vas. Enake raz-ialjive besede pa «i moram pre povedati"
•Le ne prenaglite se," odvr ae starec, "kajti ostane pri ften% kar sem rekel. Kje ste po zvedeli, da me Mbokovi napadejo?" "Slišala sva njih |*ovor." Pogleda me postrani in od-
'Prepričan sem, da nista po-
'Senor, skoro vas ne razu-Saj ste vendar vi oni, kateremu pravijo el viejo de *rto?"
*"Da, jaz sem." . "No, torej sva na pravem mestn, ker Mbokovi so govoril? o napadu na vas."
"O rad vrjajnem, da bi me ti-rudečkarji jiapadSi Tudi sem prepričan, da me hočeta vidva »ari ti"
"No, potem ne vidim vzroka, zakaj bi tako slabo ravnali z. nama! Saj nama morate biti aa vsak način hvaležni."
"Da, res ,je. Toda stvar je to taka, kot tedaj, ko je hotela svariti kokoš pred podlasico, da jo je lahko sama povžila."
"Scnor!" zakličem ves v jezi
"Ha! Ne delajte se jeznega! ft vem, kaj delam. Mogoče bi šel v resnici v vašo past. K s0 mi pa že enkrat prej ivili limanice, na katere se vsedel, in sem se le z veliko mojo oprostil. Bnkrat gre tudi osel na led, in ne dva krat. Torej vidva sta ujeta in morata izročiti orožje. Ali bo-takoj ubogala?" 'Ne," odvrne Pena zelo od
"2e vidim. Dve ž»ci, ena na
levo, druga na desno. Ena žica odpira vrata, druga jih zapira. Starec je lahko iz svoje sobe vse opravljal."
Da se prepričam o istinosti, potegnem za levo žico, in res, vrata se odpro. Na potegljaj z desno žico, se pa zope/t s hru-ščem zapro. Dal-je nam »ni bilo treba študirati mehanizem, ker vedela sva vse.
Indijanec, katerega je Pena podrl, zdajci opre oči. Z boječim pogledom naju opazuje. Pena ga nekaj vpraša, toda ne ddbi nobenega odgovora.
"Adut molči," reče, "no, saj pa tudi ni potrebno, da bi nam odgovarjal. Našla bodeva sa ma, kar iičeva?'
Zapustiva sobo z mrtvaškimi glavami in prideva v drugo, ki je bila večja. V njej je miza z več stoli. Na stenah visi najbolj različno orožje, noži, pištole, revolverji, puške, loki, ščiti in cevi. S, 'Potem prideva še v -večjo sobo, v kateri stoji dolga miza, in Hakifb dvajset stolov okoli nje. Najbrž je bila to zboro-valna soba. Zraven te sobe je druga, manjša, kjer opazim surovo stesano in zaprto omaro, zraven pa mizo s pisalnim orodjem. Dalje prideva v kuhinjo. Vsa vrata so bila lesena, s kljukami in zapahi, kar .je bil seveda največji čudež tu v Gran Chaco.
V	nadaljni sobi dobiva o-maro, napoljnjeno z raznimi steklenicami. Tu je bila najbrž puščavnikova lekarna, ker latinski napisi na steklenicah so mi pričali, da se starec peča tudi z zdravništvom. Zraven te omare pa opazim velikansko, z železom obito skrinjo, katere kljufb vsemu naporu ne morem premakniti. Ko natančneje pogledam, vidim, da je pritrjena ob tla. Stari je imel tu najbrž svoje zaklade spravljene, katerih se je polakom-nil el Jerno.
Sko?i prihodnja vrata pridemo v jako velik, širok prostor, napolnjen z najbolj različnimi živalskimi kožami, ki so predstavljali ogromno vrednost. Stari je imel dovolj* gozdov, kjer se potika vsakovrstna zverina, m Indijanci so gotovo radi zanj lovili.
Oba s Penotn sva bila silno začudena. Ta viejo desierto je bil pač posebne vrste človek. Bogve kakšna usoda ga je zagnala sem v Gran Chaco. Da ni bil tu rojen, o tem sem bil prepričan, dasi je kazal tako srilrno .nezaupljivost proti tujcem.
