A« «f Q«toW f, 1>IT, — «U U tk. P-| Offt—	niUou By «r tU PtmMnI, A. t. IhHh«, Mmiiv m
■"■■■J"1"*®""*"*"'""*«"*■■■■■»i»<PK=xmmm
>—lal «f put—i piilM far M <nHw liti, At »I CM-1, WT>M|Mwéi« J— 14. 1010.	__
V -7 T
tlr**^ —*

GLASILO
SLOVENSKE
VETA
NARODNE PODPORNE %I ED NOTE
Ursdallki U uprsTsilkl pes-»t or i; Mi? d. Utibk sv.
MÎT Ho. Lswitdal. **«. Telephone: l.awn<lal« 4938.
LETO—YEAR Xll. TmSŽ* SÄMiMW iTPo^^^-tlBr Chicago, IU., pondaljek, 29. oeptambra (Sept 29) 1919.
Stik*.
$2*.14 00 äTEV.—NUMBER 229.
50,000 DELAVCEV V BETHLEHEMU SE JE PRIDRUŽILO STAVKARJEM.
Armada stavkarjev je narastla na 400,000. Kako jeklarski magnatje zlorabljajo vojaško uniformo. Konita-bler pomandral ameriško zastavo. De lavci so povsod dobro drže. 2000 lad-jegraditeljev zastavka v So. Chicago.
SPLOŠNI POLOŽAJ NA STAV.
KOVNEM POLJU.
Columbus, O., 39. sept. — Tukaj porote jo, da ja fovarnor velel mobilisijrati 12. infanterijo ohijike milioe sa stavkovno ilnlbo v Sten-bennilu.
Lawrenoeville, O., 229. aopt. — Pri tukajšnjih izgredih, ki to se vršili včeraj, ja Mla ena oaeba ob-streljana.
Baltimore, 29. sept. — Rev. John Oaynor, župnik tukajšnje katoliške cerkve «v. Lukeža, je včeraj pri obeh mašah dejal, da je stavka končana in da jo treba Posterja obesiti.
Pittsburgh, Pa. — Šesti dan velike stavke v središče jeklarske industrije je bil najmirnej&i odkar traja boj: Z ozirom na stavko v Bethlehemu je dejal Poster:
STAVKA JE ZLOČIN V ALA
Montgomery, Ala. — Tukajšnja državna zakonodaja je sprejela zakon, ki prepoveduje žirujk. Zu-kon določa $1000 globe in zaporno kazen za osebe, katerim se dokaže, da so se "združile in sporazumno ustavile produkeijo v industrijah države Albume." Zakon je zdaj pred governorjem, da ga podpiše.
karje. linijski voditelji so jsvno pozvali stavkarje, da naj prezro vsako izzivanje in so obnašajo mirno kot doslej.
Značilna je vest, da je 200 do 400 pomožnih policajcv včeraj zagrozilo kompanijskitn bosom, da
opustijo službo, če zadnji ne pre-"Z vstopom bethlehemških delav- nehaje z dobavo stavkolomnih
cev v stavko ni več dvoma o naši
tmagi."
Pittsbnrgh, Pa. — Osrednji odbor jeklsrske unije je brzojavil se-netorju Kenyonu, predsedniku preiskovalnega odseks, da naj pride odsek v Pennsplvanijo in se „ .. na I ustne oči prepriča o ra/oierajk J*1'J
ki tam vladajo, lsiknkii üstw
Ho v službi jekiasekOge traata, as
pričeli nesramno napadati nean-Klefike delavce.
Waukegan, HI. — Tukajinji tr-govci, ki so so pripeli zvezde na prni kot pomožni šerifi, že občutijo posledice svojega po,četja. Število njihovih odjemalcev se je skrčilo na ničlo in nekateri že obžalujejo, da so ao dali premotiti. V žičarni je kakih ato skebov.
Hammond, Ind. — Tukaj je bil narejen poskus, da se organizira-' jo policaji v unijo. Enak poskus je v teku v Gary ju in Bast Chica-gn. Organizatorji so povabili tudi pisarniško osobje v tovarnah, ds se organizira.
So. Chieago, 111. — Joe Koban, *trajkar, ki je bil aretiran in ob-dolžen, da je oddal strel skozi okno hiše, v kateri stanuje Prank Va rt ena, je bil v soboto izpuščen proti varščini $1000.
So. Chicago, 111. — 2000 delav-<»'v, vposlenih pri ladjedelniški družbi v tem mestu, je odglasova-lo /a fitrajk iz simpatij do jeklar-skib delavcev. Delavci imajo tudi tvoje zahteve.
Zloraba vojaške uniforme v , Garyju.
<
ííary, Ind., 28. aept. — Tukajšnji jeklarski boaje ao si izmislili nov nsčin, kako bt ngnsli štrajkarje. Organizirali so bivše vojake, ki so izključno lokalni tr-mvei, njihovi sinovi In pristaši, Mi inenom "Lojalna ameriška bra" in ta liga ima namen izzivati delavce in provoclrati izgrede. Ugašl so djali nase vojaško unl-f"rmo in z dovoljenjem policijskih oblaati imajo najbrŽe tudi orožje, iitrs At eje okrog 600 mož.
Voditelji stsvkarjev se zavedajo. kaj pomenijo te priprave in "krožni tajnik De Young je sinodi brzojavno protestiral pri vojnam tajniku Baker jn proti zlora-bi vojaške uniforme na ta način. He Young je dejal, ako imajo bi v-"i vojaki v "lojalni ligi" pravieo ,,im'ti uniformo, tedaj jo oblečejo ' "H «tavkarji, ki ao bivši vojaki. H*d pike« je-večina odpuščenih vlakov, župan Hodges je izjavil.
s« « lani lige zaprtoženi kot po-
polkajw........
P« 7 h d njem poročilu imajo jek-,ar*kl baroni v Oerryju 15«° r"*enlk mož In vaa znamenja ka-*»jo. da bi radi provocirali firmi W jih potem zvrnejo na št raj
črncev. Župan je poskusil pridobiti ognjcgascc za polieijsko službo, ali ognjcgasci so odločno odklonili ponudbo.
60,000 sastavka danes v Bethlehemu.
thjemen, Pa. 28. sept. — O odbor orgauizacijnjakka-
ZA VEZNI KI GROZI NXMÛIJI Z NOVO BLOKADO.
Pariz, 28.aept. — Vrhovni svet mirovne konference je včeraj naložil maršalu Foehu, da polije ul timatum Nemčiji, ki se glasi, ds bodo zavezniki uvedli ponovno blokado, ako nemška vlada takoj ne odpokliče in demobilizira (loltzovc armade v baltiških deše< lah.
Chicago, III. — Včeraj je bila "objavljena vest, da je zvezna ve-lika porota obtožila pet čikaških velemeearjev radi kaznjivih prestopkov zakona proti čezmernemu profilu. Obtoženi so: Ar rnour, Meeker, Swift, Wilson, Ou-dahy in dva Morriss. Velemeser-ji bodo še danes aretirani.
zaslisanje 60mpersa
pred senatnim i odsekom,
Predsednik Delavsko Zveaa zagovarjal štrajkarje.
(talija na pragu revolte in civilne vojne.
MM*
-cev je
skih in železniških del a vc«r Ji pozval delavcc v tukajšnjih tovar nah na štrajk, ki prične V ponde-Ijek zjutraj. Približno 50,000 delavcev je prizadetih. Tu ka ji nje jeklarske tovarne so lastnina neodvisne družbe, kalero kontrolira znanni magnat Schwab.
Duhoven bi dal zapreti voditelje.
Pittsburgh, Pa., 28. sept. — Tu-kajšnji katoliški duhoven Thomas Devlin jo izjsvil včeraj, ds jo A^ meriška Delavska Zveza "pgdla v roke boljševikov in voditelje, kot jc W. Z. Foster, bi treba takoj vreči v ječo."
Jeklarski trust dela nasilno pripravo.
Chicago, 111. — "Chicago Tri-bune" poroča, da je prejela iz zanesljivega vira vesti, kako sc notranji krožek priprsvlja, da prične z obratom v Garyju v pondc-Ijek. Po poročilu vcleldzniškega dnevnika se je zbralo v kleti je v-ne knjižnice v Garyju šest sto blz-nismsnov, advokatov in drugih ljudi, ki niso v svojem Življenju mends še nikdar zaslužili rdečegs centa. Ti ljudje so orgsnizirsli nekakšno pomožno policijo. Na seji so bili navWi rudi kompanljskl ursdniki, ki so strašili te kramar-ske in mešeterske duše. ds bo kompsnija zaprla jeklsrne, če jih ne more obratovati. Oospodjc u-rsdniki so seveda pozsbili pove-dati. da so jeklsrne žc zsprte. ker nihče ne dels v njih. Ko so krs-msrji In raešetarji slišali te grožnje, ki žive «»d tega. kar prodsjo delsveem. so sc zbali kompsnij-skih uradnikov in so sc vpissli v "pomožno" polieijo. Da je grož nja še bolj držala, so kompsnijskl ursdniki natvezili tem krsmsr-jem. da želi večina delavcev de Isti.
