Poštnina plačana v gotovini. STF,V. 270. V LJUBLJANI, boiuleliek.128 i*Avr-*nhva 1027. Posamezna številka Din 1-LETO IV. L Izhaja vsak dan opoldne, izvzemal nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisan političen lis UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2832. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo, rismecim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.633. Upravno sodišče v Coljo mora ostati! Glasom časopisnih vesti, namerava g. minister pravde s proračunskim letom 1928/29 ukiniti upravno sodišče za Slove n!i° s Prekmurjem v Celju ter prenesti nJega delokrog na upravno sodišče v Zagrebu in to domnevno z razlogov štednje. Predvsem se mora ugotoviti, da je uPravno sodišče v Celju poslovalo doslej Popolnoma brezhibno, da je polno zapo-/ ono in (ja navziic temu, da je dobilo v sedanji proračunski dobi še enega sodnika in navzlic ekspeditivnemu delu in ' oliki marljivosti še ni v tekočem in da Morajo stranke — posebno na rešitve ^ finančnih stvareh — čakati po celo leto in več. Povdariti pa se mora tudi dalje, da je Zaupanje ljudstva v dobro in nepristrano administracijo ravno zaradi kontrole, ki jo morejo stranke vršiti potom tožbe na upravno sodišče, zrastlo in to tembolj, ker je tožniku in tudi javnosti mogoče, pri javnih razpravah tudi postopanje pri upravnem sodišču samem zasledovati. Če bi se upravno sodišče iz vzrokov štednje priključilo zagrebškemu upravnemu sodišču, bi bil — ker bi moralo osobje tako sodniki, kakor pomožno oso-bje ostati neokrnjeno, sicer bi bilo vspeš-no in ekspeditivno delo nemogoče — prištedeni znesek minimalen — ker bi selitev sama stala več, kakor hi se pri-Stedilo za nekaj let naprej. Razven tega bi država morala za udeležbo pri javnih razpravah plačati svojim uradnikom kot zastopnikom toženih oblasti veliko več-Je Potne stroške, kakor bi znašala even-Ibelno s prikljueenjem k Zagrebu dosežena prištednja. Uprav isti razlogi pa veljajo tudi za disciplinske razprave. Če se še vpošteva, da bi se moralo najeti za upravno sodišče celjsko v Zagrebu nove uradne prostore, je več kot sigurno, da se ne bi s premeščenjem dosegel namen štednje, temveč baš nasprotno, če pomislimo, da plačuje država za naravnost krasne uradne prostore le Din 25.0C0 letne najemnine ter da bi morala >a cnake uradne prostore plačali v Zagreb u najmanj 120.000‘Din. Mčunati pa je še vedno tudi s stano-Dmjsko bedo in pa z okolnostjo, da se 1 ližamo času, ko preneha vsaka stanovanjska zaščita. Uradništvo upravnega sodišča ima v Celju svoja stnaovanja, ki si jih je le s težavo in po dolgem čakanju priborilo. V Zagrebu bo le težko priti do stanovanja, osobito ker bi se imela selitev vršili baš nekako v času prehoda cd zaščite do prostega razpolaganja s stanovanji. Takrat bo stanovanje mogoče dobiti le onemu, ki bo dal več. Takšne dražbe pa se državni uradnik danes ne More udeležiti, vsled česar bo primoran °staviti Svojo družino v Celju in voditi dvojno gospodinjstvo v Zagrebu. Ali mu bo morda država preskrbela primerno in ceneno stanovanje, ki bo v sorazmerju s stanarino, ki jo prejema od države? — Dvomimo! Glavna škoda bi se pa napravila tožečim strankam, katerim bi se. če ne onemogočila, pa 'vsaj znatno otežkočila in podražila prisotnost pri javnih razpravah. Osebna prisotnost bi bila veliko težja radi oddaljenosti, zastopstvo po odvetnikih pa tako podraženo, da bi je tožitetj komaj ali sploh ne zmogel. — To dvoje bi pa imelo za posledico, da bi se zaupanje ljudstva v upravo zopet zmanjšalo, ker se mu kontrola uprave otežuje oziroma onemogočuje. Dokler ni zjednačena naša zakonodaja in uveden enoinštančen sistem, naj se ne Poskuša s takimi in sličnimi eksperimenti, ki državi ne donašajo nobene koristi nam Slovencem pa veliko škodo vrhu te- Italija grozi Zvezi narodov- j Pariz, 28. novembra. Glede na poročilo j Avale, v katerem se poudarja, da je : francosko-jugoslovanski pakt močnejši j od italijansko - albanskega, piše »Gior-i nale d’Italia«, da se more Rim temu samo smejati in pomisliti, ali bi ne bilo potrebno, da se v obrambo zbero kompletne sile. Kar se tiče francoskega predloga, da naj se Jugoslavija obrne na Zvezo narodov, se v političnih krogih naglasa, da bo Italija odbila vsako diskusijo v tem vprašanju in bo zahtevala, da se pogodba registrira tako, kakor franeosko-poljska. Zveza narodov se bo dobro varovala pred vsako intervencijo. Ta pogodba je sklenjena, da obdrži ravnotežje. Zveza narodov si bo premislila, da bi se zavzela za Francijo in Jugoslavijo proti Italiji. Razentega mora Zveza narodov vedeti, da Albanija ne razpolaga s sredstvi za zaščito svoje nezavisnosti. Treba je znati, da leži Albanija nasproti Italiji in da je oddaljena od nje samo 80 kilometrov'. V interesu Italije je, da ne pride v Otrtantsko ožino nobena druga sila. Ahmed in italijanski kralj si čestitata- Rem, 28. novembra. Predsednik albanske vlade Ahmed beg Zogu je poslal po ratifikaciji pakta italijanskemu kralju ta-le telegram: V času, ko je vlada Vašega Veličanstva in moja vlada, inspiri-nirala svečano s pogodbo o defenzivni z željo, da se zavarujeta naši državi pred eventualnimi perturbacijami, sankcionirala svečano pogodbo o defenzivni zvezi tradicionalno prijateljstvo, ki od vekov veže naša dva naroda, izpolnjujoč s tem hvaležen posel v prid splošnega miru, mi je na srcu, da izrazim Vašemu Veličanstvu svoja čutila najudanejšega občudovanja in globoke zahvale moje države za Vašo vzvišeno osebo in plemeniti italijanski narod. Ahmed beg Zogu. Na to brzojavko je odgovoril italijanski kralj z depešo, ki se glasi: Čutila, s katerimi odgovarjam na pozdrav Vaše Ekscelence, ki ste ga izvolili poslati italijanskemu narodu in moji osebi, so zapečatena z živo simpatijo, s katero pozdravlja italijanski narod srečno svežo, ustanovljeno med našima dvema državama, s čemer je končno posvečeno novo veko-vito prijateljstvo in sodelovanje med Italijo in Albanijo. To ustreza povsem želji moje države, ki hoče zaščititi mir in ne-zavisnost hrabrega in plemenitega albanskega naroda. Ta pogodba naj bo tudi pripraven instrument za pospešitev napredka albanske države, črje bodočnosti pod Vašim dalekovidnim vodstvom pošiljam najtoplejše želje. Vittorio Emanuele. ALBANIJA — TA ZAL ITALIJE. London, 28. novembra. »Sunday Ti-j mes« smatrajo, da ima italijansko-alban-I ska pogodba veliko mednarodno važ-j nost, ker je postala Albanija vazal Italije, a Jugoslavija ne bo kapitulirala pred tako situacijo. G. SPALAJKOVIČ IZJAVLJA ... Pariz, 28. novembra. Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič je izjavil listu »Information«, da ostane s praktičnega stališča situacija ista, kakor je bila prej, a v teoriji se zdi, da pod-k repi ja in ojačuje italijansko - albanski pakt jugoslovansko tezo, ker se stavlja odločno na stališče integritete in nezavisnosti Albanije. ITALIJANSKA VEST ^NAMERAVA NEM ATENTATU NA AHMEDA. Drač, 28. novembra. Italijanski listi prinašajo vest, da je bil v Draču aretiran neki mlad Albanec, ki naj bi bil izvršil atentat na Ahmed beg Zoga. Pri zaslišanju je izjavil, da je prijatelj Fan Nolija, a je zanikal, da bi bil hotel izvršili atentat. Policija ga ie odvedla v zapor. VENTILA BRATIANU VABI KMETSKO STRANKO. Bukarešta, 23. novembra. Današnji dan bo poln dogodkov. Liberalci bodo danes izvolili za šefa V. Bratiana, ki bo takoj storil ponudbo Narodni seljaški stranki za vstop v vlado, da se ustvari absolutna enakost v vladi za ves čas skupščinske periode. Potem bi se šlo na volitve s skupnimi listami in enakim številom kandidatov. Volitve naj bi se vršile, kakor hitro bi se izglasoval proračun in sprejel nov volilni zakon. Ako Narodna seljaška stranka odkloni ponudbo V. Bratiana, se bo začel poga- ga, da bi se čutili s premeščenjem odnosno ukinjenjein upravnega sodišča zapostavljenim v svoji politični ravnopravno-sti. jati z drugimi, a ako doživi tudi tu ne-; uspeh, bo obdržal vso oblast v svojih ro-| kali. V liberalnih krogih je močna stru-: ja, da se, ako ne bo uspeha z Narodno seljaško stranko, odstopi oblast tej stranki, ki bo, ko pride do oblasti, kmalu uvidela, da je nemogoče delati brez ■ liberalcev in jih bo pozvala na sodelo- vanje. NEMŠKO-RUSKl DOGOVOR GLEDE LITVE. | Berlin, 28. novembra. Po zatrjevanju i tukajšnjih listov je imel sestanek med Sbresemannom in Litvinovom pozitiven rezultat v toliko, da sta se obe vladi zedinili v tem, da skupno nastopita proti Poljski, ako bi skušala kršiti nezavis-nost in integriteto Litve. Berliner Tageblatt« javlja, da bosta storili nemška in sovjetska vlada skupne korake pri Ligi narodov, zahtevajoč od nje intervencijo za odstranitev vojne nevarnosti med Litvo in Poljsko. NAŠA DELEGACIJa“za ŽENEVO. Beograd, 28. novembra. Za šefa naše delegacije na konferenci za razorožitev, ki se sestane 30. novembra v Ženevi, bo imenovan dr. Laza Markovič. Za pomožna delegata sta imenovana Mihajlo Nena-dovič, brigadni general in bivši naš vojaški odposlanec v Carigradu, Konstantin Fotič, naš stalni delegat pri Zvezi narodov. Ker se sodi, da bo to zasedanje kratko, ni bil odrejen naš pomorski delegat. Dosedaj je bil naš pomorski delegat Marjaševič. Ako bi zasedanje trajalo do-lje časa in bi bila stavljena na dnevni red strokovna pomorska vprašanja, se bo udeležil nadaljnjega dela tudi Marjaševič. Dr. Laza Markovič bo pred svojihi odhodom dal novinarjem informacije. NOBENIH POLITIČNIH DOGOD KOV*~V BEOGRADU. Beograd, 28. novembra. Največji del ministrov je prebil včeraj izven Beograda. Vukičevič je bil cel dan na lovu. Predsednik narodne skupščine dr. Perič je bil na svečanosti v Subotici. Pogreb Bratiana. Bukarešta, 28. novembra. Včeraj se je vršil pogreb bivšega ministrskega predsednika Joana Bratiana. Cerkvena svečanost se je začela ob pol 9. zjutraj v »Atheneumu«, kjer je bila opravljena svečana služba božja po metropolitu iz Jassyja ob asistenci vseh škofov in metropolitov Rumunske. Kor državne opere v Bukarešti je odgovarjal pri službi božji, a simfonijski kop je zapel na koncu tretjo Beethovnovo simfonijo. Nato je govorilo 14 govornikov. V imenu Narodne seljaške stranke je govoril bivši predsednik vlade Vajda-Vojevod, v imenu Seljaške stranke dr. Lupua poslanec Borca. Govorili so Jor-ga, Avarescu in drugi. Ob 11. dopoldne so bili govori končani. Bratianova krsta je bila položena na lafeto topa, v katero je bilo vpreženih šest konj. Povorka je krenila proti severnem kolodvoru, odkoder je bilo truplo prepeljano v Florico, kjer se nahaja grobnica rodbine Bratianu. Vse ulice so bile polne ljudstva in okrašene z rumunski-mi zastavami š črnimi