Prihodnja soba je zopet nekako skladišče za sedla. Več kot petdeset sedel naštejem v tej sobi. Od te sobe naprej ni bilo -nobenih vrat več, toda na koncu sobe opazim nekake stopnjice. Ko prideva po teh stopnjicah na vrh, naletiva vseeno na vrata, ki so pa bila samo prislonjena. Ko vrata od-preva, se nahajava na prostem.
Torej zopet na svežem zraku. Pa ne v gozdu ali ob laguni, pač pa se razvije pred nama prostor, okoli in okoli obdan z visokim zidom, kakih petnajst čevljev visokim. Toda to ni bilo vse, kar je vzlbudilo mejimo zaouJdenjew Midva sv(a namreč prišla na pravcati vrt, z lepimi gredicami, na katerih opazim melone, cvetlice, zelenjavo in drugo. Prav na skrajnem koncu vrta pa je majhno leseno poslopje, in na vsaki strani tega poslopja pa majhna uta.
Najprvo korakam s Penom proti poslopju. Tu dobiva lopate, matike in krampe, poleg tega pa še vse drugo vrtnarsko orodje. iPotem pa greva v uto. V njej je klop, na katero se Pena takoj vsede, sklene roke, me pogleda in vpraša:
"Kdo bi si kaj tacega tnisil? Tu v sredini C.ran Chaco dobim vrt, kjer raste najboljša zelenjava in najlepše cvetlice. To je nekaj izvanrednega, da naravnost čudež je."
V	uti so bila prava, steklena okna, katera je moral, starec od daleč sem prinesti. Razgled ;e bil krasen. Ko se nekoliko poČijeva, reče Pena:
"Pojdiva še v drugo uto."
Korakava naprej med gredicami in vrtnimi poti. Uta, kateri se bližava, je bila tako ? zelenjem preraščena, da ni
ia notri.
Qreat Fillii
ss:
Anaconda,	M. J.
«13 B, Brd 8t. Klein,	Mike Burger. Bor 32
Roundup, Frank Koren, Box 430. C. Butte, F. Bounchar, 30 Plum St. Rad Lodge, Louis Jeller, Box 47
OHIO.
Barberton, In okolico, Al. Balant, US Sterling ave. Newark,	John Gabrovftek,
34 — 13th 8t.
OREGON. Oregon City, M. Vldlc, Box 241
PENNSYLVANIA. Forest City, John Oeolln, Box 492 Moon Run, Pr. Strmljan, Box 238 Manor, Frank Damftar, Box 263. Crab Tree, John Tome, Box 94. Meadow Lands In Cannoneburg,
L. Lenail, Meadoy Lands, Box 53 Broughton, Inn okolico, Ant. Demftav,
Box 136
Johnstown, Pr. Prestavec R.D. no 2 Conemauflti, Pr. Prsatavec, Box 174 Steelton, A. Hren, 229 So. Front 8t Luzerne, , A. VorelJ, 839 Bennet Be. Pittsburgh In Allsghsny, I*nav Pod vaanfk, 4734 Hatfield SL Clarldge In okolieo A. Pratchek, Box 361 Clarldge Pa.
UTAH,
Hiawatha, Black Hawk In Moreland, P. Malovltch, Box 12 Hiawatha. Utah.
WYOMING.
Rock Springs, A. Justin, Box 563 In Pr. Brlen, 750 — 9th St. Superior,	Ant. Vehar. Box 162.
Diamondvllle, J. OloboCnlk Box 35.
WASHINGTON.
Jos. Malnarltch. Issaquah,	Paul Kos, Box 123
Black Diamond, O. Porenta, Box 701.
WISCONSIN.
Milwaukee In West Allis, Ant Hren, 493 Park St. Milwaukee. Sheboygan,	John GrandlC,
111» North 8th SL
DRUŠTVA S. D. Z.
Društvo it 1. Cleveland, Ohio.
se kdo
se pa skoro ustrašim, ko
doni iz notranjščine ženski
"Tio (strijc), aH si poslal? Rada (bi imela ptiča, katerega Nem tako dobro pogodila."
Glas je bil mil in čist; 'ženska je govorih špansko. Ob* naenkrat obsUneva in se p> glcdava.
'Sto zlodjev!" vzklikne^Pena. "Senora je v uti."
"Ali pa senonta," se mu na smejem. "Pazite na svoje srce. Iricer je pa čudno, da dobiva žensko toikaj. Najbrž je nečakinja starca, kej- ga je poklicala kot strijca. Nečakinj navadno niso stare."