V glsvno tovsmo so po poročilu velebizniikega dnevnika pripeljali več zebojev pi*k. tri elo pušk pa v tovarno American Sheet sn»i Tin kompanije. Deljc Ime kom-panija najetih do pet sto privet-nlh stražarjev in olmrnžlls je tudi štiri sto pissrjcv Vse te priprave govore, ds «e jeklaraki trust pr. pravlja za krvoproHtJe.
Delsvri bodo seveds lepo o« t sli doma in niso isko neumni, da poj-
DRUŽBE IMAJO 400 OD0TOT-KOV DOBIČKA.
Washington, D. 0. — Senatni
odsek je zaališal Samuel Gomper-Ka, predsednika Ameriške delavske federacije, o jeklaraki stsvki. Bil jo drug» priča, ki je govorila v prilog delavcem in zagovarjala zahteve jeklarskih delavcev. Razložil je zgodovino o organiziranju jeklarskih delavcev, težkoče. ki so se pojavile pri delu. Ko je končal s svojo izpovedjo, je odsek odloži) zborovanje do prihodnje srede, ko bo zaslifian Gary, predsednik United States Steel korporscije.
f tampers je obsodil početje lokalnih oblasti v zspsdni Pewnayl-vaniji in jc povdaril, da vsa krivda za stavko zadene Geryje, predsednika jeklarskega t mata. Senatorji so hoteli izvedeti od (lom-peraa, če je Foster, tajnik organi-
zseijskega odbora jeklaraki h de* &
VELEMESARJI OBTOŽENI . PO VELIKI POROTI?
PO
_ VRMWP«Ha*
dikalist.
Senator Phipps, republikanec Iz države Colorado, je hotel flomper-sa zmešati s tem, da je Čital neko izjavo predsednika Wilsona Iz leta 1903, v kateri sc je izrekel zs odprto delavnico. Gompers je pa na to izjavo hitro odgovoril, da kar je dr. Wilson v letu 1903 srna-tral za pravilno, to danes predsednik Wi1son ne prizns.
Senstor Sterling, republikanec iz Severne Dskote, je čital ststi-stične podstke United States Steel korporscije, v katerih kompsnijs dokszuje, da je povišala delsvsko mezdo in ds se je trudila prodsti delnice svojim delsveem. Gompers ni ostal dolžen odgovora, ampak je hitro odgovoril, da sa jo dobiček kompanije pomnožil ga Štiri «to odstotkov, delavska mezda se je pa povišala le sa sto odstotkov-Kompanije je radi tega ponudila delavcem delnice na prodaj, da se bolj priklene delavce nase.
"Ker mi hočemo, je to, ds so delavci zastopani pred svojimi podjetniki," je nadaljeval Gompers, "zsstopsni po zmožnem, pogumnem In Inteligentnem svetu, ki zns obrsvnsvsli z močjo korpo-rscijskih nsčelnikov in ki zns odpraviti razumno zls in krivice v tovarniškem življenju. Te vojna sc bo bojevsls proti svtokraeiji. proti militarističnl svtokraeiji ali industrijslnl svtokraeiji. Dsn je minil, ko je lehko podjetnik, ne oziraje sc ns njegovo velikost. Is* hko proglasil sebe za gospodsrjs, ksr on Ishko nadzoruje."
Gompcra Je v nedalje elikal. kako je jeklsrski t rast jemsl svobo-do govora in sborovslno svobodo jeklsrskim delsveem. Povdsrjsl je. ds se je to vršilo na zelo bmte len nsčin. Odgovoril Je tudi ne o-čitke. ds so stavkarjl po večini to-jezeinei. Dejsl je, da so res tuje-zenici, eli kompanije so Jik zveblle v Ameriko. Tp so kompanije rile. de znižajo število Američa nov v jekla mah In fteleznamah. In to. kar ao kompanije eejale. sdaj že nje jo. Izpovedel jo. kako so as trudili, ds se uatreše želji pred scdnlks in ae stavka odloži do bt-
do.tnjaloe konfeeenee Hklte»! je v ta namen sejo In vsi zastopniki delsvi-ev so soglašali. Ae se etovke
i-klamo ds tam »lufijolprav odloH. bodo delavci v«eeno ao tav-lSavkall In œ ao ^s o^aH '(Nadaljevanje na S. sir. L kol.) Ueč ne nasvete .vejik saoUfHiikov
Wljon delavoei; na Štrajku; socialisti hočejo zaobrniti pant v armadi na svojo itran.
ZAVEZNIŠKI VOJNI SVIT U-KABUJE AMERIŠKIM ČETAM.
Rim, 28. sept. — Javnosti še ni snano, kaj je odločil kronski svet in kaj sploh misli skleniti. Govorica ae širi, da aedauja vlada odstopi in da je nadomesti koalicija ; druga veat pravi, da bo parlament razpuščen in vrše ae volitve. Kriza je velika In odkrita nepokorščina v armadi, posebno ps v mornarici narašča. Javna tajnost je Šc, da je več generalov v zaroti d'Annunzijem, da sc odpravi sedanja vlada, ako ne anektlra Reke in Dalmacije.
Vlada pa nima opraviti le s na-clonaliatično revolto; socialna eriza prihaja zopet na površje. Prlblijiio miljon delavcev je na štrajku v Italiji in nezadovoljnoet se iiri povsod radi vedno nare-Vladi je nomo-rekrutlrati novih vojakov, zlssti odksr je podelila deserter-jem splošni smnestijo.
Socialisti delujejo z vsemi silami, da orgsnizirajo vojske na svoji strani. Odprto pozivajo vo-jake, da naj ne ubogajo čaatnikov niti vlade, temveč da naj organi-zirajo delavsko vojaške avete.
Washington, 28. sept. — Mor-nariški tajnik Daniels je prejel potrdilo vesti, ds so smeriški pomorščaki 25. t. m. izgnali Itslijs-ne iz Trogirja Iu Izročili mesto Ju-iroslovsnom. Informacijo Je poslsl podsdmirsl Andrews, poveljnik ameriškega brodovja na Jadran-skem morju, ki je poročal, da ao se Američani izkrcali v Trogirju na povelje zavezniškega vojnega šveta v Parizu.
Rim, 27. sept. — Delavski svet v Rimu je včeraj sklenil nastopiti proti sestsvu mllltsristične via-de. Resolucija Delavskega sveta se med drugim glasi: "Proleta-rljat pojde na ulice, zgradi bari-kade In rajši da svoje življenje, kskor da b| prišel v kremplje mi. Htsrizma, ki kuje naklepe za no ve vojno a tujo držsvo."
Rim, 27. sept. — Zunanji mini «ter Tittoni je Izjsvil, ds "nsju-sodnejše ura v zgodovini moder, ne Itelije je prišla."
Kazburjajoče vesti, da Je It*, lijs na pragu civilne vojne med nseionslei In milltsristl ns eni in socialisti ns drugi strani in da kralj Viktor P.manuel se od po v* prestolu, vedno bolj krožijo.
Pol urad na Stefanijeva časnikarska agent ura zanika vest, ds Wilson rab leva izgon d'Annunzl-je a Reke In de grozi t gospodarsko in finančno blokado i n sap rot-no javlje agentom, ds je Wilson pmlal dve depeši, eno v Pariz in drugo v Rim, ki je dospele vče. raj zjutraj in obe noti sta prijateljskega značaja napram Italiji.
Washington, 27. sept. — Vče. raj je bile v poslanski zbornici burna debela, k| jo je povzročit« vest, da so smeriški pomorščski izgnali Italijane Iz Trogirja v Dalmaelji In Izročili mesto Jtigo »lovanom. Kongreanik Campbell Is Kaonaoa je zahteve! pojasnifs. kaj to ves pomeni in kote! je vede ti, če ao Združene države v vojni z Italijo, ki je naŠ zaveznik, ftmltk Is Michigans je pe vprešel i "H kakšno pravico sm« v vejnl c Rusijo!" — Hens t f p« sprejel
VSA ANGLIJA PARALIZIRANA;
MILJON DELAVCEV NA ŠTRAJKU.
Velika stavka v Angliji jesijalno uspela prvi dan. Promet na suhem in morju ustavljen. Lloyd George kriči: "Anarhistična zarota". Pomanjkanje živil in vojaška intervencija sta dve možnosti.
tendon, 28, sept. — Prvi dsn velike stavke je potekel mirno, to ds fttrajk je uspel sijsjno. Ves železniiki promet je ustavljen. Tako organiziranega štrajka ie ni b|. lo v zgodovini Anglije.
Zaštrajkali so tudi žcleiničarjt na Irskem in Akotskem In vsa An> lilija je kakor v oheednem stanju. Koncentrirana "direktna akcija" delavske trozveze je možns vsak hip in kakor izgleda, bo v poiule-Ijek počivalo vse organizirano delavstvo. Pristaniščni delavci ao pričeli še včeraj oatavlJali delo iu vlada jo ustavilo plovbo parnlkov iz inozemakih luk.