trakovi. V povorki je šel najprej oddelek konjenice, za njim so nosili vence, med katerimi so se posebno odlikovali venci rumunske kraljevske rodbine, regeritskega sveta, inozemskih suverenov, tako našega kralja Aleksandra, Masaryka, predsednika francos in predsednika poljske republike. Za venci je šel cerkveni zbor s 25 svečeniki. V štirih kočijah so se vozili metropoliti in škofi. Nato so šli v šestih vrstah oficirji, ki so nosili Bratianova odlikovanja. Na obeh straneh krste so šli generali, ministri, predsednika zbornice in senata in držali konce trikolor, s katerim je bila prevlečena Bratianova krsta. Za krsto je šla Bratianova rodbina, nakar je sledil večji prazen prostor. Nato je šel sam princ Nikola in za njim vlada, diplomatski kor, člani senata in parlamenta in za temi državni dostojanstveniki, oficirji in na koncu se je vozila kraljevska paradna kočija, ki je bila bila prazna in spremljana od kordona žandarmerije. Na obeh straneh povorke so stopali žandarji. Zastopani so bili vsi oddelki vojske. Ob 12. je prispela povorka na severni kolodvor. Ob 12.05 je krenil prvi vlak v Florico. V tem vlaku so bili člani kraljevske rodbine, regentskega sveta in inozemski diplomatski zastopniki. Oh 12.15 je odpeljal drugi vlak, v katerem je bila Bratianova krsta. V tem vlaku so se vozili njegova družina in člani vlade. Ob 12.30 je odšel tretji specialni vlak z bivšimi ministri, senatorji in zastopniki tiska. Ob 12.30 se je odpeljal četrti vlak, v katerem so bili narodni poslanci in delegati vseh organizacij Liberalne stranke. BOLGARSKA ZAPROSILA NASO VLADO, DA ODPRE MEJO. Beograd, 28. novembra. Brzojavka iz Sofije prinaša vest, da je stavila sofijska vlada naši vladi predlog, da naj se odpre meja napram Bolgarski, ki je bila po vpadu bolgarskih tolp in atentatu na generala Kovačeviča zaprta. V dobro poučenih beograjskih krogih se trdi, da je bolgarski poslanik Voka-relski te dni faktično izrazil dr. Marinkoviču željo, da se odpre meja napram Bolgarski. Ker je naša vlada sklenila, da se zapre meja zato, da se prepreči vsak prihod makedonstvujuščih v našo državo in ker se je te dni večkrat ponovila akcija makedonstvujuščih, se zdi, da se meja napram Bolgarski še ne bo odprla. Vsa Slo venija za svojo univerzo Tehnična fakulteta mo a ostati. PREDAVANJE DE. VIDMARJA 0 SLOVENSKI UNIVERZI. V soboto zvečer se je vršilo v nabito polni veliki dvorani hotela »Union« zanimivo predavanje univ. prof. dr. inž. Vidmarja o ljubljanski univerzi in specijalno o njeni tehniški fakulteti. Predavanje je priredila »Inženj 'V--ka zbornica za Slovenijo« v Ljubljani in :;a je ©tvoril njen predsednik inž. šuklje z daljšim in zanimivim govorom in uvodom'.) tiejal: »V vrste domobrancev, v ono našo silno armado, ki hoče za vsako ceno čuvati našo kulturo, naše Slovenstvo in našo univerzo, je med prvimi vstopil dr. Vidmar. Mi Slovenci smo na svojo univerzo ponosni in zato ne trpimo nobenega barantanja in glihanja za nistrskeg asveta. Ministrstvo sodi, ako sodi, povečini po neinformiranih ljudeh o naših institucijah. Ministrstvo gradi v iBeogradu palačo za tehniško fakulteto beograjsko v naivnem mnenju, da je prvo palača, a potem vsebina. Ministrstvo se ni nikdar brigalo za to, kje stanuje naša tehniška fakulteta. Prepustilo je to skrb nam samim. Komaj je bila ustanovljena ljubljanska univerza, se je že kemični oddelek fakultete odločil, da gre v klet ljubljanske realke. Kranjska hranilnica je dala, kar je imela. Pa poglejte danes v te kleti! Spremenjeene so v vzorne laboratorije in čudili se boste, kaj se da napraviti s čudovito požrtvovalnostjo. To je ustvaril mož, ki je neglede na svoje rahlo zdravje šel v klet, ne da bi mislil na plačo, njo. Oni ljudje, ki se igrajo z usodo naše lepe j ampak na delo! Nekaj čsaa smo bili gostje države, pravijo, da smo Slovenci prehladni; j tehnične srednje šole. Morali pa smo se spri- toda to ni res, zlasti ne takrat, kadar gre za lako važno naše življensko vprašanje, kakor je vprašanje naše univerze. Takrat nastopimo vsi složno, takrat se združimo v trdne vrste in smo nepremagljivi. Mi nočemo po toči zvoniti, ko ne more nobena stvar več pomagati, temveč mi smo •udarili na naš zvon pravočasno, predno se je moglo zgoditi najhujše. Naše univerze dotakniti se ne pustimo nikomur; tako je in tako bo. Nato je inž. Šuklje obširno govoril o potrebi slovenske tehnike ter nato dal besedo ja zn iti z mislijo, olitičnih raz- j merah kak argument drži. Fakulteta nima j naloge, kopičiti znanstvene rezultate v mladih glavah. Fakulteta nima naloge, fabrici-, rati inženjerske diplome, temveč ima popolnoma druge cilje. Fakulteta mora vzgajati inženjerje in skrbeti za to, da bodo ti absolventi stopili v življenje ne da izsesavajo ljudstvo, temveč da z ljubeznijo delajo za svo-narod. Tehnika spada v Ljubljano. Jaz smelo trdim, da so naprikladnejša in najidealnejša tla za tako vzgojo v Sloveniji, v Ljubljani. Jasno je, da o nadprodukciji pri nas ne more biti govora. Mi nudimo svoje absolvente, Slovence, Hrvate in Srbe, vsej državi kot dobro vzgojene kulturne delavce, ki bodo skrbeli za korist države. O nadprodukciji bi bilo mogafe govoriti šele takrat, če bi vzhodni deli naše države zavrnili pomoč, katero nudimo iskreno. Če zrem med predavanjem v oči slušateljem jKrbom, Hrvatom, 'Dalmatincem, Primorcem,'Slovencem in Bolgarom, vidim, kako jim žari z oči želja, da bi spoznali tehnič- je zasidral montaoistični oddelek, ne bo dvo- no vedo, ne da .bi pri tem mislili na mate-mil, da je bila na delu ne samo zavest dolž- j rijelne dobrine tega sveta. Takrat, ko gte-nosti, temveč tudi brezmejni idealizem. I dam ta idealizem, brez katerega še noben Pod spretno roko je zrastel vzoren mehanični institut, ki preizkuša stavbne materialne in omogoča prof. Kralu intenzivno znan-.- tveno delo. Vse to je hitro prišlo in sedaj je tu. Naša industrija in naša obrt imataže v rokah prve sadoTft nažega tehn. dela na fakulteti, sadove našega tehničnega dela na fakulteti. V naši industriji že delujejo mladi, temeljito podkovani inženjerji, ki so absolvirali ljubljansko univerzo in ki so šli v življenje s tem, kar so pri nas dobili. Jaz razumem, da naša vlada in naši merodajni faktorji ne razume, jo, kako je moglo v tem kratkem času priti do takega raavoja ker se žal sploh ne brigajo za to, da bi pogledali od časa do časa, kaj se godi in ker si sploh predstavljati ne morejo, da se da tudi s pičlimi sredstvi kaj ustvariti. Oni mislijo, da to v Ljubljani ni nič, vsled česar se lahkomiselno igrajo z institucijami, ki so preveč dokazale, da bi »e jih moglo zbrisati z enim samim pohlevnim sklepom mi- narod in nobena država ni mogla uspeti, takrat zagledam pred seboj v bodočnosti veliko, mogočno, krepko državo, od Črnega morja do Soče krvave. Ni to megalomanija, da smo ravno mi Slovenci, najmanjši med brati, poklicani, da postanemo kvas južnih Slovanov. Mi moramo dati, Var imamo. Mi moramo, obsojeni zaenkrat na materijelno uboštvo, prodati, ne, darovati duševno bogastvo, ki smo ga nakopičili na naših tleh. Poskus ukinitve naše fakultete se skriva v finančnem zakonu. Minister prosvete, univerzitetni profesor v Beogradu, Kosta Kuma-nudi, je na pravniškem kongresu leta 1926 v Ljubljani sam izjavil, da je protizakonito in protiustavno, če se s finančnim zakonom rešujejo problemi, ki niso finančne narave. Kako je potem to danes? Ali je morda ukinitev tehnične fakultete finančni problem? Vsa univerza v Ljubljani je prejela v preteklem letu za vse svoje stroške 10 milijonov dinar- jev, tehnična fakulteta pa cd tega približno eno četrtino. Zagreb je dobil za svojo univerzo 31 milijonov, Beograd pa 47 milijonov dinarjev. Toda univerza v Beogradu ima še druge silne dohodke. Mi ne vidimo dobav na reparacijski konto in mi ne vidimo stroškov stavb in palač, ki jih zida ministrstvo za javna dela! Te številke kriče. Kako se gospodari! Kakor sem že rekel, mi topot ne moremo molčati. Zanimivo je, da skoraj v isti sapi, ko naš finančni zakon govori v § 44 o ukinitvi fakultet v Ljubljani, pooblašča čl. 57 fin. zak. za leto 1927/28 finančnega ministra, da sme dovoliti razknjižbo dinarjev 384.322-41 ki je bila poneverjena iz blagajne finančne uprave v Vršcu, Din 400.000, ki manjkajo v blagajni centralne carinske blagajne v Splitu, in Din 310.577, ki manjkajo centralni carinski blagajni v Bakru. Mi ne moremo molčati, če isti člen pooblašča ministra, da sploh iz-knjiži vse vsote, ki obremenjujejo državno blagajno po vlomu, tatvini in utaji, če jih je sodno nemogoče izterjati od storilcev. Dobri poznavalki razmer v Beogradu samem so že opetovano priznali, da mora v Ljubljani biti tehn. fakulteta. Bil sem pred leti s kol. Hintenlechnerjem na konferenci v Beogradu, kjer so beograjski profesorji sami izjavili, da spadajo montanistika, kemija in elektrotehnika absolutno v Ljubljano. Nihče ne more negirati, da gre vsakemu narodu po ena univerza. Ne v številu univerze, temveč v stroških univerze leži vse. Ljubljanska univerza velja najmanj. Ljubljanska univerza stane 10 milijonov tako da so dotacije med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom razdeljene po ključu ‘1 : 3 in 1 : 4.7. Vzemimo, da te številke odgovarjajo številu prebivalstva, čeprav popol-nomo ne drže. Toda mi smo kavalirji. Mislim, da s polno pravico lahko trdimo, da pri tem računu ni vpoštevano, da je Slovenija razkosana ina tri dele, na Slovenijo, Koroško in na Primorje. Če tako računamo, je ta ključ že absolutno v naš prid. iRačun stoji v. resnici pa še vse drugače. Nikdo ne more trditi, da so deležni dobrin univerze analfabeti. Razmerje je potem že ta&c, da lahko gremo preko tega: Ključ bi se tzbcdjšal Se bolj v naš priti, če bi ga računali po absolventih srednjih šel. ki so faktično spcsc-bni za univerzitetni študij. Sliši se, da je univerza tudi preblizu meje. Spominjam se na čase, ko je bila beograjska univerza vse drugače blizu meje in takrat se sedanji politiki niso bali zanjo, ker se Srbi sploh ne boje. Govori se tudi, da smo najmlajša univerza, ki jo je najlažje pogrešiti. Ali nismo imeli v Ljubljani univerzo s štirimi fakultetami, ko je v Beogradu še sedel Turek? Ali mislite, da nared pozabi? Narod nikdar ne pozabi, kakor pravi naš pesnik Oton Župančič: »Nepretrgano drži verige iz zarje v zarjo in cd dne do dne«, kar velja za nas, za Srbe in za našo univerzo.