"Sveta nebesa! Ali greva k njej?"
"Gotovo, kajti najine koraka je že slišala."
"Tiol" se oglasi drugič iz ite,^zakaj ne odgovoriš?"
"KernToTC kal ore ga ste sli-flišali," rečen, jaz, ko stopim kakih pet koiakov do utice. Pena mi sledi V utici sedi dekli Jca, ki se pri pogledu na me-no silno prestraii, skoči kvišku Enum Claw, in glasno zakr.či.
iPolindijanka — kajti to je morala biti- deklica, se je prijela z eno roko vrat ute, drusfo pa je- položila na srce. Videl sem jo kako se je tresa.
Oblečena je Ibila v dolgo belo krilo, kr ji sega do tal. Ru-
deč pas ji drži krilo skupaj. predsednik Iv. Avsec, 1012 E. 64 Gosti, črni lasje ji visijo v dvdh s*'-: tajnik Anton ostir, 6030 st. . .. ,	j i XT- l	Clalr ave.; blagajnik Ivan Babnlk,
kitah navzdol. N;en obraz je
rujavkast, lepo zaokrožen, in glede lepote bi se ta deklica lahko merila z vsako evropsko lepotico.
Da se je lahno tresla, ni bila posledica njenega strahu. Živela je pač osamljena pri rudeč-karjih, na kraju, kamor tujčeva noga nikdar ni stopila. In sedaj prideva midva, vsa raztrgana in umazana, kar naenkrat pred nfjo!
Poleg klopi, na kateri je sedela, stoji naslonjena pravkar izstreljena pušjfca. Njena mala ročica se hitro sproži proti puški, in dočim pride v njena bleda lica zopet rudečica in se začnejo njene temne oči svet-tlikati, vpraša z grozečim glasom :
"Kdo ste? Kaj hočete tukaj ?"
"Prosim, dajte puško vstran/' odvrnem. "MHdva nisva prišla kot sovražnika.''
"Ali sta že govorila z mojim strijcem?"
"Gotovo."
"Da, res je," odvrne, ko položi puško proč. "Morala sta govoriti z njim, ker sicer ne bi mogla priti sem. Toda zakaj pa on ne pride?"
"Radi najinega prihoda, je moral nekaj narediti, toda kmalu nama bo sledil." .
"In zakaj nista odložila svojega orožja?"
"Ker ne misliva takoj oditi. Vendar odloživa orožje, če vam je pogled na slednje neprijeten."
"Neprijeten?" Teče ona, ko se ponosno zasmeje. "Mislite, da sem taka kot so vaše ženske? Jaz se ne bojim orožja, pač pa ga ljubim. Saj brez orožja tukaj niti živeti ne moremo. Toda vsedite se!"
Dalje prihodnjič.
Indianapolis, Clinton,
1144	Norwood R. Seje se vrfie vsako prvo nedeljo v mesecu v J. Grdlnovl dvorani 6021 SL Clalr ave. ob 2. url popoldne. Zdravnik Dr. f. M. Sellš-kar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo ftt 2. Cleveland, Ohio.
Predsednica Helena Perdan, 1114 B. 63 Str.; tajnica Jos. Razinger, 1164 Norwood Rd.; blagajnlca Helena Mali, 1101 B. 63 Str. Seje se vrte vsako drugo nedeljo v mesecu ob
2.	url popoldne v mali Knausovl dvorani 6131 8t. Clalr ave. Zdravnik J. M. Sellikar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 3 Cleveland, Ohio. •
Predsednik John Hodnik, 5611 Carry ave.; tajnik Adolf Petri«, 6127 St. Clair ave.; blagajnik Jos. Kalan, 6101 St. Clair ave. Seje se vr&e vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 St. ClRlr ave. Zdravnik Dr. P. J. Kern 6202 fit. Clalr ave.