Politična stran stavke se konce-tri rs okrog nspads Lloyds Georgs, ki je direktno vrgel rokovlco delsveem s izjavo, da je štrajk "anarhistična zarote". George je vsekskor namergVal s tem napadom ohladiti delavce in jib opla-šiti, all doaegel je ravno nasprotno: Ulli je olje na ogenj. Stotl-soče delavcev je odbil ml sebe in jih potlanll v tabor Itrajkarjev.
Včeraj ao je vršil kolosalnl shod železničarjev v Albertovi dvorani In govorniki so pozlvsll delavec, da naj odgovore ftoorgu s solidarnim naatopom,
m
H mednarodno socialistično hI
imio.
Dva rezultsts «ts neizogibna, če bo trajala «tavka dalj čass. Po-manjkanje Živil v Londonu in drugih, gosto obljudenih mestih Je IWzdsj počutiti. Vlsds je žc u-vedla režijski sistem v tandonu, kakoršen je hll za časa vojne. Drugi rezultat Im olmrožena Inter-venci ja. Vlada Im poskusila operirati železnice z vojaštvom.
Uslužbenci tramvsjskegs sistema v Londonu ae todi pripravljajo na Itrajk in ravno tako organizirani vozniki. Ako ae to zgodi, tedaj bo moralo približno 700.000 oseb hodit! peš.
Miljon delsvcfv Je že prlzade-lih In to Ktevilo Ishko vsa č«s na-raste na pet mlljonov.
London, 27. sept. — Veliks In-dustrljalna vojna na Angleftkem je izbruhnila. Miljon železniških delavcev je zaštrajkalo opolnoči In ves promet počiva. Največja bitka med vlado in kapitalom na eni in organiziranim delavstvom na drugi strani, ki je grozila £e nekaj mesecev, je zdnj v polnem tiru In nlliče ne ve, kaj pride Iz teg/i Ako Ima v Angliji priti so. cielna revolucija, tedej Je že hi-kaj. ,
Daslrsvno so žclezničsrjl določil! polnočno uro «a začetek velik* stavke, je na tisoče delsveev zapustilo Železniške perone in po staje Še v petek zvečer; 4o se je zgodilo v velikih železniških sre-diščlh Hirmlngbsm, Derby, York in Portsmouth. V Mouth Wsle«u, kjer Je veliko omrežje železnic v zvezi s prrmogovimi rovi, so žele znl^srjl do sadnjega moža ust s vi-II delo V M s neb es t er Ju In tVevu jr bila Mavka prve ure le delna. Htsvks se vrli tudi ns Akotskem In Irskem.	t
Ampsk velika stsvks ni omeje ns -le ua železnice Vlsds se boji, ds se pridružijo tudi rudsrjt In transportni dolavel v prislsniščih Odtmrl velike trorverc železni čarjev, ruderjev hi Irsnspiir^nlh delavcev) imajo danes konferenco in mogo>'r je, ds ra«lsr/. zaštraj-ksjo le v pondeljek. V si i» aj«. ds «nlfrsjksjo, bodo moral! ru
Juiji vseeno prenehati s delom, kajti vsi cd počlvanja \ lakov so ne Im moge odvažati premog. To 0e bo stavka mi železnicah trajala samo en teden, mora biti suspendirano vse delo v Angliji.
železničarji so zastavkali, ko jo vlada zavrnila njihove zahteve, da se morajo stalno povišat! mezde, ki bodo odgovarjale draginji iivl^etiskih potrebščin; vlada j« bila pri volji podvojiti predvojno mezdo in dodati majhen del vojne mezde, ki se pa ima spreminjat! kakor bodo rasle ali padale oene potrebščinam,
Vlada grozi, da ho s pomočjo vojaških čet operirala železnice. Zs prvo silo si bo vlsds poiusgala motornimi vozovi iu eroplatd sa dobavo živil iti kuriva « dežele v mesta iu za ohrstovsuje pošte.
I
Pari«, 28. topi. - "Potit Pari-«loa" porote, da jo jufoslovaaaka vlada na podlagi pojasnilo Nlkolo Pašiša in drja. Ante TnuaMte sklenila podpisati mirovno
koncsslkL- ki «o
aostnim maajlhavt
resolucijo, ds mora mornerlšl » tejnlk pojesniti, kaj je na stvori. Daniels je odgovoril, «la ne ve ni-česar o dogodku in da čaka na In-formaeije, , '
•NEO V MONTAN!.
Helena, Mont. — V soboto Je tukaj zapadel tenak sneg, ki je hitro izginil, todu ns gorah je le vae
belo.
TAPTOVA XÛI POZIVA PPO-FISORJI NA ITRAJK.
Hryn Mawr, Pa. — Miss Helen Tsft, hči bivšegs prcdscdnlks, ki je pre<lsedii!ca tukajšnjega učeli* tčs "Ur,vi» Msur College", Je rek» Is us konferenci profesorjev, da želi. da bi sc vwl profesorji v Ame-rlkl organizirali v unijo !n zali rajkall za večjo plačo,
POLJUBIL JI KONJA IN TRDI, DA JI PAMITIN.
Pnughkecpsif, N. V. - Dr, Kg bert Grandou. zdravnik, je bil poslan v norišnico, k*r je na javnem meal u poljubil konja na gobec. Grandon pa protestira, češ da človek je lahko povsem pemeteu, če
poljubi konja,
VI LI KI ISORIDI V OMAKI.
Omsks. N'eb. — V nedeljo so bi-I tukaj silni Izgredi med belimi In črnimi. Drhsl je zsžgsls sodno p<*dopje. Ilnčala sedem zsmorčev lu hotele Je llučat! tudi žuiNiiie Miniths. ksteregs so rešil) policaji, ko Je Imel vrv žc na vralu. ftOOO oseh je prisostvovalo terorizmu.
UBItNI KAZNEN0I PEUIT1
Fntnrl».ro, Oal. — Sehlem
kazneneev, ki so uši! prejšnji deti
iz vojašklli rs|M»n»v, «o kasneje nail! skril« v visokem plevelu In grmovju.
OBOROŽENI DEPUT1JI tUO VLAKI
Taa^a, Fla. » V okrajih I lilla-borough In Polk st s vk ajo radarji, k| kopljejo fosfatno rudo. Vaek vlek, kl prlbsjs v ok rajs sli 'Mikajo ia njih, strati;« ^»oroAen! depo» tljl.
V pmideljfk dež in biet rek ne«* s loo hi hlmino.
.., ■ m iJL¿
pftosveta
iE POftTOmg JZPNOTZ
>NK PODPORNEJEDNÔTE
GLASILO SLOVENSKE I.ARTNI1IA HI.OVENsIl
WAKOPNI
K NARODI
Can« oglasov po d&rovoru. Rokopisi — no rralajo»
Haroinino: Zrdinjrnï «Li (¡mô rhk.i^) »n ron.d« $410«i no U l{.oo SO pol leto in $1.00 «o tri mewreo; Cbkago »6.W M loto, fSÏ» * Uu, 91.40 za tri mesece, in »o laozarastro $7.00.
Notier so rao, kor loto «tik • Mete«t
"pkosvéta"
MST So. LewaJole Aeeaoe, Ckkogo, iltloole.
^r^ichänmarr
Organ ef tke SloroOk NetUool Eeoellt SocUtjr.
rhiroK«
Advertising rs tee on agrsatnant.
•rription: United Statee (except Chicago) end Canada $4 per year;
$6.50, ond foreign countries $7.00 per jrear.
to MlUvl
OetiNO » oklepoojo o. pr. (Aifu.U 30-10) „log eoieoo Immmm loj pooieoiio eOM je • teo. daerom poteklo OOfeèalaO. Peoorlte Je prava-¿aeae, da ee rem »e «»tori UeL	.*
MAN1HACIJE ITALIJANSKIH IMPEIUJALISTOV.
ÙOPlSt.
Odkar je prismojeni italijanski pesnik Gabriele D'Anunzio (Gabrijel Oznanitelj), ki pa riosi prav navadno ime, ker v slovenščini toliko pomeni kot smola, pričel s svojo pustolovščino na Reki, prihajajo vesti iz Evrope, po katerih se lahko sodi, da v Italiji ni vse v redu in da fckufiajo hekaj prikriti.
Neka vest pripoveduje, da se v "zemrnih" krogih boje revolucije, kajti če so čete sledile D'Anunziu in niso bile kaznovane, zakaj bi ne sledile revolucijonfrjem in odpravilo monarhijo. Tako se vrste vesti za vestmi, ki pripovedujejo, da bodo Italijani obnovili kraljestvo v Črni Gori, da «o italijanske čete prekoračile demarkacijsko črto
Trofiru v Dalmaciji, da se misli italijanski kralj zahvaliti, da so italijanske čete osvojile Trogir, Splet in Sibenik. Takoj za njiifii prihajajo vesti, ki zanikajo osvojitev Trogira, Spleta in Sibenika, upore v armadi in mornarici.
Kaj se skriva za temi vestmi?
Italijanski imperialistični krogi hočejo natveziti vsemu svetu, da izbruhne v Italiji strašna revolucija, če se Združene države ne izrečejo, da Reka pripada Italiji. Italijanski imperijalisti pritiskajo na prav nesramen način in po italijanski kričavi metodi na zaveznike in Združene države, da se zgodi Jugoslovanom še večja krivica, kot je bila storjena dozdaj.