« PROTEST SLOVENSKE MATICE. Vprašanje univerze v Ljubljani je bi- lo rešeno z zakonom 1919. leta. Univerza v Ljubljani je kulturna ustanova, ki je utemeljena v jezikovno-narodni individualnosti Slovencev ter v enakopravnosti s Srbi in Hrvati v državi. Vsaka morebitna izprememba, ki bi se morala izvršiti zopet z zakonom in ne s sklepom ministrskega sveta, bi smela imeti le namen, da današnji univerzitetni ustroj v Ljubljani zboljša in razširi, a ne, da ga poslabša, oziroma celo deloma ali popolnoma odpravi. S tega stališča ugovarja Slovenska Matica vsaki redukciji obstoječega ustroja univerze v Ljubljani, opozarjajoč ob enem slovensko javnost na to, da vedno in povsod prizna jezikovno-narodno individualnost Slovencev v državi, ki ji je treba podrediti politično mišljenje in delovanje. »NEBRATSKA ŽALITEV.« Ljubljanska univerza je bistven organ naše duševnosti, najvišje mnenje naše svobode in najčvrstejše jamstvo za našo bodočnost: vsaka okrnitev nje zgradbe bi zadela naš narod v živo, ker bi mu ovirala naravni razvoj in napredek. Izjavljamo, da se ne bomo nikdar nikoli sprijaznili z mislijo, da bi naša kultura mogla pogrešati ta svoj svetilnik, branik in kažipot. Zahtevamo nje ohranitev in vsestransko izpopolnitev. Vsak nasproten čin bi slovenski pisatelji občutili ne samo kot nebratsko žali- tev, nego kot izraz sovraštva do Slovencev in slovenske kulture. V, L j u b 1 j a n i, 25. novembra 1S27. Za slovenske pisatelje »Društvo slovenskih književnikov«: IVAN ZOREC OTON ŽUPANČIČ t. č. tajnik. i. č. predsednik. ZDRAVNIŠKA ZBORNICA V OBRAMBO UNIVERZE. Zdravniška zbornica za Slovenijo prosi za objavo sledečih resolucij: 1. ZZS protestira proti vsakemu namenu in poskusu okrniti slovensko vseučilišče v Ljubljani. 2. ZZS protestira proti temu, da se s posameznimi členi v finančnem zakonu prepuščajo najvišje kulturne ustanove naroda samovolji posameznega ministra ter s tem na stežaj odp.ro vrata intrigam od strani tajnih in neodgovornih sil. 3. ZZS protestira proti takemu načinu obravnavanja vprašanja naših vseučilišč, ker nočemo, da bi najvišje znanstvene in kulturne dobrine preživljale večne krize. 4. ZZS zahteva, da se vprašanje vseučilišča reši definitivno potem zakona, ki ga naj odglasuje narodna skupščina oziraje se na enodušno voljo vsega naroda. 5. ZZS želi, da slovensko vseučilišče v interesu znanstveno-kulturnega udejstvovanja že končno pride do mirnega, nemotenega dela, zahteva izpopolnitev vseh fakultet, kar naj omogoči tsk^ našega vseučilišča z vseučilišči kulturni*1 narodov. 6. ZZS zaupa vsem slovenskim P°" slancem v Beogradu in veruje, da bodo čuvali in branili naše vseučilišče v smislu gornjih naših resolucij in resolucij naših kulturnih, prosvetnih in drugih organizacij. UDRUŽENJE JUGOSLOVENSKIH INŽENJERJE V IN ARHITEKTOV je na svojem društvenem sestanku v Ljubljani dne 25. novembra 1927 sklenilo podati svoj najodločnejši protest proti členu 44. osnutka finančnega zakona 1928/29 ,8 katerim naj bi se omogočila okrnitev ljubljanske univerze. Smatramo celotno in neokrnjeno ljubljansko univerzo kot tekovino naših davnih stremljenj. Zahtevamo kar najsvečane-je, da naj ostane v sestavu ljubljanske univerze tudi tehniška fakulteta neokrnjena, ker je kot taka nepogrešljiv faktor v razvoju narodnega gospodarstva in kot najvišji tehniški učni zavod brezpogojno potreben za industrijski napre-nek Slovenije. Poudarjamo obenem, da je volja našega Udruženja, broječega 2500 inženjerjev in .arhitektov, da še naprej, neoziraje se na osebne žrtve z , vsemi silami delujemo za napredek ljubljanske tehniške fakultete, ki naj služi v okviru neokrnjene ljubljanske univerze svojemu končnemu'cilju, to je povzdigi, jugoslovanske kulture. Apeliramo na ministrski svet, da člen 44. omenjenega zakonskega osnutka umakne, ako pa tega ne stori, gre naš nadaljni apel na Narodno skupščino, da brezpogojno odkloni ta predlog ministrskega sveta. OBUPEN POLOŽAJ KRONSKIH VPOKOJEN-CEV. Zima je tu, ki smo jo s strahom pričakovali, saj smo brez živeža, kuriva in v raztrgani obleki. Pričakovali smo, da se nam vendar uredijo naše pokojnine, ki so nam zajamčene tudi v rimskem paktu. Nadejali smo se, da se bodo vpoštevale naše predložene spomenice, vložene že 5. okt.ohra 1925 od združenih železniških društev Subotice, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane, toda zmotili smo se. Mesto, da se nam urede po zgoraj imenovani spomenici naše pokojnine, je kraljevska vlada izdala naredbo, katera je veljavna od 1. avgusta 1- 1., da se prevedejo kronski vpo-kojenci na dinarske. Kdor je natan&io pre-motr.il to prevedbo, je videl, da ta prevedba ubogim vpokojencem ne prinese rešitve. A še ta prevedba se zavlačuje, ne vemo iz kakšnih vzrokov. Minuli bodo že štirje meseci, direkcija državne železnice v Ljubljani pa z delom ni še niti pričela. Go-tovo se čaka, da polovica vpokojencev prej umrje. Kaj se pa zgodi z železniškimi invalidi v Sloveniji, ki so prideljeni Središnjemu uradu v Zagrebu, nam še ni jasno. Vnovič opozarjamo vse merodajne faktorje in gospode narodne poslance na krivice, ki se nam gode, in na bedo, v kateri živimo. Poudariti moramo, da je pr.ikipela mera trp; ljenja do vrhunca. 'Kaj smo zakrivili mi, ki smo opravljali najtežjo in najbolj odgovorno službo, dali svoje zdravje v prid vsej javnosti, plačevali prispevke v svoj fond, ki je naložen tudi v realitetah, — da se z naini tako postopa? Zadnji čas je, da se nas reši neznosne bede. »Srbija na Orlandovem konju . Poručilo poročevalca glavnega fašistovskega glasila iz Beograda. Ko je po podpisu francosko - jugoslovanske pisateljske pogodbe v italijanskem tisku nekoliko polegel vihar ogorčenja zaradi ne-f: ičakovaiiega poraza, ki je zadel italijansko i- jistovsko zunanjo politiko s podpisom te l'1 godbe, se je moglo misliti, da bo italijanski tisk, zlasti pa tisti, ki je v najožji zvezi italijanskim zunanjim uradom, krenil po ^iugi poti, da se bo pričelo polagoma ono z‘ano, pristno italijansko sladkanje in la-anje, ki naj bi eno ali drugo obeh pogod- I nie nagnilo na italijansko stran in tako ^brisalo silno mučni vtisk tega italijanskega diplomatičnega poraza. Toda kakor kaže dnašnji >11 Popolo d’ Italia«, Mussolinijev list in glavno glasilo fašizma, se fašizem še ni pomiril. >11 Popolo d« Italia« je poslal svojega posebnega poročevalca v Beograd, da se na licu mesta pouči o razpoloženju v jugosloven-skih vodilnih krogih in tako je ta poročevalci gospod Piero Parini, ki je tudi v času cnega takoimenovanega »albanskega spora:; Poslla svojemu listu par za nas in našo dr-^®vo nesramno žaljivih dopisov iz Beograda, poslal svojemu listu par za nas in našo dr-^aturnoni 17. t. m.«, ki pod zgornjim naslo-'ortl — »Orlandov« konj naj pač pomeni to-'ko, da sedi na njem Srbija, Jugoslavija kot II ©kak »Orlando furioso«, blazno besni Orlando! — ometava zopet nas in našo državo z Eajnesramnejšimi žalitvami. Evo, kako piše: »Pravi duh in dejanski smoter francosku-jugoslovenske pogodbe se moreta lahko spoznati tu v Beogradu. Francoska diplomacija dela krivico svoji tradiciji, ko se trudi že nekoliko dni, da bi pred svetom skrčila pomembnost pogodbe na samo formalnost, ker komedija, ki se predstavlja v Parizu, ne nahaja v Beogradu igralca, ki bi jo hotel igrati in je tako neskladnost tonov velikanska. »Pariz trdi, da ni nič izrednega v pogodbenih paragrafih in da se pogodba v celoti sklada z onim proslulim »okvirom« Društva narodov, toda v Beogradu se listi, diplomati, vojaštvo in celo preprosti narod, ki bolj politizira, kot pa grški, nahajajo v nekem sta-nju radosti in navdušenja, ki je že kar naravnost komično, smešno! Kakor vsi narodi, ki so v kalu svojega duha ohranili nagon? azijskih plemen, od katerih izhajajo neposredno, se Srb ne da brzdati in že vidi, kako »iegovi vojaki ob strani franeoskih vojakov lete od zmage do zmage na poti v Bim. italijanski bralec bo mislil v svoji ljubeznivi skeptičnosti, da se to očividno ne vjema 2 zdravim razumom ali da je pretiravanje pristranskega novinarja, toda iv našo srečo izhaja resnica iz teh Srbov tako jasno in resnica, je, da se sedaj čutijo gotovi zaščite in mislijo, da morejo dajati duška kar najdrznejšim upom. Za nas je kar največje važnosti, da zabeležimo to psihološko stanje, ker pojasnjuje in bo v bodočnosti pojasnjevalo marsikatere stvari. >Srbi razkričavajo celo s streh ono, česar Quai d’ Orsay ne pove, in sicer, da je nova P°godba naperjena izključno proti Italiji. Beogradu se morejo te dni čitati nameni vodilnega razreda in vojaške kaste kakor v odprti knjigi. Ni ravno treba, da bi človek napenjal svojo spretnost, da se iz teh ljudi izvabi razkritje njihovega resničnega duševnega stanja, ker nam brez obotavljanja pomaljajo pod nos svoje misli. Pravijo n. pr., da pogodba vsebuje strahovite vojaške klavzule, v smislu katerih bodo, če bo Jugoslavija imela vojno z Italijo, »chasseurs des al-,>es< (planinski lovci) udrli s Pomorskih Alp ln bodo francoski aeroplani razrušili lepo število italijanskih mest. Pravijo, da je srbski generalni štab ena in ista stvar s francoskim generalnim štabom, »bureau II«, in da so dva generala in nekoliko častnikov francoskega generalnega štaba, preoblečeni v srbske častnike in celo v kmete, ogledali vso mejo proti Italiji. Pravijo tudi, da se je v Kot6ru izkrcalo tritisoč strojnic za vojsko SHS in da so slavne orožarne v Saint-Etien-nu poslale semkaj veliko število mnogostrel-nih pušek, ki jih še qima niti francoska vojska. Pravijo, da je vse pripravljeno, v naj-zakritejših pretokih dalmatinskega otočja za prikladno namestitev francoskega brodovja in da se je končno po dobrih francoskih nasvetih železniški promet iv Jugoslaviji organiziral tako, da je mogoče vreči na dan osemdeset vlakov na italijansko mejo. »Vse te pomembne stvari vam pripovedujejo z veseljem, ki daje blesk njihovim motnim očem, in če jih še dalje poslušate z lahno ironičnim ponašanjem, ne da bi prekinili pazljivo ogledovanje ognja svoje cigarete, ki z majhnimi bliski požira sladki rumeni makedonski duhan, se razburijo, nalagajo barve še bolj na debelo in vam s svinčnikom razkažejo na balkanski umazanem, ponarejenem mramorju mizice vojni načrt. Ali so odkritosrčni? Gotovo! In mi vemo, da pripoveduje velik del resnice, ki se lahko razvidi skozi meglo bluffa. »Gospod Briand je diplomat in novinarji morejo v Parizu govoriti in pisati, kar hočejo o tolmačenju in pomembnosti pogodbe; mi pa poslušamo krik radosti v Beogradu, ki je glas srca, ki udarja na dan. »Če se hoče zanikati, da v pravkar podpisani pogodbi obstoje klavzule vojaškega značaja, je prav tako, kakor da bi se hotela zasukati solnčna svitloba. Za krotko, blamirano, navihano postavo Brianda se odrazuje trda čeljust Focheva. Skupno vojaško delovanje je kar očividnejše in se je v zadnjih mesecih še pojačilo. To ve vsakdo v Beogradu in v Srbiji. Človek bi moral biti slep, da bi ne videl tega. »Ti Srbi so bili vedno mrzki jun&čarji (Parini uporablja izraz »amazzasette«, torej tisti, ki jih sam ubije sedem) in smešni, ali krvoločni bahači ter je zelo logično, da je oči-vidna podpora s strani Francije potrdila v njih osupljajočo predrznost. Če se poluša nje, bi bila Italija v oseminštiridesetih urah v njihovih rokah. Zanje tvore italijansko vojsko sami »caporettisti (Kobaridarji): Neverjetno se zdi, pa je vendar res, neizpodbitno res, da ti ljudje mislijo, da nas morejo vreči na tla z dobro zanovanim — po francoskih strategih — vojaškim pohodom.