Društvo it. 4 Cleveland, Ohio. Predsednica Ivana Gornik, 1075 B. 61 St.; tajnica Fany ZuliC 1197 B. 61 Street; blagajnlca Angela 41 be rt. 6124 Olass ave. Seje se vrde vsako drugo sredo v mesecu v J. Grdlnovl dvorani ob 8. url zvečer. Zdravnik Dr. J. M. Sellikar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 5 Cleveland, Ohio. Predsednik Prank Lenče, 6401 Bonna ave.; tajnik Frank Cvar, 3867 Lakeside ave.; blagajnik Josip Prime, 6714 Bonna ave. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali Knausovl dvorani na 6131 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellikar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 6 Nottingham, Ohio. Predsednik Jos. Kapudija, box 143. tajnik Frank Lopati«, box 466,; blagajnik John Fabec, box 143. Seje se vrie vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. DrugoviCu ob 9. url zjutraj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke.
Druitvo it. 7 Cleveland, Ohio.
Predsednik Jakob Fortuna,; tajnik Josip Berkopec, 1387 E. 39 Str.; blagajnik Pr. Kogoj, 6006 St. Clair ave. Seje se vrie vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave.
Druitvo' it. 8 Colllnwood, Ohio.
Predsednik Tosip DemSar. 695 B. 162 Str.; tajnik Ig. Medved, 15511 Saranac Rd.; blagajnik Al. Levar, 1018 Ivanhoe Rd. Seje se vrše vnako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj sol. 6. v cerkveni dvorani Zdravnik dr. Pr. Fowler.
Druitvo it. 9. Cleveland, Ohio.
..Predsednik John Menard 1127 E. 63 St., tajnik John Brodnik 897 Addison R"&., blagajnik Jos. Lunder, 974 Addison Rd. — Seje se vrše vsako
3.	nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Grdlnovl dvorani 6021 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellfikar 6127 St. Clair ave.
Druitvo it. 10 Newburg, Ohio.
Predsednik Ig. Baznik, 8X17 Aetna Rd., tajnik Frank Stavec, 8117 Aetna Rd., blagajnik Jacob JanCar, 3600 E. 81 gt. — Seje se vrie vsako 3. nedeljo v mesecu v John Slmoničevl dvorani 3723 E. 77 St. ob 2. uri popoldne. Društveni zdravnik dr. F. Kuta, 7326 Broftdway S. E.
Druitvo it. 11. Cleveland, Ohio.
Predsednica Fany Hudovernlk, 1243 E. 60 St.. tajnica Ivana Jerian, 1091 Addison Rd. blagajnlfiarka Fany Turk 1127 Norwood Rd. — Seje se vrse vsak 2. torek v mesecu ob 8. url zvečer v John Grdlnovl dvorrnl. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Druitvo it. 12. Cleveland, Ohio.
Predsednik L. J. Pire. 6119 SL Cloir ave. tajnik John Tomažič, 6026 St. Clair ave., blagajnik Nlk. Vidmar,
1145	E. 60 St. — Seje se vrSe vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Grdlnovl dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J. Kern.
Druitvo it. 13. Nottingham, O. Predsednica: Josiplna Bajt, tajnica Ivana Koprivec Euclid^Q., blagajnl-čarka Ana Bojg,. — ^ffle se vrše vsako zadnjo nedeljo v* mesecu pri br. Jos. Drugoviču, ob 2. uri popold-dne. Zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
Druitvo i t.14. Cleveland, Ohle. Predsednik Anton Svete, 6013 Glasa ave., tajnik Ant. Laurich, 6018 Glass ave., blag. John Mele, 6023 Glass
^________ave. — Seje se vrte vsako 2. nede-
J. Peahell Box 165 IJo v mesecu v John Grdlnovl dvo-
NAftl ZASTOPNIKI.
Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, naročati tiskovine in pobirati oglase v svojih naselbinah.
COLORADO.
Rockvalle,	AnL Bole, Box IS
Pueblo, L. Vidmar 2117 Abrlendo ave. Colorado City,	Louis Laushln,
314 So. 6th St. Trinidad, J, Novak. 312 W. Main St CALIFORNIA.
San Francisco,	Ja^ob MuSln-
2110 — 19th St.
ILLINOIS,
Springfield,	Anton Kutnik,
1201 So. 19th St. Jollet, John Jevlti 1306 Cora St. La 4alle, in okolico, A. Štrukelj 1202 Main St South Chicago,	John Golob,
3545 — 95th St. Waukegan, -Pr. Osredkar Box 546 No. Chicago, Pr. Osredkar Box 546 586 No. Broadway.
INDIANA.