To se skriva za celo komedijo, kajti če pride v Italiji res do revolucije, je ne bo povzročila Raka, ampak popolnoma drugi vzroki. Večina italijanskega ljudstva niti ne ve, kaj pomeni beseda Reka. Nekateri ii domišljajo, da je to neke posebne vrste polenta, ki jo kuhajo tam nekje zunaj Italije in za katero se zdaj tepe prismojeni dvorni pesnik.
Če bi imela italijanska vlada res resen «amen spametovati pustolovca D'Anunzia, bi to prav lahko izvršila. Vesti o zmešnjavah v tlaliji pa dokazujejo, da italijanska vlada te volje nitaa, ker bi se bil D'Anunzio, dvorni "pesnik" že zdavnej podal, če bi mu njegova pustolovščina res nakopala nemilost vladnih krogov.
Le ena veat je mogoče resnična, ki j« prišla iz Evrope in ki pripoveduje, da misli Italija zopet obnoviti kraljestvo v črni Gori, kajti v italijanskih in diplomatičnih krogih so mogoče prišli do prepričanja, da bodo najložje obvla dali jugoslovansko ljudstvo, če se ravnajo po znanem reku nekdanje avtokratične in policijske avstro-ogrske države deli in vladaj. Precej časa se je posrečilo avstro-ogrsk avtokraciji vladati narode v skupaj seženjeni državi po tem reku, toda končno je prišla zanjo ura, da je žalostno poginila. Iz zgodovine avstro-ogrske države bi se italijanski imperijalisti lahko marsikaj naučili, če imajo Voljo sc učiti. Kogar hočejo bogovi pogubiti, tega udarijo s »lepoto!
Bear Oreek, Mont. — (Konec). — Ustanovila se je organizacija JRZ, katere cilj je, da se osnuje nova jugoslovanska država na temelju pravičnosti in enakopravnosti za vse sloje prebivalcev te drŽave. Kajli dognano je, da Se vrli privatno izkoriščanje pri vseb narodih brež izjeme. Ia ker ta organizacija zastopa staliiče, da morajo biti delavci v novi Jugoslovanski državi, katera mors biti in tudi bo jugoslovanska federativna republika, popolnoma enakopravni z drugimi sloji ljud atva, to uikakor ne more v glavo nekaterim privilegiranceiu in radi lega ji nasprot u jejo kolikor Jc morejo. Bojijo se namreč za svoje mestne deleže, katere oodaj dobivajo, ker je vlada imperialistična in mongrliistična, kater • bi takoj izgubili, kakor hitro pride do republike. Vsled tega be
K jo ljudstvo sem In tja, da le fe-o verjamejo tudi koristnim na-jravom. Toda (Jolgo ne bodo več, ter so se pričele odpirati ljudstvu oči in izpoznavajo, kateri so njegovi največji sovražniki. Za Jteva po republiki postaja vedno bolj močnejša in ne bo dolgo, ko jo bodo občutili tudi oni, katerim , e ta zahteva najbolj zoprha- la Čim večji pritisk bo Q|j nas s-nieriSkih Slveneev, toliko fcptj po gumni bodo naši rojaki v stari domovini. •	J i '
Rojaki, ne-zamerite mi radi te* ga dopisa, ker pisal sem,le resui» co in dokazal, da je zanimanje za politiko zelo zelo koristno za nas Slovence in *icer zanimanje za pravo in dobro poliliko. S tem lic maram reči, da se prepirajte o politiki v salnnih in drugih javnlb prostorih, ampak zanimajte se za politiko tam, kjer je potreba. Za nimajte se za vse volitve, zanimajte se, kdo bo sedel na odgovornih mestih, kdo bp župan vašem mestu ali nasfll^pi, kdo bo zastopal vaš okraj v kongresni zbornici ali senatski zbornici, kdo bo v zakonodaji in s^bh' v ura dih, kjer se sklepajo frdfttAVe in delajo zakoni. Kajti Wakdo mi mora priznati, do Živimo še v Ča su kapitalističnega sistema, katerega se ne more podreti šli spremeniti kar črez noč. Bpromet^. ae pa lahko, ako se delav<i zanimajo za politiko, z* volitve. 'Ifc&jti glasovnice so našo tiajboljfe sred stvo za spremembe sedanjega družabnega sistema. Pri volilni žari se odloča naša bodočnost in odloča naša usoda. Privktni izkoriščevalci ljubijo ravnfv.pne «delavce najbolj, ki se ne zanimajo /.a politiko in katerim so vse voli tve nekako odveč.
Upam, pa, da raztatre se bodo predrugačile in spremenili -tut . nazori in mišljenje marsikaterega rojaka v korist celega slovenske ga naroda in splošnega delav stva.
Poročevalec
svojo poročilo in konvencijo Kpr,j
Od 22. februarja t. 1. pa do# 22. IfcODVClCl jd ZV* DfCHlO- ! s.piembra t. I. so prispevali sle-	nhiiitšfi». priporočal,
le, i rojaki: Valentin IVternel giifCV V IKWIHMU. me to poročilo. Tudi kledeWi 50e, Frank TrohJ «.75, Maks Pu	__jč vnele živahna debata in
..mrl« *5.*5, Alojz Tolar 80e. J«- tgdsmnajsta ta osemnAJltk soja.H P** * * *««J*M |ttvoru sin duštsršič 75e, John Medved	__priporočil sprejem tega poročil-
50c, Johh Penca en dolar, Jako». Clevehmd, O. - Odsek za pw-	je nato n,!
lzlakar 7ôe. Frank Senicar en do- \vot jf podgl nft ponde1Jkovl M»JI \d*v	W«ru pojasnjeval
lar 75c, Jakob Vehar *1.25, Josip dopo|dan por^i«. Delegat Stou- W.^nizaiorjtv in paaebiio .Jamnlk fl.25, John Mravlje	u fi^^ifr^, «liairikia je ho-,|îfP01'011" organizatorjev
John Eržen $1, Frank Vidrich en M K0VnrM	^iogatov, kate- 1Ç ??	*ake«a to^sk«.^
dolar 75c, John Jamnlk tri dolar-U konvencija ni hdtela prizna« l^ka. Omenil je, "Mi imamo n« je 26c. Frank Mihael 2Se, John KonvenČni predsednik ga je o-	vorga.,^,.
Vidri,1. JI.75 in Anton Bonač M ^„u da je to HtVHr diMrik!a «'»ji, k. niso vešči un )J» škega je/i-čtrtov. Ko aem az prepustil bM-L^ J du nâj 0 tem Ovorf Jkš in so dobri člaiii. |ifldi wKU „ tu Maks Postuvrhu tajniške posle,|diMlriktnilI1 prtdHeaalkmri. lito	^reba, ds imamo v vseh
je bilo v blagajni $39.1H. Deset . hote|> dft ^„o poročilo gre "!'a<1,,, 1,1 «dborih tudi uradnik, «olarjev je bilo odločenih za po- v /apllinik da bo ,fthHo ^klzal J ImoŽT,i »«dMnisliega je/ik;i moč osirotelim otrokom v star, . gyfiji kršjevni poclružiiicl lh * Mfl ta	^o M|bnizaeija
domovini, joi*rjW ostalo v je QmmïU (,a j(. do|)i| (lvg pisma I napreduje. V Illinois,, ¡.„«.„o^
lagsjni še $29.18. To so najvaz- da bi biH dfle-gati iatega miš^e- Pf^10^ izmed vseh 16 odbornikov
ako bi jih prečita«, kol sem W	ki Je zmožn. i
Predsednik ga je nato pozval '^mskega jexikn. V Ohio, daj ne moremo o 7>nbftylVania, Indians in dru^d
nejši podatki, katere sem ran objavit. Kar sc tiče drugih ko-
so znani vsem rojakom in se
ne zdi potrebno objaviti. Tukajšnje društvo "Prostost
mi
Spnkulacija s markami. — Nekateri ameriški ban
kirji so pričeli špekulirati z nemškimi markami, ki so dane» vredne pet centov. Bankirji jih kupujejo po pe centov v nadi, da narede dobiček, kadar pojde vrednost marke navzgor.