« »Uspeh, ki ga je dosegla francoska politika s sklenitvijo pogodbe, se more torej izraziti s tem, da je odpravila v Srbih, zlasti pa v srbski vojaški kasti, katera obvladuje dvor, kakor tudi notranjo in zunanjo politiko, neki pustolovski duh, ki je bil že zelo razvit. Ni si mogoče predstavljati, preden pa človek dejanski ne spozna, kakšna sta v resnici srbski vodilni razred in vojaška kasta. Nasilnost, pustolovstvo in spletkarstvo so tri neomajne temeljne točke njune politike. Do-čim je bil stari Pašič, dasiravno je bil istega moralnega kova, človek, ki je imel čut odgovornosti in je vedel, kdaj je trenutek ugoden ali neugoden za zaupanje v srečo, so njegovi nasledniki ljudje, ki so sposobni za vsak nepremišljeni udarec.« »Evropa se moti, če misli, da srbska politična in vojaška klika miruje. Lahko je proro-kovati in trditi, da bo gotovo delala neumnosti, in tedaj se bo videlo, kaj stori lokar-nistična Francija, Francija gospoda Brianda, ki vsake jeseni kriči s tribune v Ženevi: »A bas les canons, 4 bas les mitrailleuses!« (Doli topovi, doli strojnice!); videlo se bo, kaj stori francoski generalni štab. »Ti Srbi — vztrajamo na tem, da označujemo in opredelujemo Srbe, ker Hrvatje in Slovenci igrajo v politiki SHS edino le ulogo zbora — bodo proti nam gotovo uporabljali iste sisteme, kakor so jih proti Avstro-Ogr-ski, namreč izzivali -bodo do skrajnosti in vse se bo pripravilo, kakor sarajevski zločin, v gotovih beograjskih uradih, kakor je zgodovinsko dokazano.t »V Italiji se je treba pripraviti, da bomo imeli živce na mestu, in z največjo mirnostjo opazovati, kako se bo razvijala akcija, ki jo bodo Srbi organizirali s svojimi tradicionalnimi sistemi, in predvsem ne bomo smeli ponavljati zmot, ki so jih drugi že storili v svojih odnosa j ih s temi ljudmi. Besedi Srbov se nikakor ne sme verjeti, če je ne spremljajo stvarna dejstva. Dovolj bo, če se spomnimo, da je Ninčič leta 1924 formalno zagotovil Rim, da je bila Jugoslavija neudeležena pri prevratu proti Fan Noliju v Albaniji, pa si je potem leta po tiranskem paktu, javno v Beogradu lastil čast, da je on pripravil oni prevrat. Pomni naj se, da Ninčiča smatrajo v evropskih zunanjih uradih in v Društvu narodov za enega najboljših in najvrednejših državnikov Kraljevine SHS.« »Da bi si mi sami zakrivali resnico, bi bilo neodpustljivo, in resnica ^a je, da so Srbi zajahali Orlandovega konja, da so se vrgli v politiko sovražnosti proti Italiji in da jim je francoska podpora še podesetorila njihovo prejšnjo predrznost in pustolovnost. Danes se ne smejo več uporabljati običajne diplomat-sko-novinarske fraze Kakor > razpršen j e nesporazuma«, pride se do potrebnih razjasnil in druge take. »Gospodu Marinkoviču, ministru zunanjih stvari, ki je v svojih pariških intervjuvih kazal željo, da bi obnovil uspešne razgovore z Italijo, se mora odgovoriti, da mora kot predpogoj ratificirati in primeniti nettunske konvencije, ki so logična posledica rimske pogodbe in pogoj za nje dobro primenitev. Ni se mogoče pogajati s tistim, ki ne drži besede in podpisa. Treba je, da se vodilna srbska klika prepriča, da je treba vsaj navidezne korektnosti v odnošajih z drugimi državami. Nihče ne misli zahtevati dobre vere in bistvene korektnosti njihovih namenov in naklepov, ker pač »natura non fatit saltus« (narava ne dela skokov); toda neko lojalnost, četudi le formalno, pa je vendar treba čuvati, čeprav je človek Srb. »V presoji jugoslovenske politike se ne sme pasti v zmoto, da bi se Srbi zamenjavali s Hrvati in Slovenci. Srbi so pravi gospodarji in drže državo v svoji pesti, kakor bi jo bili zasedli, dočim pa so ostali pasivni, izvzemši Macedonce, zaradi katerih se mora držati v njihovi deželi mobilizirana cela armada. Hr-! vatje in Slovenci nas sovražijo po habsburški tradiciji, srbsko politiko napram nam pa vodijo čisto drugi nagibi. »Živce na mestu in mirna odločnost sta torej oba Italijanom potrebna pogoja pri opazovanju jugoslovenskih stvari od danes dalje. Francija, ki je dvignila v sedlo na Orlandovega konja svojo ratoborno zaveznico, bo imela časa, da preudari, ali bi ne kazalo napraviti, da konj spodrsne.« — — — Primorsko p smo. Splošni položaj t umetnosti Italije. Fašizem ima v svojem programu kot najvažnejšo nalogo v bistvu pomlaaiti narod, preurediti državni ustroj v duhu slavne tradicije rimskega imperija in poznejšega rinascimenta. V političnem, kakor tudi v gospodarskem pogledu je to mogoče v večji ali manjši men izvedljivo, ker gre pri tem za čisto konkretne, realne interese, toda v duhovnem pogledu, posebno pa v umetnosti, je ta hotena obnova neprimerno težja, ker je treba predvsem radikalno spremeniti mentaliteto celo generacije. Tako se vidi, da je starejša generacija zamenjala le politični znak, a je v bistvu ostala pri starem. Povsem naravno je torej, da je novi režim obrnil pažnjo predvsem na naraščaj. A tudi tu so se pojavile težkoce, predvsem pa v dejstvu, da ni najti mlaae, močne osebnosti, ki bi znala s svojo avtoriteto in notranjo silo potegniti maso za seboj, kakor se je to zgodilo v političnem življenju naroda. Ker hoče fašizem delovati v znamenju mladosti, bi bilo pričakovati, da se obrne tudi v umetnosti za sodelovanje k naj-ekstremnejši levici. ioda pri trenotni disorijentaciji je bil pregled težak, še težja pa izbera. Zlasti v Italiji je bila slika umetniške tvorbe nadvse kaotična: naj-bujnejši akademizem in profesionalizem, vkoreninjen v bogati tradiciji in pospeševan na državnih' akademijah, temu v diametralnem nasprotju pa Mari-nettijev futurizem, smela gesta mladostne prenapetosti, ki je hotela razruši vse vezi s preteklostjo. Toda Mannettijev futurizem, čeprav že predvojni propagator skrajnega nacijonalizma in potem prvi pripadnik fašizma, si ni mogel tekom svojega, že dolgoletnega obstoja p.._______- i.i popularnosti v narodu, m.j. zadostnega razumevanja med inteligenco in so ga vsled tega smatrali le za zanimivo gesto, epizodo, ker je slednji v uistvu konstruktiven, a futurizem ni mogel, razven destruktivnega značaja, pokazati nikakega aela, ker je bil že v kali za to prešibak. Ta splošna desorijentacija v mentali- teti, se je odražala tudi v dejstvu, da so se žurnalistični polemiki, kritiki in ! ustvarjajoči umetnici ooračali naravnost na poatične stranke s prošnjo, naj naredi konec tej zmešnjavi in naj z oatočno roko pokaže novi pravec. Kakor se victi to naivno se je vendar^ vlada resno ba-vila z mislijo, omejiti število razstav na minimum, omejiti s tem epidemijo umetniške nadprodukcije, ter tako dvigniti sedanji niveau umetnosti. Toda proti takemu samovoljnemu odločevnaju so se oglasili z druge strani tudi najpomembnejši možje, med drugimi Ugo ujetti, tako, da je to vprašanje še danes oaprto. Vendar ni vladni režim opustil te naloge: Gentilejeva šolska reforma je prinesla — vsaj v pouku risanja — individual-nejšo, bolj umetniško vzgojo (med drugimi nalog učiteljskemu osobju, biti v kolikor mogoče tesnejšem, osebnem stiku s produktivnimi umetniki), pripravlja se ukrep za obvezni poset umetn. zbirk, na drugi strani se je pa reformiral, nekoliko osvežil učni program na akademijah s tem, da so zamenjali stare profesorje z mlajšimi, čeprav morebitnimi eklektiki in jutrašnjimi akademiki. Bil je pa tudi skrajni čas za to, saj so bile do danes akademije le bogate zaloge mav-čevih odlitkov, predlog in raznovrstnih ! draperij, tako da so bile na glasu kot najbolj konservativne in preživele v Evropi. Medtem je pa fašizem, slično boljševi-kom, razširil svojo politično bojno taktiko tudi na ostale panoge kulturnega življenja, s tem da je vstvaril profesionalne sindiktae in tako tudi one za umetnike. Naivno bi bilo pričakovanje, da vzgojijo ta stanovska udruženja nove genije, ali da jih vsaj obvarujejo lakote, ker so podobne institucije večinoma opora šibkejšim, kakor paž povsod. Vendar imajo ti sindikati nekaj vzgojnega, več programtičnega, ker imajo od politične | stranke poverjen mandat, osvežiti seda- • njo generacijo in predvsem, primemo v zgojiti nov naraščaj. ON. ODPRAVA VIZUMOV POTNIH LISTOV. V desetem letu po svetovni vojni se s potovanjem še vedno velik križ, kajti polni listi povzročajo ljudem sitnosti in oemalih stroškov. Vsaka formalnost, ki se kakemu obmejnemu policaju ne zdi povsem v redu, je bila in je marsikje še danes nekak krimen, zločin proti varnosti države, kar treba strogo kaznovati. Tudi ves način tistega pregledovanja je marsikje še vedno potnikom v veliko nadlego in veliko je razburjenosti ob mejah — popolnoma po nepotrebnem. Vsak pameten človek je že davno prepričan, da taki ljudje, ki so lahko nevarni,- pridejo čez vsako mejo kljub najstrožjim policijskim odredbam in kordonom. — Nemški zim. min. Strese-mann je pred zbranimi novinarji napravil dovtip o teh vizumih, češ, ker sta jih Nemčija in Avstrija odpravili, so nasprotniki Anschlus-sa že sklepali, da je ta blizu, — kakor da so vizumi kdo ve kako pametno delo. Kogar bi države rade odstranile, ta pride gotovo brez vizuma v "državo. In resnico teh besed bi mogel mirne duše potrditi vsak naš obmejni stražnik. Ni mogoče, da bi te resnice ne spoznali tudi državniki, ki sicer krepko držijo v ve-lja/vi potne liste in vse njih sitnarije. Zato moremo zopet brez skrbi potrditi v vseh tonih ponavljano trditev, da vse take sitnarije ob mejah so edino za to dobre, da se državne blagajne polnijo s tem krvavim davkom na riuksua« potovanja. Kdor hoče potovati, naj plača davek, in sicer neprimerno visok davek! Ako bi bila potovanja res po večini samo luksus, nja bi še bilo kako zmerno obdavčenje, ali ni res, da so potovanja luksus, marveč res je, da je ogromna večina potnikov po vojni le iz potrebne in v korist trgovine, izvoza, mednarodnega gospodarstva. Zato pa je tisto obdavčenje v obliki pristojbin za polne liste in vizume edino le grdo izžemanje prebivalstva, in sicer navadno tistega, ki je itak že čez vse meje obdavčeno. Prav radi