Al. Rud m an, H<
737 Holmes ave. John Jarc, Box 183
KAN8A8,
E. Mineral, Ig. Schluge, Box 47 Kansas City,	Peter Schneller,
613 North 4th St. Breezy Hill, John Lapajne. Box 61 Radley, Kans. L. Mlinar, P.O.Box 94 Mulberry,	Pr. CreplnSek
MICHIGAN. Ironwodd,	Joe. P. Mavrln,
132 -Luxmore St. Mohawk In okolloo, J. Kocjan Box 25 NESOTA.
_lv,	----- _ __ _
Gilbert,	l/ouls Vesel.
•...'t.
/^Hg^^r; Vsem naiim
(	da bodemo od leda j naprej
imeli cene nakih pristnih I . domačih pijač, priobčene \ |V\ od časa do časa ¥ tem Časopisu.
Brinjcvec...............................................uboj 13 stekleni« $1340
Tropiqjevcc.......................................... „ „ „ , XSjOO
Slivovka................................................. „	12*0
Cognac............................................- „ „ '„ 13LOO
Kneipovo grenko vino -.......................... „ „	&O0
CBN A NA GALONBi
Slivovka...;................................galona...............................$2.71
Tropinjevec........................................................................ 2.75
Cogaac................................................................................. 2.75
Whiskey................................................................................100
Vino domače rdeče................................................................ .50
Za o bila naročila ee priporoča:
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 St Clair Are. Cleveland, Ohio.


Čudovita zdravljenja.
-oop-
Za kronične bolezni med našimi ljudmi.
-ooo-
Vsi pravijo, da so ozdraveli, dočim jim drugi niso mogli pomagati.
Z električno - radičnim zdravljenjem so zopet zadobili zdravje in srečo, prosti bolečine in skrbi.
Če trpite na kakšni kronični bolezni ne odlašajte niti en dan, pač pa takoj preiščite ta zdravila.
Naj vas preiščejo zdravniki s svojimi čudovitimi aparati, in naj vam gotovo dokažejo, da tu ni ugibanja, kadar se ti moderni inštrumenti rabijo za preiskanjeMbol'ezni.
Z mikroskopom, stiskalcem krvi in X žarki gledate bolezni naravnost v obraz, in če vam je znano, kaj vam dela preglavico, tedaj je zdravljenje gotovo.
Mnogo ljudij, ki so že*leta trpeli na kroničnem katarju, revmatizmu, želodcu, pljučah, na nervoznosti in krvi, ker niso hoteli vrjeti, da je kako zdravilo za nje, so prišli v ta urad kot zadnje zavetišče, in so sedaj zdravi, močni, in srečni.
Njih imena in pisma polna zahvale, so na razpolago v naših uradih. Pridite in poglejte si jih.
Ne zgubite upanja, dokler se niste posvetovali z
Dr. L. E SIEGELSTEIN,
308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. bli2u 9. ceste.
Uradne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne.
od 7. zvečer do 9. zvečer.
4
Ob nedeljah od z o. zjutraj do 12. dopold-
toplo priporočam svojo lastno in na novo urejeno čistilnico za obleke, v kateri vam moremo hitreje in bolje postreči kot dosedaj.
NAŠE DELO JE GARANTIRANO PRVE VRSTE. NAŠ NAJVEČJI NAPREDEK JE NAŠE DOBRO DELO. PREPRIČAJTE SE.
FRANKS DRY CLEANING€o.
(Največja slovenska čistilnica oblek v Ohio)
55. cesta in St Cl&ir Ave., nasproti Lake Shore banke.
jI ob 9. uri rjutraj. Zdravnik P. J.
Pridemo iskat in pripeljemo na dom
I KDOR HOČE DELA
iSr Veliki Slovensko ■ Angletkl Tolmaft nW
d* * bo l»hko In hitro bra uHteU« priučil »aftoMln«. K«fl«a obacc* slov. »ngl. rmsaovor m rukdujo potrebo, a* vodila »m »ngl. pUaro, «p4»OTanJe angletklh pfctem In k«ko t po.tmn« •tncrik«m«M driavUan. Vrbntega knjig, ima dosdaj največji »lov. an«l. in »lov. slovar. KaJiga trdo In rt—« -platna Tesana (nad 438 strani) atane »a.OO In w dobi pris
V. J. KUBELKA, saw.iest.