Ali so bankirji čitali poročilo nekega finančnika v Nemčiji, ki je dejal: "Nemčija bo rešila svoj finančni problem t bankrotom In z ničemer drugim. Nemčija ne more plačati vsot, ki se od nje zahtevajo, in nekega bližnjega dne razglasi bankrot in poreče zaveznikom: Pridite in vzemite kar hočete. Zavezniki lahko vzamejo le javno lastnino, privatne ne morejo vzeti. Javna lastnina — železnice, kanali itd. — se pa ne more vzeti iz Ntmčije."
tem razpravljati.	I ^ni diodam ''TT
Odsek za resolucije je nato pre-|tte>S!lo oLkal^P^iri'" št. 10« 8NPJ je na zadnji druš- Idložil naslednje resolucije: 1) ite- Hilo «prejeto z 1574 glasovi proti lveni seji sklenilo, da priapevn Solucijo, v kateri konvencijn 5R4. Veliko števil«, delegatov ie vsak člsn tega društva meseca ok- "Zdr. ameriških premogarjev" ^htefalo, da se vrši ponovna vo tobra 25c v društveno blagajno, nasprotuje Cummingsovemu načr- Jitev in sicer po imenih. Predsed katera vsota bo v pomoč viled voj- tu za podrŽavljenje Železnic; spre- Lik je omenil; da bi to vzelo nre-ne oairotelim otrokom v stari do-Meta je bila soglasno. 2) ttesbluci- več časa in da je na dnevnem re movinl. c.	ja, ki poživlja osrednji odbor pre^ du sedšj pofrbčilo odseka za novo
Društvo Rv. Jožefa št. 29 J. K. mogarske organizacije, da jiodpi- plačilno jeetvico. Omenil jc, ker J. je tudi sklenilo na svoji re- ra stavkarje v jeklarski In železar- je še vedno zahtevalo veliko ftte-dni seji, da prispeva Iz društve-Uki industriji, ki se borijo za iste vilo delegatov ža ¿laso.vanje p«, ne blagajne $25 za osirotele otro- principe, kot se je morala ^emb- imepih. da lahko vsak' deleKat ke v slari domovini.	garska organizacija ob časn Švb- spremeni svoje glasovatije ako
Iz tega lahko vsa*kdo razvidi, jfega postanka. 3) Rfesolu^ija, v hoče. «plbb jI? pa nepotrebna vsa-da rbjoki v tukajšnji naselbini kateri se zahteva tdkojšfcii bd^m ka deblt4 o tem, k<*r je nadvetret-niso pozabili nedolžnih žrtev voj- klic vsčh ameriških čet iž Itlirtlje jinaka večina odfcfcsovala za spre-ne v starem kraju.	In Sibirije in da naj se pusti rti- jem tega poročila.
Nadalje opozarjam vse rojake «kemu narodu samemii, da uredi	. j . r , .
ftirom Wr. držav, delujte pri svJ8VOje zadeve; v isti resoluciji U	TJ1 U'k<JJ
ih drtištvih in orgritlizacijah, da izreka premogarska konvencija « L u	« ^
se bo vresničila združitev vseh samoodločevanje Ircev In	J7v,r"|"
slovenskih podpornih organizacij | VHeh malih narodov, ki ^ ^f^^T^^t ntj
llesoltieija, v .	o 1..--
Pšenica in Ijulika. — Podjetniki so pričeli govoriti, da je delavstvo opravičeno do deleža produkta v industrijah. Ne vzemite teh besed za revolucionarne.. Beseda
"delež" še ni noben radikallzem.
Waukogan, IU— Morda bo ro jake zanimalo, ako povemo kak šen uspeh smo imeli z domačo za bavo, ki smo jo priredili !•'!. sept 1.1. I)a ne bom na dolgo in široko razkladal, povem, da amo pope noma zadovoljni. Cisti prebitek jO $76.92. Torej več kot smo priča kovali. Kajti, to je bila le domfcča zabava, toda iznenadeui smo tu< vspehom, sicer smo pa tudi potrebni, ker naša blagajna je sko* ro popolnoms suh s.
Slišali smo, da so bili rojak splošno zadovoljni s to priredftv jo. To nas veseli, da smo vam n stregli. Hodite u ver jen i. da se bomo tudi za naprej potrudili pf rejati dobre zabave.
Ne smemo pozabiti na tiste po-ftrtvovalne rojake In rojakinje, ako ravno ne zahtevajo, da bi ae zehvaljcvall, vendar se spodobi, da jim Isrečemo na tem mestu hvala, kot priznauje za njih trne ki so nain pomagali delati na te, zabavi ter nam pripomogli do Mjšega uspeha. Najlepša hvala vsem. — Odbor krajevne org. It 14 J. R. Z
Morda j« res. — "Čimbolj se staram, tembolj verjamem, da na*n zemlja slttži drugim planetom v našem oaolnčju za norišnico." — George Bernard Shaw.
Vo« je mogočo. — "Američani so premagali Nemčijo, ujeli so prusko avtokracijo in pribijali so jo v Ameriko". —Rubelt Minor.
Impertal. Pa. — Ker sem odoto*
pil pri tukajšnji krajevni organ raciji kot tajaik, sem primoran pojasniti nekatere stvari ss časa mojega poolovanja. Na moje »tO je bit Izvlojen brat Maks si o vrh. H tem opozarja m vse roja Ve v tukajšnji naselbini in bftl nji okollel, da mu gredo na rok.* ter delujejo s nJim za skupni blagor naših bratov v stari domov|. nI	r

jaz.
ekt in prispevkov, pa upam, da ^^ Jn da ^
katera se je vršila v Cleveland«. I |lkor se tiče političnega gibanja, i	SSTvsUd^ia L f«
slega lahko vsakdo dobi pri dru-L naj se skliče skupna konS\ štvenem tajniku svojega druirfva fercnca vseh delavskih orgsniza-	^^¿^ J' " '
ti, bil je tudi priobčen v vseh Lj, na kateri naj «e reši vprafe-^jjjj«^JSSiftiS društvenih glasilih. Na svojo ža- nje glede organizacije vsega de- Sill^fAJ^eiZ^ lost sem pa že opazil v nekaterih lavatva v Ameriki v * ^sM JiSfiK^ilASSSJ^iS glasilih slovenskih podpornih or- Labor party"; ta konferenca Hi ffi^^^t? ganizacij dopise, v katerih dopi- L vrši ako mogoče pred konven-ŠZ mik nasprotuje združitvi sloven- Lijo "Ameriške delavske federa-0dt*^J*	\T'ZZ
skib podpornih organizacij. Njih Lije"; nft ti konferenci naj bo t> ^t^vin vs^l tegaT utomeljevanja so tako otroško be- di zastopana -Nestrankarska 11-	IavlekU do tr
dasta da se jih sploh ne more vze-Lg" in farmarske organizacije; Hf^t ti p. resne. fDa, pojSvile so se že Motiko naj bo zastopana cpklje občemu napredku. Cul sem 41 Ameriška . delavska federaei-tiifli že rojake, ki so se izražali, jft" in.sploh vse delavske orgnni-1 < da jih nihče ne bo potegnil w|zeci'je". Vae te resolucije je noiLin skrbno varujejo neko slav- konvencija sprejela sogiasno bre?|" katoliško ime. Toda mi nc ma- vsake ^bate. Poročilo odseka zA ramo nobene katoliške podporne resolucije je bil s tem končan. org.niz.cUe in ravno t£o tudi ^ % ^
sffiratt^baau ara jm
R ODPOTUJE NA 00
Tinto piton s*»ax> u.
mo
bo

Ustati se najprvo v »an Fran-ciscu.
ral. svojim članom njihovo ver sko prepričonje. Nje temelj mora hiti isti, kot je sedaj pri SNPJ in le na ta način je zagotovljen nje vspeh in obstoj.
Vsled tega apeliram na vse rojake, ne poslušajte brezmiselno blebetanje nekaterih tcbkl, ampak pojdite po začrtani poti do svojega cilja. Ako bomo pa vlekli vsak na svojo stran, tedaj ne bomo prlSli nikdar do cilja akoravno nekateri požrtvovalni rojs-ki delajo z vsemi svojimi močmi, da se nresnlči Že dolgoletna želja vseh zavednih in po napredku hrepenečih rojakov. —
Prišli bomo pa na ono stališče, na katerih so še nekatere organi-sacije, ki komaj životarijo. — Frank Troha, član 9VF J in JKPJ
City, W. Va. — V tukaj-šnji naaelhini ni veliko Slovencev naseljenih; aamo par druiin. V okolici je pa še precej alovenskih pečlarjev.
V okolici je precejšnje Število premogorovov, ki sedaj obrstujejo s polno paro. Toda kako dolgo I »odo, »c pa ne ve.
Preti nekaj tedni smo ustsnovili tukaj nuVo društvo In ga pridm-žili ''Slovenski narodni podporni jednotl." Kratili smo ga za "Slo-vennki Rožmarin*'. Vsled tega o-pozarjain vae rojake v tukajšnji tfiaelMni in bližnji okolici, ki ste le Člani SNPJ., da prineaete svoje pristopne liste k našemu društvu. S tem hodeie koristili aami aehl In društvu In v slučaju kake nesreče ali bolezni ne bodel e imeli kakih nepotrebnih sitnooti
Ooapa štorkljs je obdsrovala predsednika novega društva z brhko hčerfco, ki pa je po nekaj 0-rah le odšla "treat". Nesrečnemu očetu, moje najiokrenejše Hošalje.
o«*elu. moje -tMÉ.
snila. Poročilo odseka za resolucije je bilo sprejeto soglasno.