vsega tega, kar smo gori čitali, si evropska demokracija prizadeva, da hi se potni Usti odpravili. Z nekako zavidnostjo v 'bratski tekmi moramo priznati, da gre v tem pogledu z najlepšim vzgledom naprej — češkoslovaška republika pod Benešovim vodstvom zunanje politike. Ta je odpravil vizume že z desetorico držav, a v zadnjih dneh smo čitali, da z novim letom odpadejo vizumi tudi z Avstrijo in Nemčijo — pa tudi 9 Poljsko in Rumunijo so dogovori. Tri tej priliki bi sprožil vprašanje: Kakšne razmere pa vladajo med zaveznima državama Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko? V Avstrij dobivam vizum za celo leto brez- ■ plačno za Češko pa za enkratno potovanje proti plačilu — 64 dinarjev?! Na avstrijskih železnicah dobivamo jugoslovanski novinarji brez posebnih zadržkov polovično vožnjo, na Češkem pa ne. Tudi naši dijaki dobivajo v Avstriji veliko ložje polovične karte nego na Češkem. — Kako je vendar kaj podobnega mogoče? Kako zavezništvo *pa je to in pa ta Mala antanta? A. G. 1 Mož: Povej mi, draga moja, kaj naj ti kupim za tvoj rojstni dan. Žena: Oh, ne delaj si nepotrebnih skrbi. Boš že dobil pozneje račun . . . Dnevne vesti. — Vpokojeni ministri. »Službene Novinec objavljajo ukaze o upokojitvi nekaterih ministrov na razpoloženju. Vpokojeni so: dr. Marko Trifkcvič, dr. Živko Petričič, dr. Mate Drinkovič, dr. Gjuro Šurmin, dr. Dušan Peleš, dr. Vojislav Janič, divizijski general Dušan Trilunovič, dr. Nikola Pekič, dr. Benjamin Šuperina. Dolžnosti ministrov so med drugim razrešeni Josip Gostinčar, Ivan Roškar, dr. Niko Zupanič, Ivan Palačefc, dr. Ivan Krnic in dr. Gjuro Supilo. — Vpokojeni so tudi bivši državni podtajniki Momčilo Jokovič, Nikola Novakovič, -Sreten Vukosavljevič, Danko Trifunovič, Lazar Šuvakovič in Andra Petrovič. — Naši profesorji posetijo Francijo. Francoski profesorji so povabili potom Profesorskega društva naše, da naj poselijo Francijo. Naši profesorji so sklenili, da se prijateljskemu povabilu odzovejo za časa velikih počitnic. Za ekskurzijo se je prijavilo že znatno število udeležencev. * — Pravilnik o oblastnih kontrolah. Ministrski predsednik je podpisal pravilnik o poslovanju in organizaciji oblastne kontrole za pregled računov samoupravnih oblasti in ostalih javnih korporacij, ki prejemajo stalno pomoč od države. — Nov poštni zakon. V poštnem min. je izdelan nov načrt zakona o pastah, brzojavili in telefonskem prometu v letih 1924, 1925 na komisija strokovnjakov. Novi zakon bo ustrezal modernim tehničnim in mednarodnim potrebam. — Statistika o poštno-brzojavnem in telefonskem prometu. Poštno ministrstvo je dalo v tisk veliko statistiko o poštno-brzojavnem in telefonskem prometru v letih 1924, 1925 in 1926. — Izpiti v poštnem ministrstvu. Od dne 1. do 10. t. m. se vrše v poštnem ministrstvu strokovni izpiti uradnikov brzojavne in telefonske stroke I. in II. kategorije iz vse države. — Komisar za agrarne operacije v mariborski oblasti v Ljubljani razglaša: Ker je prvi četrtek v decembru praznik narodnega ujedinjenja, se vrši uradni dan komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti v soboto, dne 3. decembra 1927 od 10. do 13. ure v palači velikega župana v Mariboru, soba št. 9, pritličje na desno. — Enodnevna protestna stavka vseh kine-matogmrafov v Jugoslaviji. Centralni odbor zveze kinematografov v Beogradu je sklenil, da morajo biti danes, dne 28. t. m. v znak protesta proti (neznosnim davkom in taksam zaprti vsi kinematografi v celi državi. Večina kinematografov plača na taksah 31 %*od brutto-dohodkov, v Ljubljnai znašajo takse colo 46% brutto-dohodkoiv. Na drugi strani pa so letos vsled gospodarske krize brutto-dohodki po-vsodi za 20 do 35% padli. Enodnevna stavka najbrže ne bo rodilo zaželjenega uspeha, za ta slučaj pa propagira, centralni odbor v Beogradu daljšo stavko, ki naj bi trajala toliko časa, da bi se takse znižale na znosno višino. — Učiteljsko društvo za novomeški srez bo zborovalo v soboto 3. decembra 1927 ob 13. uri popoldne v Novem mestu. Dnevni red: . Poročila. 2. Naloga učitelja ob nalezljivih bolezni — poroča srezki sanitetni referent dr. Viktor Gregorič. 3. Delovanje ikrožkov. 4. Slučajnosti. — III. izkaz prispevkov poslanih Jugoslo-venski Matici za »dinarski dan«. Osnovne šole: Špitalič 20.50, Prevorje 35, Orla vas 106, Stari log 20, Lesce 25, Železniki 5, Zanvostje 20, Podblica 20, Nomenj 11.50, Ambrus 15, Preserje 42.75, Prihova 10, Pod Velko 38.50, Grlinci 210, Dobrnič pri Trebnjem 30, Sv. Jedert 17, Zidani most 30, Lesce 20, Nevlje 40, Komenda 51.50, Dole pri Litiji 50, Sv. Martin na Pohorju 63, Sovodnje 66, Selca nad Škofjo Loko 54, Sv. Katarina pri Medvodah 23.50, Globoko 82, Štore pri Celju 222, Bušeča vas 50, II. drž. gimnazija Ljubljana 608:90, II. deška meščanska šola Ljub- ■ liana VII. 185, učiteljstvo osnovne šole Slivnica pri Mariboru 34, Žerjal Ante, ucenec II. deške meščanske šole v LLjubljani 5, Sokok Sv. Lovrenc na Pohorju 70, Koroška Bela 200, Guštanj 110, Vrhnika 350.70, -r podružnice Jugoslovenske Matice: žiri 517.50, Logatec 7144, Krško 520, Vrhnika 313.90, Vič pri Ljubljani 245, Kranjska gora 701, poverjeništvo J. M. Gamilsko 317, Čitalnica Sv. Jedert nad Laškim 25, Pevsko društvo Ježica 30, Josip Blaira, Ra-doha 11, Ljudska knjižnica, Motnik 145, Pevsko društvo »Zvon«, Šmartno pri Litiji 152, Kolo jugoslovenskih sester, Dravograd-Meža 115, Javna ljudska knjižnica. Sv. Jedert 50, Združena katoliška društva, Vrhnika 377. — Razpis dijaške ustanove ljubljanskega mesta za učence tehniške srednje šole v Ljubljani. Mestni magistrat razpisuje štiri mesta ustanove za učence višjih oddelkov in tri mesta za učence nižjih oddelkov te šole v iznosu po 1000 Din letnih. Pogoji so razvidni iz razglasa na občinski deski in na srednji tehnični šoli. — Iz sodne shtžbe. Okrajni sodnik dr. Fran Luznar je premeščen od okrajnega sodišča v Kostanjevici k okrajnemu sodišču v Radov- t. .1.; na kasnejše po se iz gotovih vzrokov ne bo mogoče ozirati. »Lovska zadrugam, Rimska cesta 2/II. — Za Miklavža, Božič in Novo leto ima Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 v svoji veliki zalogi a*azličnega manufakturnega blaga najprimernejša darila. Državni nameščenci dobijo blago na obroke po najnižjih cenah in brez vsakih stro-škov, le proti predložitvi legitimacije. — Najlepše darilo za Miklavža je list »Mladi junak«. Stane letno samo 10 Din. Zahtevajte eno številko brezplačno na ogled. Naslov: »Mladi junak«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Ljubljana. ljici. — Is prosvetne službe. Napredovala sta: profesor srednje tehnične šole v Ljubljani Anton Sever v 6. skupino I. kategorije, profesor na dvorazredni trgovski šoti v Ljubljani Ivan Gruden pa v 2. skupino II. kategorije. — I* državne službe. Imenovana sta: za okrožnega šumarja in šefa šumske.uprave v Skoplju šef šumske uprave v Gjevgjekji jMi-liutin Lončar, za kmetijskega referenta radovljiškega sreza pa pripravnik Josip Sustič. — Inženjerska praksa je dovoljena na vsem ozemlju naše države Ferdu sulcu iz Ljubljane. — Prijave za dobavo živo divjačine je možno vposlati še do vključno 10. decembra 1— Državni praznik narodnega iijediujo-nja dne 1. decembra. 1. december praznujemo kot državni praznik ujedinjenja troime-ne-ga naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod žezlom dinastije Ka-radjordjeviečv. V ta namen bo tega dne ob 10. uri v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve. V pravoslavni kapeli se vrši služba božja ob 9. uri, v evan-gelski cerkvi pa ob 10. uri. Na šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih uradih, kakor tudi v vseh obrtnih in trgovinskih podjetjih počiva delo. Od 11.30 naprej bo veliki župan ljubljanske oblasti v župa-nijski palači (Bleiweisova cesta št. 10) sprejemal poklonitve in čestiike. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi na izredni občni zbor v sredo, dne 30. t. m. otj 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union« vse ljubljanske in okoliške hišne posestnike z dnevnim redom: 1. Protest proti reduciranju fakultet ljubljanske univerze. 2. Razprava o novem stanovanjskem zakonu in pravilniku ter o postopanju hišnih posestnikov po 1. novembru t. 1. 3. Davčna reforma. 4. Občinske zadeve ljubljanske ter protest proti previsoki vodarini in gostaščini. 5. Določitev društvene članarine za leto 1928. 6. Slučajnosti. Vstop bo dovoljen samo posestnikom in posestnicam proti izkaznici. Z ozirom na važnost dnevnega reda in solidarnost vseh posestnikov se prosi mnogoštevilne udeležbe. — Odbor. 1— V torek volitev ljubljanskega župana. Ker je bil z razpisom velikega župana ljubljanske oblasti ugovor zoper izid volitev občinskega odbora v Ljubljani zavrnjen, je sklical vladni komisar Mencinger v smislu § 44. vol. reda v -občinskem zastopstvu v Sloveniji vse člane novoizvoljenega občinskega odbora ik seji, ki bo v torek, dne 29. novembra 1927 ob 17. uri popoldne v mestni dvorani z dnevnim redom: 1. Volitev župana. 2. Volitev podžupana. — iPri tem opozarja g. vladni komisar na določbo § 44. občinskega volilnega reda, ,ki se glasi: »Dotedanji obči n sld predstojnik povabi k tej voli t vi. proti dostavnici člane občinskega odbora z dodatkom, da tisti, ki brez veljavnega izgovora ali ne pridejo, ali pred končano voli-tvijo odidejo, izgube svoj odbomiški posel in tri leta ne sinejo biti izvoljeni ter da vrhu tega na občinsko korist plačajo globo, katero sme občinski odbor naložiti do 125 dinarjev. Zoper kazenski sklep ni dopuščena nobena pritožba.