Nato je predložil odsek za usta-
Washington, P. 0. — Voditelji
ozicije «o JolmSonov predlog rinili na d<*lgo klop, po katerem
vo in pra\Tr. dcSatek 'kV^ioilfV^T drfave ^JZZ „1^0	....... I toliko zastopnikov v ligi narodov
glede določitve organizatorjev, ti-., radnikov in potovalnih nadzorni- 'ko*
Velika Britanija. Senator
kov. V tem (fodatku se nriporpča, f?^1i" da naj organizacija najame orga- W ezam in °d"'it nizat orje in govornike JplohvL^ ^^ Protl znih jezikih, kakor v slovenskem, P.f ne2» kampanj<'r^-l' poljskem italijanskem in še dru-h^®*0^^ 7 tli. gih, isto tudi glede ČrnheV in tu-	"> ^««Protpvali
di ženske, akoravno ni4b čliriice Rj^ f «jftr*	!
te organizacije. (Jletle tbga se j. Hocvni M le Johnson n. odjenj^ vnela živahna debafs. SekilttM	zahteve. Ko jc Jolum
delegati so nasprotovslt tetbti «j* J	*> nenatorj. tak
datku in drugI so pa podpirali,	namerava predložiti
Posebno huda dčbata sc je vnela KV°j
med delegatom Leni ZOra, ki je ho- Senator Unroot iz Wlseonsiiia, tel podati nadomestilo k tetho & ki je vodja sknitorjev za mile rc-Hatku, k čemur je preHmidfilk po. j ««rvaeije obvestil senalerjz jasnil, da je že poročilo Odseka UW, ^ '»<><>« f1š^ysli x nadomestilo k raznim i^srtlrteiJUm; krati in tako" preprečjli Johnsonor
In da vrfled tega bjegofh nadome stllo ni ns mestu. Lentz je proti temu protestiral In vslMl tegs Je zavzel predsedniško nfMtb tajnik Oreen. v debato so htočM poseči tudi drugi delegati, toda nadome-stni predsednik Oreen, rti hm nobenemu dati besede. Delegat Lentž > apeliral na kottv%ncljo. da naj ona odloČi v tem vpraša
.Senator Johnson er jc po tej izjavi posvetoval a, senatorjem U m in f^nato^jem Hwansononj,
ki vodi senatorje, naklonjene mirovni pogpdbi. Obljubile sin n"». tla ne 4hmIo glasovali o «logovi» predlogu, dokler ne bo odglssovs no o vseh drugih predlogsh D*1^ sta mu obljubila, da bo itirl tf
ttjn. nakar Je pojasnil IzvrŠujbči, preje obveščen, preden pride aj* predsednik, ds konvem ijs zbortt- goy predlog na dnevni red je po parlamentariencm tedu. 1 Po tej konferenci se je scn«t.»r mol je dsljši govor, v katerem je Johnson odločil, da gre najprv« t pojaenjeval, ako bi konvencija i.Han Prancisco, kjer nastopi p rob sprejela nadomeatilo k Jlodatku, j mirovni pogodili. Is San Pranrisei ki je še semo nadomestilo sa vae pojtjo,v l<o* Angeles in v držsn resolucije .tikajoče ae te zadeve. Oregpn in Wasfcklgton. bi lahko na ta način naredila tadi z drugimi resolucijami in dodatki, kar bi bilo sploh brez vaokeg« pomena. Konvencija je n'ato sprejela poročilo odaeka za usUvo ia pravila, kot ga je predlofila. Debato o tem je bila zaključ^n^ in na dnevni red je prišla zadeva tlede storjenega dela organHtitor-i jo jot v *. Virgtnljl. Tozadevni • '
J«4»nson pričakuje otl svoje vorntške ture ve»* uspeh. Tep moOnja ao tudi drugI opozicijoni»-nI senatorji, kajti po njih mn^J« je tjMorvo. ki nasprotuje mirov*
i tro<n>l in ligi n*rdilft+, r <»lfr,,l" j,večini. Od dOnMÜiotrsrlj. JI* vrfilč po tofcptftt. prlčsk"^
bo«lo učinkovale ttnll
zapad. vzhod In jng
ji.jilr-?iiiJiii.ÍL'i jÍ 'í'.i'i U.IV.iJi hl
mdzorni odbor, h IMIV WiM« na, -iTniii rrn »t, gwto*. Uta.
7«tb 81.	ou*
Tiskovni odbor.
Emil Kiss, bankir
133 Socond Ato. oor. ft. ft NEW YORK, N. Y.
PU4a«o M 4* «kruti m hraalloe ,|v|<
Velika
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Čo, auipak prepuste tem najemn kom, ki nlao še nikdar delali hvojen» življenju, da poaktisijo en krat a topi jen jem rude in valja njem Železniških tračnie, pa bi kmalu pometali puške od sebe in odšli k vragu.
Delavci se zavedajo svoje moči ki obstoji v tem, da so prenehalii i delom, se je izrazil neki voditelj jeklarskih delaveev in član lokal oega stavkovnega odbora. ¿Jave dajo ae, da vse grožnje kompanij skih uradnikov ne zasučejo niti nega kolesa v jeklarnah, dokler se ne vrnejo na delo. gnano jim je tudi, če ne prlčuo jeklarne z obra tovanjera, da bo v štirih tednih prizadeta vsa industrija v deželi Valed tega bodo lepo ostali doma iii se ne bodo da]i provocirati od kompanijakih podrepnikov in na jemnikov. Zavedajo se, da je zrnu ga na strani delaveev, če so složni in mirni in ostanejo doma.
Črni kozak pohodil ameriško sastarm.
Chicago, IU. — James Maurer predsednik Državne delavske fe deracije v Pennsylvaniji, je fcovo ril o jeklarski stavki v domu ce-sinoželezniških uslužbencev. V svojem govoru je povedal, da je črni kozak raztrgal ameriško za »tavo in jo pohodil.
"Vi malopridneži, vi lalnjivi malopridneži, vi časnikarji, izvedite zdaj resnico," je s povdarkom govoril Maurer. "Zastavo je vr H v blato in pohodil policaj, ueki kozak, najet za opravljanje uma /.»nega dela za jeklarsko korpora cijo, pa ne delavec.
"Pripravljali smo se na stav kovni Rhod na svojem posestvu, kjer je nad govorniškim odrom vi hrala ameriška zastava. Drhal teh ko/.akov na konjiji je prišla se pri-rivajoč skozi ljudsko množico, po-teptajoč s konjskimi kopiti može, žene in otroke. Zastavin drog se jc zapletel konju med noge, ki je vrgel jezdeca raz sebe. Podivjan jc skočil kozak na noge, strgal jc zastavo z droga in tla kose, ki jih je pometal na tla in pohodil. Včeraj ga je aretirala šele zvezna rlsAli" Maurer je razlagal, kako brutalno ravnajo a štrajkarji v Petin-»piva ni ji. Štrajkarje vlačijo it njih domov pred sodnika, ne da bi imeli zanje sodnijsko tiratnleo. Sodnik pa štrajkarje postavi pred alternativo, da plačajo po petdeset dolarjev denarne globe, ali di se vrnejo na flelo.
Dejal je ljudstvu: "Če hočete Izvedeti, kako je bilo v Rusiji za časa carja, pridite v naša pennsyl-vanska mesta.
lajava mrliške porote. Pittsborgfc, Pa. — Mrlifiko porota je izjavila, da ao mra. Fannie
Sellins, organizatorico U. M. W. of A., in rudarja Joseph Strelitz-kega ubili neznani ljudje, pri nastalih nemirih.
Mrliški oglednik Jameson je in-Umirat porotnike, da so bili neti i ri in da ni nobena oseba ttedol-I na, ki je bila ob tem čaau na ulici. iN» njegovem mneju so deputiji le !»vršili svojo dolžnost.
1'inor Helllnsove je vzbudil sen-zneljo po vseh Združenih državah, k<-r so odborniki rudarske organi-«ieije javno ol|tqŽi)i urrorn kom« iMuijske stražnike in superinten-tl< nta. Dokazano je, da jo je neka kompanijska aitmvina udarila prek čela. ko je bila Že mrtva in ji razbila lobanjo. Odborniki rudar-»<ke organizacije so apelirali na hnngseft, da uvede preiskavo radi tega brutalnega umora, kajti Če morilci he bodo kaznnvanl. ne bo noben človek varen, da ga ne napadejo kompanijski najemniki in ubijejo.
Kompaaijoke tvijače v Pennsyl-
vaniji
Pittsburfh, Pa. — Foster. taj-tiik organizacijskega odbora jeklu rakih delavcev, je izdal svarilo na vae jeklarske in železarske de-lavee, v katerem avari pred shodi, ki jih aklicujejo kompanije. Va t« li shodih imajo kompanije svoje vohune, ki agitirajo med štrajkar-i'. ds naj se vrnejo na delo. 8 tS-kiml shodi mialijo kompanije ape Vi«'i na led delavce, da l»i ae vr lili na delo.
Vojaški veterani m bodo stavko
da v#lebizniák» interesi izrabljajo »»"legije v svoje protidelavske svthé. Searey je dejal: "Ameriška legija ni ateiiolOuina organi xaeija In ae ne bk vmeševgla v iu-
dtofrijalne hoje. Ver tisoč članov legije So unijski delavci, drugi m» pa delodajalci."
PROSVETA
Farrell, p*. _ Tukajnji šerif, ki je prevzel vso kontrolo nsd mestom, je nanovo zaprisegel 60 pomožnih policajev, ki So takoj stopili v službo. Med temi novimi pretepači ao večinoma sami Črnci n lenuhi, ki Se bojijo poštenega dela.
24. aeptembra je polielja aretirala 70 stavkarjev, ki ao imeli prepovedano orožje pri aebi ter jih uteknila v .ječo. Isti dan se je vršil pogreb žrtev ,ki zo padle zadnjih 48. urah v izgredih. Policija je zastražila pokopališče in nihče .razven najbližnjih sorodni kov ni smel na pokopališče. Vssk sprevod je bil prepovedan. Še Žena hi kmalo ne vedela, kje so po-topali njenega moža. Ko ao padle Žrtve peljali mimo delavskih hiš, so bila vsa okna zagrnjena in ni-hče se ni pokazal na ulioo. Delavci so bili radi tega zelo nejevoljni in pričeli so se zbirati na ulicah. Ker so se boli ponovnih izgredov, je podlal šerif v mesto okrog 150 mož »felfe garde in delavci so se razšli.
ostalem je bil mir. Socijaljstlč» na stranka je poslala apel na de-avce, da naj priredijo dostojen pogreb padlim žrtvam, toda šerif ai niti hotel sprejeti odposlane deputaeije delavcev. Vodstvo tukajšnje tovarne "American Steel and Wire Co." je zaharikadirilo vse tovarniške nltode ter montiralo strojne puške na teh barikadah.
V zadnjih 24. urah je bil ustnv-jen ves obrat v tovarni "American Steel and Tin Plate" Co." Vodstvo tovarne pravi, da bo poskušalo obratovati s skebi. Izmed tukajšnjih dtlsvcev je vsakdo prepričan, da i^e bo mogla dobiti oliko stavkokazov.
Večer 24. septembra je bil mi-eeit in delsvci ao Žalovali za pad-Imi žrtvami in vsakdo si je priac. gel* da bo ostal zvest delavskim irincipom do končane zmage. Ko-ikor mi je znano, irned Sloven-ev nihče ne stavkokezi. — Poročevalce.
•o
Gonemaugh, Pa. — T tukajšnji okolici je stavka v polnem tiru. ►očiva vse delo. Obrat je tudi u-stavljen v premogokopih. Na stavki je kakih ¿0 tisoč delavcev med njimi okrog 600 HlOvencev. Stavka se vrši popolnoma mirno. — Poročevalec.
ne more biti nihče, ker ni ničesar zakrivil. Stavkokar.ov je vedno manj ni še oni, ki hodijo stavko-kazit, so izpostavijcui občemu /«sramovanju in zasmehovanju.
Poliči je je Mm dalje Več. Litvlnke so najbolj jezne na atavkokaze. Neka Utrinka je v četrtek zvečer prijela boaa ter ga z vso silo stresala za roko in nekdo mu je dal pošteno brco. Drugi dan že nI več IU na delo. V petfck so se že pri-petili izgredi In oddanih je bilo nekaj strelov. Obrat v tovarni je tmpolnoma ustavljen. — Poročevalce
Ta velika tvrdkr, !'AN MOTOt COMPANV in še druge tovarne se nam zdi, bodejo napravile me-sto St. Cloud, Minn., eno med velikimi industrijalnlml mesti na «everozapadu v nekaj letih. Torej mi imamo še 120 hišnih stav-bišč (lotov) na prodaj v bližini te velike avtomobil tovarne, po nizki ceni, kar mi amatramo za zelo izvrstno dobro kupčijo in jih ponujamo na hitro prodajo. Na stotine Jugoslovanov je že kupilo zemljišča tukaj. Mogoče, da ai kupilto tudi vi eno loto. Za na-daljša pojasnila obrnile se uatme-no ali pa pišite na A. J. ARUČ, ent, Room 87, First National Building, 01. Olottd, Minn.
I&ÖEM SVOJO SESTRO
Mary Udovič,rojena Malovič, pred petimi leti je bivala v South Chicagii, III. na HÜ47 Mackinaw Ave. Cetijene rojake prosiui, Čr kdu ve za njen naaldv, naj ni i gš ilaznani, za kar bom selo hvaležen, ako bo pa aama to Čjtala, naj ae mi prijavi na moj liaalov; Tony Malovič, P. Ö. Box 61, Wayne Alta, Ganada.
Za v stari kraj.
SkritibJkrab
■ i litt I i. i ' i
Uiaš^aiL a t »i lisi
Pripriu Jetot*.
QLAVÉI STANi HIT4I SO. LAWNDALt AVE., CHICAGO, ILUllOlt.
GLAVNI ODBOR 2A DOBO 1919-1922.
larršovalni odbor.
umavni ona ta.
.	i .1 4	1 L» —.
ave.
The Vlctor Coal Mining Co.
HOLSOPPLE, PA.
( blizu Johnztown-a, Pa.)
Potrebuje 40 rudarjev in pred-nost imajo tisti, ki oo vajeni niz-kemu premogu in delati z pikom. Seveda potrebujemo tudi premo garje delati za strojem in pljujemo linijske plače. Varen premo-gorov z odprtimi svetilkami.' Pri nas se zaaluži $100.00 do $130.00 na dva tedna. Imamo 50 novih hiš in še več se jih gradi. Cerkve, Bole, razna zabavišča in dobra vtids. Pridite pripravljeni za delati' naravnost z ft. A O. R. B. (železnicč) sli pa pilita za daljša pojaCnlls a: John »prinfer, 407 EdUM Pittiburf, Pa.
V stari kraj se mors potovati Potni liati se sojpet lahko dobe Vsak teden odpjfuje po eden ali več parnikov Pranooake družbe itorokrajakimi potniki. Tako od-Wttjejo:
90. sept. paruik—La Tauralne. 24. sept. pandk—La Lomdne. 4. okt. parnik -mafpttk 8. okt. parnflc—France. 11 okt. parnlk—Roe&ambeau. 16. okt. pomik—La Savoie. 25 .okt. parnlk—La Touraine. 99. okt parnik—La Lorraine. 1 nov. parnik—Pranoe.
Ea vsak parnik imam še nekaj kart naprodaj. Kdor žt ima potni list in hoče hitro odpotovati, naj pride na moj naslov kake Štiri dni pred odhodom paznika, a katerim želi potovati.
POfilUAJTJE DENARJA. -Hitro, zanesljivo in poeeni morem poslati denar v itari kraj. Vsaka poiiljatev j« sa varovana proti is-gubi.
100 kron za 200 kron sa 500 kron sa 1,000 kron 5,000 kron ia 10,000 kron n
uwas a*, aína, ta
taranoo oaaotis, tZ ViToÍW^Ä •
Im aukm, Um S4S, QUfcwt. Wmm* m

110.00
la ...... 0.9b
so ...... 11.40
la ...... 55.00
its po Money Order, all American Express Money Order, all, pa po Bank Draftu.
POTWIlilST. — Onim, Id no6s-
esaxni htaeti tc sitnosti, prsskr-
rtt tndl potni lift.
! LEO ZAXRAJIEK, NS WYORK, N. Y.
70—9th Avt.
» t n"
-)M,;	"'f.-
Chicago. Karl Seerry. tajnik illinohike "'Ameriške legije^', or-ssni/aeije odpt^čenih vojakov, ki sobili v vojni, je isjavll V
Pneblo, Oolo. - V tukajšnjih elezollvarnah je atavka v polnem iru. Na stsvkl je okrog šest tisoč elavcev. Izmed Slovencev stav-okazi samo eden. Delavci so se pričeli organizirati pred dobrim etom In ko je stavka izbruhnila, so bili organizirani vsi. Družbo, tokor jo tukaj imenujejo, Roe-kenfeller Plont, ni ^nikdor tega ričakovala. Ko je hotela delavka deputaeije govoriti z družbe-nim vodstvom glede delavskih za-tev, je bila odslovljena z odgovorom, da se družbs ne bo nikdsr pogajala t delavci. Naznanila je tudi, da bo v pondeljek, t. j. 22. septembra obratovala s polno pero. Trnla v pondeljek ob šesti uri, pa se ni nihče prikazal na delo In radi tega je morala ustaviti ves obrat, ker ni mogla dobiti dovolj avkokazov, da bi obratovala. Ker smo tako solidarni, smo pre-ričoni. da bo zmaga naša in ta zmaga bo za nas delavce večjega pomena, kot je bila zmaga nad lajserjem. —• Poročevalec — o
North Chicago, Dl. - Poročeno je bilo. da Izmed Slovencev nihče ne atavka. Toda sedaj aa je nsšls neke zavržena duša ter «e prodala za par judeževih grošav. Hkupins stavkarjev je Šla ob sedmi uri zvečer k njemu In ga pregovarjals, da naj nikar ne stavkokezi poaeb no še. ker je v organizanji. Odgovoril je pa, da bo še šel. Med tem pe pride njegov bret in pri-nenel je sekiro, s katero je grozil, ds bo enegs ukll in stsv koks z Je obdejal stavkarje s raznovrstnimi grdimi priimki. Htavkarji ao mirno odšli. Ob oami uri je pmm že aratirala tri stavkarje, ki ■»
nagovarjali omenjenega stsvk^ kesa. da nlj nikar več ne gre nI delo. Položiti bo moral v/mk deaet tisoč dolarjev varščina Kaznovan
VABILO NA VEBEUdO IN VINSKO TEOATEt,
?	katero priredi
DEUlTVO "MEDNARODNA ZVEZA" iTEV. 124 S. N. P. J.