« 1— Pravljice za lieco. Atena priredi v kratkem za naše malčke že vsestransko pri-. ljubljene pop«oldanske pravljice. Zopet se bo- ■ de nudilo našim najmlajšim obilo zabave in I pouka v zimskih popoldnevih kot poslušal-j oem lepih, mičnih pravljic in pripovedk. Da bedo pripovedovanja pravi užitek nam jam-i čijo .imena dam iz prejšnjih sezij in drugih, j katere bodo tako ljubeznjive in požrtvoval-{ ne ter sprejele to vse hvalevredno nalogo. ! Pripovedovanje pravljic se vrši letes v beli ! dvorani Uniona I. nadstropje, vhod Franci-škanska ulica 2. Čas se objavi v dnevnikih, j 1— Miklavžev večer v zelo dostojni obliki : priredi dne 5. decembra v areni Narodnega doma SK Ilirija. Naprošamo vse člane, da se s svojci in prijatelji udeleže te družabne prireditve, katere eden glavnih ciljev je, ustvariti prisrčne medsebojne odnošaje med našim članstvom. Načelnike sekcij pa pozivam, da prevzamejo od g. Baltezarja vstopnice in jih razdelijo med člane-pripadnike njih sekcij. — Predsednik. Vsemu Sokolstvu! Prvi december je sokolski praznik ter je letos posvečen odinole sokolskemu naraščaju. Vsa sokolska društva so dobila vsa navodila za praznovanje tega dne in dolžnost vseh društev je, da izvršijo točno ta navodila. — Starešinstvo Jugoslo-venskega Sokolskega Saveza. — Člane in prijatelje Športnega kluba Ilirije opozarjamo na našo veliko plesno prireditev, ki se vrši dne 7. januarja 1928 pod de-vizo: Reduta v cvetju v Unionski dvorani. Člani, ki žele aktivno sodelovati pri pripravljalnih delih, naj se javijo pri Baltezarju v kavarni Evropa pismeno ali ustmeno. Z veseljem jih. bomo sprejeli. Opozarjamo že da-! nes, da bo dostop na našo prireditev mogoč j tudi v temni promenadni obleki. — Prire-: ditvena sekcija. I 1— Volnene nogavice, žemperje, ovralni-1 ko, žepne robce, kravate in naramnice naj-fšucjše kvalitete po solidnih cenah za Miklavževa darila pri FRANC PAVLIN-U. Gradišče 3. Maribor. m—Ljudska univerza v Mariboru. V tetek2. dec. predava g. prof. Šerko »Živčne bolezni?. V Studencih (deška šola). V torek 29. novembra predava obl. ref. g. dr. Jurečko o predmetu: Kako si obdržimo zdravo našo rodbino? V pondeljek, dne 28. *i. m. ob 8. uri zvečer se vrši radi nepričakovanega od-potovanja g. dr. Tasiča v Beograd — predavanje zagrebSkega pedagoga g. vseuč. prof. dr. Turiča o velevažni temi: »Vzgoja drža-votvorca v narodni, demokratični drža vi. < m— Popravljanje oblastnih cest. Mariborski oblastni odbor je prevzel oblastne ceste v skrajno zanemarjenem stanju in treba veliko dela in žrtev, da se bodo vsaj deloma popravile in zboljšale, tako da bodo zopet lhako služile svojemu namenu v onem obsegu kakor je potrebno. Posebno zanemarjene so ceste v Prekmurju in Medmurju, pa tudi nekatere v Slovenskih goricah in v Mežiški dolini. Doslej .je votiral oblastni odbor že velike vsote za popravilo cest v šmarskem okraju, v prevaljskem okraju in drugod. Samo za ceste v Mežiški dolini je izdal 200.000 Din. V Prekmurju je pričel z dovažanjem gramoza na cesto. Radmožanci-Tur-nišča, v Medjimurju pa popravlja most preko Murice pri Kotoribi in cesto v medmur-skih goricah. Vsa ta dela je izvršil oblastni odbor kljub temu, da cest sploh še ni prevzel v svojo upravo. m— Smrt dr. Karla Thalmanna. Pred dnevi je umrl na Dunaju bivši vodja mariborske bolnice, kirurg dr. Karl Thalmann. Bil je izboren specijalist v svoji stroki. m— Poverjeništvo Slovenske Matice. Poverjeništvo Slovenske Matice za mesto Maribor je prevzel g. prof. Favai. Pri njem se lahko vplačuje članarina in se naročajo publikacije Slovenske Matice. m— Izzivanje renegatskih elementov. Kljub temu, da se nahajamo že deseto leto v? svoji lastni državi, se še vedno dogaja, da prične ta ali oni renegat v svoji pijanosti nesramno izzivati in blatiti naš narod in našo državo. Zanimivo pri tem je to, da ne gre skoro nikoli za prave Nemce, ampak vedno j za poturice in take, ki nemščine sploh dobro ne znajo. Pred nekaj dnevi se je dogodil talk slučaj v neki gostilni, kjer so gostje z iz-j zivačem sami obračunali, sedaj pa se je ena-| ko izzivanje izvršilo v neki restavraciji. Brezposelni trgovski pomočnik Karol Napotnik je pričel v pijanosti blatiti Slovence in Jugoslavijo, toda bil je izročen policiji, kjei- je prejel za plačilo 10 dni zapora, po prestani kazni bo pa izgnan iz mesta. Vsa ta izzivanja pa dokazujejo, kako globoke korenine je pognalo pri nas bivše potujčevanje naših nezavednih ljudi. jSSSi Pletenine s to mamko so nojbolJSe 1 Telovniki n dame In gospode. — Žemperjl, puloverji, kostumi. TRŽIČ. V torek 22. t. m. se je otvoril v našem trgu esperantski tečaj za začetnike. Udeležba j je zelo velika, tečaj se vrši ob torkih v me-j ščanski šoli. Novi prijavljenci so še sprejemajo. Po končanem tečaju bomo ustanovili j esperantski klub kakor jih že obstoja veliko število po Sloveniji. DENUNCIJACIJE iESDEESARSKIH ŠTUDENTOV PRED SODIŠČEM. Včeraj se je vršila prva razprava v senzacijonalnem procesu z ozirom na očitke o denuncijacijah esdeesarskih študentov pod PP režimom 1. 1925. Čeprav se je vedelo, da bo včeraj razprava preložena, je vladalo zanjo med di-jaštvom naše univerze ogromno zanimanje.. Že okrog 11. ure je zasedlo, vso razpravno dvorano št. 79 veliko število akademikov, ki so z napetostjo pričakovali razprave. Pred tiskovnim senatom se je pričela najprej razprava proti študentu filozofije in časnikarju Cirilu Kočevarju. Kočevar je obtožen, da je leta 1926 napisal proti Vekoslavu Iskri, sedanjemu predsedniku SSLU, očitajoč mu, da je eden glavnih krivcev, organizator in ini-cijator denuncijacij proti komunizma osumljenih študentov ter članom tedaj preganjanega katoliškega dijaškega društva »Razor«. Dva slična članka je napisal tudi obtoženec Franc Aleš. Radi teh člankov je vložil Vekoslav Iskra tožbo proti njima. Oba obtoženca sta nastopila dokaz resnice. Pri včerajšnji razpravi sta Kočevarjev branitelj dr. Ravnihar in Alešov branitelj dr. Lemež, zahtevala osebni prihod številnih prič ter da sodišče zahteva od oblasti akte o študentovskih preganjanjih 1. 1925. Te predloge je senat sprejel, nakar je bila razprava preložena. Senatu je predsedoval s. s. Kralj, vo-tirali v. s. svetnik Kaiser, Avsec in Juvane. Obtožitelja je zastopal dr. Knaflič. Kakor čujemo, obeta razprava razčistiti mnogo nezdravega iz tedanje politične in šolske uprave pod PP režimom v Sloveniji. Med drugim so povaoljeni kot priče tudi bivši prosvetni šef dr. Pavel Pestotnik in vsi srednješolski ravnatelji v Ljubljani. Politične vesti. — Ratifikacija pogodbe s Francijo. Nj. Vel. kralj je v soboto ratificiral pakt prijateljstva s Francijo. Po posebnem kurirju so bile nato poslane ratifikacijske listine v Pariz, kjer jih bo podpisal predsednik republike Donmer-gue. S tem bo ratifikacija pakta izvršena, nakar bo pakt takoj registriran pri Zvezi narodov in objvaljeno njegovo besedilo. Ob priliki ratifikacije pakta je naš kralj odlikoval vodilne uradnike francoskega zunanjega ministrstva, ki so imeli opravka s paktom, z visokimi odlikovanji. Tako tudi beograjskega poslanika Darda. = Skupščina odgodona. Na sobotni seji je skupščina soglasno odobrila trgovinsko po-godbo z Nemčijo. Nato je prišla v razpravo trgovinska pogodba z Belgijo, ki je bila t*1"1 sprejeta. Tu je prišlo do ostrih spopadov m zlasti muslimanski poslanci so bili ogorčen'-ker je Radič zmerjal muslimane s Turki. Muslimani so začeli nato Radiča obkladati z raz' nimi priimki. Poslanec Behmen je zaklical Radiču: »Vi ste cigan, ne Hrvat!« Ko je dobil vsled tega ustmen ukor, je še enkrat zaklical: Cigan pa je le. Ko je dobil nato še pismen ukor, je Behmen vzkliknil: Cigan pa Je le! — Nato je bil izvoljen odbor za proučevanje zakonskega načrta. Predsednik je nato naznanil, da je skupščina cdgodena in da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom. = Novi zakon o ustrojstvu sodišč. Ministrski svet je imel v soboto sejo, na kateri Je razpravljal o zakonu o ustrojstvu sodišč. Pošel je do definitivnih sklepov, o katerih Je pravosodni minister dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da je vlada sklenila: 1- Da s® sedanja »prvostepena« oziroma okrožna sod' šča v Srbiji in Črni gori ne ukinejo, da se vzporedno z uvedbo okrožnih sod1*0 njih število zmanjša le v toliko, da jih 0 tekom časa ostalo le potrebno štxevilo. 2. se bodo okrožna sodišča v Srbiji uvajala le stopnjema, začenši s 1. avgustom leta 1929, ko stopi novi zakon v veljavo, da pa se bodo sedanja okrožna sodišča, kjer obstojajo, spremenila v takozvana »sreska« sodišča brez spremembe dalokroga, samo s to spremembo, da se bodo uvedla nekatera nova okrožna sodišča. 3. Da se apelacijska sodišča obdrže. 4 da se na Cetinju ustanovi novo apelacijsko sedišče mesto vrhovnega sodišča v Podgorici in da se ustanovi enako sodišče v Osijek. Da se sedanje kasacijsko sodišče v Beogradu, Stol sedmorice v Zagrebu, vrhovno sodišče v Sarajevu, veliko sodišče v Podgorici in oddelek kasacijskega sodišča v Novem Sadu spoji v novo kasacijsko sodišče v Zagrebu ter da se mesta sodnikov ne bodo spopolnjevala, dokler se ne doseže število sodnikov, ki jih določa zakon za to vrhovno sodišče, namreč 63. — -Z ozirom na te spremembe bodo sodnike postavili na razpoloženja in začasno ukinili njihovo stalnost. —Pretep v finančnem odboru. Na sobotni seji finančnega odbora je prišlo do škandaloznih scen. Vsled malenkostnih stvari je prišlo med radičevci in radikali do silnih prepirov. Padale so psovke najgrše vrste. Malo je manjkalo, da ni prišlo do splošnega pretepa. »Budalo, lopov, konj, vol, magarac, ku-lja, lopuža itd.« so biil izrazi, s katerimi so argumentirali naši poslanci. Seja je morala biti opetovano prekinjena. Sklepov ni bilo storjenih drugih, ko da je bil zapisnik zadnje seje sprejet. Radovedni smo, če bi bil sprejet tudi zapisnik te' seje, če bi namreč prišle v zapisnik vse psovke, ki so letele. = Radič je iskal stika z radikali. Splitska radikalna »Država« piše: Z dobro poučene strani doznavamo, da je g. Radič opetovano iskal priliko, da se sestane z g. Aco Stanojevičem, ki je že par dni v Beogradu. Kljub vsemu Radičevemu prizadevanju pa do sestanka ni prišlo. G. Aca Stanojevič je dal Radiču razumeti, da se ne želi ž njim sestati in da tudi ne vidi potrebe, da bi se z njim sestal. Radič bi hotel preko g. Ace Stanojeviča približati se radikalom in priti z njim v stik v svr-ho ustvarjanja nove kombinacije. = Ponesrečen atentat na dunajskega župana Seitza. Ko je vstopil dunajski župan Seitz po otvoritvi »Schneepalasta« v avto, je stopil k njemu neznanec in oddal nanj 7 revolver-skih strelov, ki so pa vsi zgrešili cilj. Ko je padel prvi strel, je šofer takoj pognal avto in tako rešil župana. Atentator je hotel pobegniti, a je bil takoj prijet. Atentator je 23-leini brezposelni igralec Richard Strelin-ger, ki se je dopoldne udeležil proslave 10-letnice komunistične revolucije. Pravijo, da je atentat čisto politične narave, ker so hoteli z njim avstrijski komunisti zopet dobiti zaupanje Moskve. Kakor se namreč iz Prage poroča, je sklenila Moskva na predlog dr. Šmerala, da se iz stranke izključijo avstrijski komunisti, ker niso hoteli obsoditi politike Trockega in Zinovjeva. = Nemški proračun izkazuje 9502 milijo-nov mark izdatkov, za 367 milijonov več ko lani. To vsled tega, ker mora Nemčija plačati' po Dawesovem načrtu v letu 1928 za 400 milijonov zlatih mark več reparacij. Proračun je brez deficita in tudi ne predvideva nobenega posojila. Da je bil dosežen ta uspeh, je moral finančni minister izvesti obsežne redukcije. — Poljsko-litovski spor. Vesti moskovskih m nekaterih skrajno desničarskih nemških listov, da je hotel maršal PMsudski s svojini prihodom v Vilno pripraviti, da Litva preneha biti samostojna država, so se izkazale kot neresnične. Poljska namerava nasprotno Predložiti ves spor Zvezi narodov v rešitev. Gre namreč za to, da se Litva oficielno še vedno nahaja v vojnem stanju s Poljsko. Ko namreč gen. Želigorski osvojil Vilno za 0,JsJco in ko- je pozneje veleposlaniška kon-erenca prisodila Vilno Poljski, ni hotela Lit-va tega priznati in se nahaja še nadalje v vojneni stanju s Poljsko. Zaradi tega vladajo obema deželama nenormalne razmere, saka trgovina je nemogoča, mejni incidenti ‘° aa dnevnem redu in nasprotje raste stalno. Zato tervi m čuda, da bo zaprosila Poljska za in-encijo Zveze narodov, da se te nenormal-11(1 razmere nehajo. = Sovjetska nota poljski vladi. Pariška as?enlura TASS objavlja besedilo sovjetske note, ki je bila v petek izročena poljski vladi. Nota opozarja na napete poljsko-litovske od-ncšaje, ki ogrožajo mir in vznemirjajo sovjetsko vlado. Po mnenju sovjetske vlade Poljska lažje skrbi za mir ko Litva. Vendar je sovjetska vlada tudi hitro opozorila, da opusti vse, kar hi moglo odnošaje poostriti. Nota nadalje goA'ori, da se nameravajo radikalno razčistiti poljsko-litovski odnošaji. Sovjetska vlada je zainteresirana na miru v vzhodni Evrcpi in zato opozarja Poljsko na nedogled-ne posledice, ki bi jih moral izzvati vsak napad na Litvo. = Rikov odgovarja Baldwinn. Na kongresu ukrajinske stranke je odgovarjal Rikov na vprašanje Baldwma o obnovitvi diplomatskih odnošajev med Rusijo in Anglijo. Čeprav ni ruska vlada prejela tozadevno niti oficielnih S uiti necficielnih predlogov, vendarle izjavlja, ‘j da je Rusija pripravljena obnoviti tako doplo-matske ko trgovinske odnošaje z Anglijo, če st Anglija ne bo vmešavala v ruske notranje razmere, kakor se tudi Rusija noče v angleške. Če so biti ti odnošaji pretrgani, je bila to samo krivda Anglije. Rikov ne ve, če je Ealdvinova vlada v resnici za zbliža nje z Rusije, ker je zelo mogoče, da je bil Baldwi-n:v govor le votiven manever. Kam in kako sedaj ? jugoslovansko kolonijo. Naš krožek je društvo veliko večjega pomena, ker to js — manjšinsko društvo v Avstriji in v tej lastnosti so ga posebno toplo pozdravili dunajski Čehi, ki vidijo v tej naši organizaciji nove opore za bodoče delo. Novi prostori društva so v restavraciji Raimundhof tik znanega Raimundovega gledališča v VI. okraju. Vsako nedeljo od 6. zvečer je tu sestanek Slovencev od njih prijateljev. Doslej ni bilo nikdar manj nego 80 oseb obojega spola in vseh starosti, največ pa — kar je veselo znamenje mladine. Veliko večino tvorijo naši Korošci in vrle Korošice. Za pevski zbor se je priglasilo že blizu 40 pevk in pevcev, ki jih bo poučeval nadepolm mladi gospod Marijan Kozina iz Novega mesta. — Ali bo dovolj vztrajnosti in požrtvovalnosti? Na to smo radovedni, pričakujemo pa polni nad, da se ta lepi namen posreči. V soboto 3. decembra bo v istih prostorih Miklavžev večer z običajnim programom za take prireditve. Obdarovani liodo mali in velika otroci. — Kdor je bil le enkrat v tej živahni slovenski družbi, je odnesel lep spomin in pa prepričanje, da je bilo tu ustanovljeno nekaj zelo lepega in neobhodno potrebnega. <4 Bratianu. t } ■ ®eo§radu sta sklenila pred več 1 Kadič in Pribičevič svoj znani spo-!azuHi, 12 katerega se je rodil »blok ttečke demokracije.« Ali je ta blok tu-m na znotraj tako trden, da se bo iz-'azal sposobnega za trajen obstoj, zaenkrat nočemo preiskovati, kakor tudi ne tega, če je Radič ravnal pametno in Politično, ko se je združil s Pribičevičem, a|i pa je zagrešil politično napako. Ra/.-, umljiva je ta zveza zaenkrat le tako, če Jo smatramo kot zvezo dveh v opozicijo Porinjenih strank in njihovih voditeljev sklenjeno z namenom, da s skupnimi močmi poskušata vreči sedanjo vlado. O kakem skupnem idejnem programu pa ni besedice niti v komunikeju, s katerim so obvestili javnost o sklenjeni zvezi. Samostojni demokrati v Sloveniji pa so sli v svojih zaključkih o pomenu te taktične zveze mnogo dalje in so začeli znova upati na uresničenje starih Žerjavovih sanj o »naprednem bloku«, v katerem bi seveda samostojna demokratija igrala pry° vijolino, vse druge stranke pa bi ponižno na kolenih kadile »naprednemu« >0"u in zanj garale v potu svojega obra-za- V sniisiu zaželjene ustvaritve »naprednega bloka« je začelo že pa malem P^ati »Jutro«, še bolj določno pa namiguje nanj »Domovina«. Vse upe na »napredni blok« pa je precej podrl posl. Pucelj, ki je na seji ljubljanskega okrožnega odbora SKS govoril tudi o kmelsko-demokratski zvezi« in tozadevno rekel: »Najbolj je vlado iznenadil skupen na-stoP Radiča in Pribičeviea... To pa ne Pomeni spajanja obeh strank. Obe stran-kl °l>stojita naprej, vsaka ima svoj pro-**>.. vsaka svoje organizacije, toda le z. -gradu nastopamo skupaj, ker tako a‘ Vai° naši prečanski interesi.« 0 Je povedano dovolj jasno, tako jasno, da mora to razumeti tudi najbolj za-grizen »naprednjak«. V stvari je stališče g. Puclja tudi popolnoma logično, kajti Slovenska kmečka stranka ima svoj pozitiven program, dober ali slab, samostojni demokrati pa žive jedino le od negacije. v O SDS vemo pozitivno samo to, da no-?? »farske komande« in da nasprotuje *erikalizmu. Pozitiven je pri SDS torej samo njen negativni program. Nikoli pa Se nismo slišali nič o kakem res pozitiv-nem programu SDS. Dandanes se bijejo Po vsem svetu silni socialni boji, boji velekapitalom in delom, med meščanstvom in med kmeti, med kmeti in delavci. Na katero stran se hoče postaviti SDS? V praksi vidimo, da zna izborno zastopati interese velekapitala, vidimo pa tudi, da z veliko vnemo agitira ^a »naprednost« tudi med delavci in kmeti, lako dela SDS prav gotovo v želji po čim večjem številu volilnih kroglic, kar je tudi popolnoma razumljivo. Ni pa prav razumljivo, na kakšen način bi v ; konkretnem slučaju mogla izgladiti eno : ali drugo nasprotje med velekapitalisti in I delavci na podlagi »naprednosti«. Gene-. ral ni ravnatelj TPD je lahko ravno tako j -napreden« kakor zadnji njegov rudar in oba sta lahko neprekosljiva sovražni-| ka »farjev« in klerikalcev — toda, ali j bo njihova skupna naprednost poravnala j tudi njune mezdne spore? Dokler bo j rudar le rudar, bo kljub »naprednosti« j zahteval v soboto višjo plačo, generalni t ravnatelj se bo pa kljub »naprednosti« , branil jo izplačati! Kaj torej pomaga »na-j predni program« brez pozitivne vsebine ; in brez vsake realne, življenske podlage? To ni nič! To so same prazne be-! sede. j SKS pa ima, kakor rečeno, svoj pozi-l ti ven socialni (gospodarski) program, in ■ če noče SKS sama sebe ubiti, ne more ! nikdar opustiti ali zatajiti programa, ki i je rodil in ki ji daje realno politično j podlago. Ako bi torej samostojni demo-I krati res hoteli ustvariti s SKS skupaj i kakšen »blok« trajne vrednosti, bi mogli : to doseči le, če tudi oni pristanejo na ta ali oni pozitiven program — v danem slučaju na program SKS! Ali bodo oni to hoteli? Kolikor mi to gospodo pozna-] mo, nikdar, kajti to bi pomenilo njihovo j prostovoljno likvidacijo. Tako daleč pa 1 ne bodo. šli. Jako verjetno je, da upa okolica dr. žerjava s svojo akcije začeti najprej na deželi z ustvarjanjem raznih »gospodarskih list«, kakor jih imamo že pri raznih občinskih volitvah na kupe. Gospoda od SDS pa slabo računa. Točno je, da se dajo tam, kjer odločujejo večinoma le gospodarski interesi, z lahkoto ustvarjal i več ali manj »nevtralne« gospodarske liste. V velikem pa to ne pojde! Kajti dandanes tudi pristaši SKS niso tako nepoučeni, da ne bi vedeli, da reprezen-tira v »kmečko - demokratskem bloku« v Beogradu vso potenco Radič in ne Pribičevič! Ce se razmere kaj izpremene, tako da bi Radič rekel Pribičeviču »zbogom«, ravno tako kakor mu je rekel iz taktičnih ozirov pred nekaj tedni . dobrodošel«, kaj je potem Pribičevič? Politična ničla, za katero ne marajo niti radikali niti demokrati niti Spaho niti zem-ljoradniki. Tak je položaj in tega dr. Žerjav tudi v Slovneiji ne more izpreme-niti, dokler se ne izpremeni sam! V taki j zagati kot danes SDS še nikoli ni bila, ! odkar obstoji. Pa naj esdeesarski tisk j še tako napenja svoja pljuča, da prepriča ! svet o nasprotnem! Naše hrvatsko društvo »Prosvjeta« se I pripravlja na velik koncert, ki bo 11. de-* ccmbra v sijajni dvorani Schwarzen-j bergkasino. Obeta se nam izreden pro-1 gram domačih umetnikov. | Ta koncert pomenja — ako bo kaj sre-t če in odmeva v domovini — novo dobo j v življenju jugoslovanske kolonije na Dunaju. Hočejo namreč postaviti v tem svetovnem mestu — »Hrvatski dom«, ki pa bo mogel dati odlično streho tudi drugim našim društvom, Tu je namenjen i tudi internat za tiste gojence zagrebške-| ga »Hrvatskega Radiša«, ki jih pošilja ! semkaj v strokovno izobrazbo. Jako hva-j ležno in lepo nalogo so si nadeli, le že-j leti bi Lilo, da bi naša velika domovina razumela svojo nalogo ob izvrševanju te krasne zamisli. Dunajsko pismo. 'Slovenski krožek«. — »Hrvatski dom na Dunaju«. — Naš izvoz v Avstrijo — Za tujski promet. — Poslanec Ratko Parežanin. Ustanovitev »Slovenskega krožka« so --------------------------------- OO sPrejeli nekateri naši krogi z nekakim nezaupanjem, Slovenci pa naravnost z navdušenjem. Kako zelo je bilo potreb-j10 to edino slovensko društvo v tem svetnem mestu, nam je najboljši dokaz ‘e prvi teden obstanka. Takoj je bilo Prijavljenih do 150 rednih članov in te- den za tednom pristopajo iz najbolj oddaljenih okrajev Dunaja novi člani, katerih nismo nikdar videli in ne vedeli za njihov obstoj. Takoj pa treba ugotoviti, da od V9eh niti desetina ni jugoslovanskih državljanov. Ogromna večina torej ne more kar tako brez pomislekov pristopati društvom, ki so ustanovljena za Med Avstrijo in Jugoslavijo se pravkar j vrše novi dogovori za bodočo trgovsko | pogodbo. Obe državi imata posebne bo-; lečine, ki naj jih .. ^ogovori spravijo v lepo soglasje, to se pravi: čudež naj se zgodi. Reči pa treba takoj ob početku da v take čudeže ne verujemo, kajti tu bo mogoč le pameten kompromis. — Vse pa kaže, da jugoslovanskim delegatom I ne bo kazalo, strune prenapenjati, kajti j prišli smo tako daleč, da bomo morali bi-j ti zadovoljni s poštenim kompromisom. ! Gre namreč za možnost uvoza v Avstrijo vseh naših deželskih pridelkov naše živine in mesnih izdelkov. Proti odločnemu odporu socialistov so namreč meščanske stranke- sprejele zakon o novih carinah na vse take pridelke in izdelke, a naloga naših delegatov bo morala biti pred vsem-ta, da se sprejete carinske postavke znižajo. Koncesija bo seveda olajšan uvoz v Jugoslavijo avstrijskim industrijskim izdelkom. Ni drugače: s takim položajem se morajo naši industrijski krogi sprijazniti. — Naša češplja dominira na avstrijskem trgu, suhe češplje imajo sko-ro monopol, po zimi je tu vsak dan veliko vagonov znanega jabolka — »budim-ka« iz Užiške oblasti v Srbiji. Pa tudi smederevsko grozdje dela italijanskemu že veliko konkurenco. Tudi naši orehi so znani in veliko se jih tu prodaja. Ali znani so tudi tisti nesrečni orehi kostenja-ki, ki so povod mnogim pravdam. Naše orehe kupujejo mnogi zavodi, ki uporabljajo samo jedrca. Kostnjaki pa niso za tako rabo, saj se jih izogiblje tudi vsaka naša gospodinja, ki iz takih orehov ne more skoro nič jedrc dobiti. Zakaj naši gospodarji ne posekajo takih dreves. Prihranili bi sebi in našim izvoznikom veliko jeze in stroškov in izgub. Tukajšnji »Volksblatt« je prinesel več i jako laskavih člankov iz peresa znanega j urednika dr. Rosenfelda, in sicer z izle-j ta s parobrodom Jadranske plovitbe do i Kotora. Naš olicijelni prometni biro je šel uredniku le malce na roko, in vendar je spretno pero dunajskega novinarja opijalo vse naše dalmatinske krasote s toliko vnetostjo, kakor da ga je kdo nalašč najel za tako divno reklamo. — Pa tudi po najrazličnejših nemških listih ste mogli letos citati iz naših krajev jako laskave dopise in opise, kar daje opravičene nade, da bo v prihodnje še veliko večji naval v naša morska kopališča in druga letovišča. Tu pa tam naletimo tudi na opravičeno, ali vselej dobrohotno kri- tiko o pomanjkljivostih. Posebno hudi so razni pisatelji vsled silne nemarnosti glede tistih prostorov, ki jih povsod zaznamujejo z dve — 00. Zares, še veliko | dela čaka naše propagatorje tujskega prometa. Ni dovolj le spretna reklama, treba tudi res nuditi vsaj najnujnejše, kar evropski človek dandanes po vsej pravici zahteva. V veliko zadovoljstvo mi je — z ozirom na vse, kar sem doslej že pisal — da se namerava pomnožiti organizovana reklama po Evropi, in poleg dunajskega prometnega biroja je v načrtu nov biro — menda v Monakovem. Tako je prav, le pogumno na delo, saj vspeh ne more izostati. Na jugoslovanskem poslanstvu na Dunaju je bil vodja tiskovnega urada g. I Ratko Parežanin, poklicni novinar, član beograjske sekcije UJN. — To je bil klino agilen in živahen mlad mož, ki se je odlikoval tudi z ognjevitimi govori ob j vsaki priliki, ko je bila primerna prili-! ka, da se med našo kolonijo zanese ne-| kaj ognja. Letošnje volitve v Narodno Skupštino pa so nam vzele z Dunaja poslanika dr. Milojeviča, ki je bil izvoljen na demokratski listi, in pa našega kolego Pare-žanina, ki je bil izvoljen v Bosni na radikalni listi. Želimo mu v Boogradu obilo vspehov za vse one ideale, ki jim je bil tudi v tujini vnet zagovornik in propa-gator.______________________________ A. A. Na slavnostnem koncertu dne 1. decembra v Unionu bodo letos sodelovali: Operni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani; Sancinov .komorni trio iz Zagreba (gg. San-cin-Marsičeva-Malz); sopranistka gdč. Vera Majdičeva; glasbeno društvo »Ljubljana«; pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« An prof. konservatorija g. Janko Ravnik. Orkester bo dirigiral kapelnik g. A. Balatka, »Ljubljano« vodi g. dr. Dolinar, »Ljubljanski Zvon« pa pevovodja g. Zorko Prelovec. Na programu so sledeče skladbe: Novakova »Slovaška suita« v petih stavkih, skladba za veliki orkester; Beethovnov Trio op. 11. št. 4 v B-duru, zbor dr. (Dolinarja »Mavrica« iin dr. Kimovca »Naročilo«, solospeva s »premijevanjem klavirja »Večer soparen bo; (Škerjanc) in »Rib’ce po vodi plavajo (Adamič) ter novi kompoziciji »Preizkušena zvestoba« (Adamič) in Lenka (Pavčič). Solospeva bo izvajala sopranistka gdč. Vena Majdičeva, »Preizkušeno zvestobo« in »Lenko« pa bo pel »Ljubljanski Zvon« pod po vo vod j o g. Prelovcem. Opozarjamo, da se dobe vstopnice za koncert že sedaj v Matični knjigarni, aa dan 1. decembra zvečer pa pri 'koncertni blagajni. J i: Moj mož je izvedel, da si ti moj lju- Strašno . . . Kaj nama je storiti . . . : . . . Poiskati bom morala drugega Šport. Zagreb, 28. novembra. Včeraj so se vršile tekme: Gradianski : Croatia 3 : 3; Ooncordia : I)erby 2:1; Grafičar : Atena 7:0; pokalna tekma Tipografija : Makabi 6 :0; ZSK : Uskok 3:2; Pe-karji : Zmaj 3:1; Poštni : Sokol 3 : 2. Beograd, 28. novembra. V Beogradu se je vršila tekam med BSK in Sokolom, ki se je končala z rezultatom 4:1. Lacoste-jeva strojnica za trenažo. Slavni francoski tenški igrač Rene Lacoste je predvajal le dni v londonskem Regeniparku svojo iznajdbo, nekak teniški top ali strojnico, ki služi igraču kot pomoč pri treningu. Stroj se nabaše z desetimi žogami, ki jih močna v stroju montirana spirala zapored izstreli, čim se pritisne na neko pero; višina hitrost, smer in kot vsaka posamezna žoga se da natančno kontrolirati. Če hoče Laco- ste voditi hitre in globoke udarce, poiem primerno naravna top, njegov pomočnik pritisne na vzmet in žoga leti tako, kakor hoče . Lacoste. S tem topom se lahko posnema vse j načine udarce. Lacoste je delal na svoji iz-j najdbi več ko pol leta; pravi, da obstoji njena največja prednost v tem, da mu lahko tenisa popolnoma nevešča oseba podaja 1 žoge. Ko je treniral za svoj match s Tilde— • nom, sta mu njegova mati in sestra stregla pri stroju, toda v Parizu ima model stroja, ki ga goni elektromotor in ki lahko izstreli iudi tisoč žog zapored. To in ono. : Gorile s« levičarke. Po rezultatih raz-iskavanj H. P. Fenna v belgijskem Kongu je zelo verjetno, da so gorile levičarke. Feim j~3 opazoval, da se poslužuje gorila pri napadih dosledno, da se poslužuje gorila pri desna roka samo kot podpora za nege. Fenn je razkril še drago zanimivost: Našel je po meter in pol visoke tunele, ki jih izkopljejo gorile pod zemljo, da se v njih skrivajo. Ko je vstopil Fenn v tak tunel, je navalila nanj , gorila, ki ga je hotela zgrabiti z levo roko, j vendar pa se je Fennu posrečilo, da je upih- j nil gorili pravočasno luč življenja. : Velika arheloška najdba. Kot poročajo iz i Londona, je razkril Amerikanec Sird, ki vodi v Sahari po nalogu egiptovskega departmaja za starine arheološka izkopavanja, grobnico kralja Josera iz tretje dinastije, torej iz leta 4000 pred Kr. Najdba je velike arheološke vrednosti. j Gospodarstvo. 1 X Državna hipotekarna banka, glavna po-| družnica v Ljubljani. Kakor je bilo po časo- ■ pisju objavljeno, je dne 15. oktobra pričela i v Ljubljani poslovati glavna podružnica Dr-\ žavne hipotekarne banke, v katere področje j spada ljubljanska in mariborska oblast. V ! razglasu, ki ga je ta podružnica razposlala, : se točka 3. glasi: »Sprejema gotovino na ob-j restovanje na vložne knjižice — 6% — in j ! tekoči račun.« Na podlagi te objave bi se i dalo sklepati in se dejansko tudi sklepa, da podružnica Državne hipotekarne banke obrestuje bVez utesnitve vse, tudi pupilarne vloge po G%. Da pa temu v resnici ni tako, je razvidno iz članka, ki ga je obelodanil »Jugoslovenski Lloyd« v št. 268 z dne 20. t. m. Pisec tega članka, s katerim se bomo prilično obširneje bavili, trdi po dobljenih informacijah, da veljajo pri Državni hipotekarni banki glede obrestne mere sedaj sledeči predpisi: za hipotekarna posojila 9% in \% za odplačila z amortizacijsko dobo 25 let; za pupilarne vloge (denar nedo-letnikov) in za javne fonde 5%, toda z omejitvijo, da se take vloge prično obrestovati šele en mesec potem, ko je bil denar vložen, prekine pa se obrestovanje en mesec prej, nego se denar izplača; za vloge sodišč, konkurznih in izvršilnih skladov iid. po 3/o, toda z omejitvijo, da prično obresti teči šele tri mesece po vplačilu vloge in da obrestovanje preneha en mesec prej, nego se vloga vrne. Z drugimi besedami se to pravi: Vsaka pupilarn avloga in denar javnega f?n"3 leži dva meseca brez obresti v Državni ju-potekarni banki, izvršilni in konkurili s"*a’ di ter podobne naložbe pa celo štiri mesece. Modno pismo. Večerna toaleta iz svetlorožnatega krep-satena, pošita z biseri in kristali. Jopič in telovnik zobčasto izrezana. Kep, ki pokriva obleko je deloma iz zlatega in rožnatega la- ! me, deloma iz črnega panela. Razkošen 1 ovratnik iz svetlorožnatega nojevega perja dopolnjuje elegantni ensamble. Gornji del kepa je izdelan lahko tudi iz rožnatega samota. Toaleta iz svetlomodnega tafta je zelo le- pa, enostavna, toda materija! mora biti prvovrsten. Edini okrasek so zapestnice in kolje. čevlji so srebrni. Komplet iz treh delov iz mehkega, toplega blaga, modre barve. Ovratnik in manšete iz sivega krzna. Eleganten plašč iz sivega angleškega ve-lahko služile svojemu namenu v onem Divna popoldanska obleka iz krepdešina fine pastelne barve. Ostale obleke so iz jerseya. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI PON Brzojavke« ,.KMETSKI DOS*1. Telet. it. 29*7. ReCun poštne hranilnice it. 14.857. reg. sadr. s neom. sav. V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritSiiie. O A J E s Posojila ne vknJIZbo, proti poroltvu ter *a-stavl premKnin In vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v sokolom raCumi pod naju*odnejllral pogoji. OBRESTUJE VlOflt na knjiSIce Čislih 6% brc* odpovedi. Večje staine vloge in v8oge v tek. računu po (tagovoru. PRESKRBUJE! Kavcije, inkase, sretke In vrednostne papirje ter čeke in nakainice (nakssiia) ne druga mesta. URADNE URSi Vsak delavnik od 8. de 12.‘/, in od 3. do 4.1/,. PooblaSieni prodajalec sreSM državne razredne loterije. ; ‘T? 'tnr aegamkjti-ian.» ». Galanterija Trikotaža za dame in gospodo. — Volna ca pletenje ▼ TOeh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat ▼ raznih cenah. — Kompletne potrebiiine u krojače, šivilje in torijsrjs. — Razne toaletne in kozmetična potrebščine pri Josip Peteline-!! Uubliana Sv. Petra nasip 7 ob vodi. («hi slika. Poa»olbe toCne. etfkot* \ | SITAR & SVETEK ! jo/ Oglašujte a »Narodnem Dnevniku' MALI OGLASI Za vsako besedo Be plati 50 par. Za debelo tiska«« pa Din 1.—. Drva - Čebin Woltova l/II. - Tele*. 20H VINOCET tovsna vinskega kisa, d. z o. z., Lgu&S|®na nudi najfineiši in najokusnejši namizne Im is vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. :*•: Ts’efcn Stav. 2389. Tehnišno in liigiJfenššRO nafKiodBrneJe urejena Hisarna v jugosiauijK Pisarna: Ljubijana, Cunajska cesta št. la« II. nadsir. TRG.* IND. D. O. MERKUR LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih lir «radidh. Mskovin. * vabila, laoake. oosetnlce itd. * Tiska časopisa, knjige, LASTNA KMJIOOVEZNICA. * TELEFON. IT. 2SSS> Majatelj: Aleksaader SeUnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrei Herer. V»i t Ljubljani.