V FORK8T CITY, PA. V SOBOTO 4. OKTOBRA 1919
v	•	'L '	*
ob 6. uri zvečer v John Lukasovi dvorani v Vandllng, Pa.
Vstopnina zs možke je 50c. Ženske v spremstvu možkih so vstopnine proste, brez spremstvs plačajo po 25c.
Igrala bode Izvrstna godba.
Uljudno vabimo Vse slavno oiičlnstvo domače in bližnjo okolice, da se vdeleže te zabave mnogoštevilno. Za dobro vsestrsnsko zabavo in točno postrežbo bode skrbel od nor.
Cisti prebitek je namenjen za "Bojčvnl fond «a avobodno Jugoslavijo". K obilni vdeležbi uljudno vabi	<M>HOIt.
Rojaki Pozor! Zalo važno! -Čttajtel
EMIL KISS BANKE. ,
mp*va hrvatska itcdionica u saoresit
VEDNO NAJNIŽJE DNEVNE CENE. VEDNO TOČNO IN HITRO IZPLAČEVANJE, m VEČIH SVOTAH POSEBNO NIZKA CENA.
Vsa denarna pošiljatvo so )am£aoa. PRODAJA FAROBRODNIH UflTKOvV VU
•Predse ss
CENA KRONAM VEDNO PADA.
Sedaj je mogoče poiiUati denar v Staro dbmovtao In slecr na Slovanska v kronah, v kraje scscdcoc po Italljsnlb pa v
Sedanje cene so s poštnino vred i
100 kron......$ 3.62 ' 1000 kron......$ 28.00
«00 kron......$ 9.00 5000 kron......$140.00 «
500 kron......$16.00 10000 kron......$280.00
Potuje Ss tudi lahke v staro domovino, toda parnik! sa prenapolnjeni^ tisoč ljudi čaka na prostor, a parnikov jc sa s^al le kaj fcala, sata jc bolje, da vsakdo malo potrpi, da se
Zs pojasnila pilite na:
82 Cortland t St., New York, N. Y. I
DIREKTNA TRGOVINA!
Columbia gramofonov ia plott.
Slovenske in hrvatske cenike poli jem.
Merim možke obleke.
Preakrbim sgencijo onim, ki imsjo tanimsflje za Uko trgovino.
TAUCHAR,
2737 5.
FRANK S
Karlov Avf ,
Pisalni .troji rag-
ličnih vrst; novi. In todl popravljani. Ka ccnc ml ptAM».
Chicago, III.
KLAMNIKARJI!
Delavei, ki delsjo pri slamnikih kot blokerjl, liksrji Iu bcrvsrjl kaj naj bo za nsprejf
najnižja plača mora biti $55.00. Unija zavarovana.
As več dragih ;ogodnoeti I
Zadnjih nekaj iet ste dvblll aame obljube od UniiskOl uradnikov, Auipak p<» ncdanjl draginji ja potrelmo nekaj več kot same obMubc ,da m* človek preživi. Ml VAM NK OBMJ. BCJKMO. Clanl našo organizacije prejemajo primerno plačo za življenje in delajo le 44 ur na teden. Tudi vi lahko to dosežeta. .
VELIK JAVNI SHOD
SE BO VJUilL ZA OORI OMENJENE DgLAVOB V TOREK VEČER. DNE 90. OB «. URI. NA 190 WI0T WASNINOTON ST. SOBA 900.
Da vaa saznsmimo z našim stanjem In ča vam bo všeč bom preskriieli tudi vam enako.
Pridite vai in pripeljite seboj vale sodelavce, M1UNERT AND STEAW W0RKERS UNION, CHIOAOO

w "	7 < wmv

i
Inozemstvo*
Bnmtmija nacionalizira petrolej.
» Pariz. — "Petit Paraden" jr objavil brzojavko iz Ženeve, ki se glasi, ds rumtuiaks vlada namerava pod rta viti petrolejske vrelce. H trm bo če Kumunija odvrnir ti pritiak amerižkega oljnega t nista. ki bi rad monapoltsfral v«*s rumunski petrolej.
Isprasnjavanje Arhangeiska.
London. — 'Kvening Standard' je poročal zadnji petek, da v e-nem tednu bodo britižke čete za» pustile Arlisngelak v Neverni Rusiji.	_
V Memčiji prihaja preobrat?
Berlin. — Listi pišejo o prihajajoči politični krizi in možnosti razpusta ustavodajne skupine. V oktobru se morda vrže generalne volitve.
Ameriike stavka skrbi Franco».
Pariz. — Pariški listi to zadnje dni posvetili ameriški jeklarski stavki več prostora kot katerim drugim evropskim dogodkom. Mirovna konferenca, afera na Re-ki in druge evropske rane so potisnjene v ozadje iu veliki boj med delom in kapitalom v Ameriki jih zdaj najbolj zsnima. Kon aervativni listi izraiajo skrb, kaj bo, če ameriška »favka omeji pro-duke i jo jekla za potrebe v Pran-elji.
taki knezi delajo pokoro.
London. — Poročevalec tukaj* injega "Daily Kspreaaa," ki se nahaja v Helslngforsu na l'1n-skem, toči debele solze v nekem svojem poročilu nad "kruto usodo," ki je zadela ruske prince, knese in druge plemiče, katere je maka revolueijg pahnila iz carjevega paradiža v nižine resničnega trpljenja.
Najprvo opisuje nekega (neži la, majhnega dečka, ki hodi bos po ulicah Ifelaingforsa. "Kdor vidi tega dečka — piše omenjeni poročevalec — ga morajo obli t i aolse, čeprav bi bil zakrknjen razredni fanatik." (Dotičui reporter morda ne vidi otrok finskih pro-letareev, ki so tudi bosi lu raz-capa n 11) Dalje pile: "Na M ruskih plemiških rodbin je vrženih v največjo bedo In agonijo, v kateri trj>e Že mesece iu mesece samo zato, ker so ae proti svoji krivdi rodili is plemenite krvi." tO joj, jojt)
Nadalje piše t "Nekateri žive le v Rusiji v večnem strahu, da pride po nje krvnik; drugi se nahajajo v Skandinaviji v velikem pomanjkanju In v trdnem upanju, ilg pride zanje dnn < odrešenja Mnofti bi ai radi pomagali s delom, Ker se pa niso nikdsr ničesar učili, niso sposobni za nobeno delo, da HI si služili kruh."
(MmI Plemeniti lenuhi, ki niso »a nobeno delo, da bi al pošteno služili svoj kruh, ne zaslužijo no-benegit usmiljenju. Zakaj «e pa zdaj ne uče kakšnegs delaf Ali ao sato pomilovanja vredni, ker "trpe bedo" v pričakovanju, da pride dan — Kolčakovega odre-Šenjaf In za odrešenje takih nič-vrednežev se vodi vojna na Kol Jakovi in Denikinovi frontifl)
Poročevalec pravi dalje, da se po gostilnah v llclsingforsu klati neki bivši ruski aristokrst sivih laa in sive brade in igrs na gosli. Bil jo polkovnik v ru*k! armadi In zelo bogat človek pred revolucijo. Kdaj Je pa selo patetična figura. Neki drugI ruski plemeni-taš ima še nekaj podjetnosti. Najel ai je stsro peksrij.o v ksteri peče kolsčke ponoči, njegova žena jih ps noai na pmdsj podnevi. (To je dobro; zakaj si ne bi ns e nak način pomagali še drugi, na mesto da erkajo gsldu iu čsksjo KolČskovegs mlrelenja?) Poroči», valeč piše dalje, da voznik, k) ga Je peljal a kolodvora v »tari, polomljeni d roški, je bivši čaatnik earjeve t clean« atrafte. ki je bil lahko ranjen v tlalielJL Na nebi ima raitrgano uniformo in na glavi umazan alamnik i luknjo na vrhu, akoti katero mu št rit« lan je na dan. Nato sledi nova jeremljada nad "triko usodo" tega carbdič-ltega črnilnika.
Roaki grofje in ktteai. ki no avo i ječaano bivali v palačah in grado. vih ter «I liaaali Želodce pri ra»-bolnih pojedinah, Hlanujejo da ' nea »- oh. «h! —■ v temnih bik j njah na|Mil podrtih hiš. kjer an »isnnvsnja najcenejša ali p« aa- j stonj, oliedujejo pa v najJaUil» gostilnah. v katere rahajajo (kak-1 flMa ne*rr.'a iu ponižanje!) naj I prtpr«nrj4l Ijudjt.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
• i
Za ismenjavo nažih ujetnikov.
Pišejo nam: Atirje meseci ao že minuli, odkar je prišlo precej naših vojakov v nemško - a vat rijako ujetništvo. Veliko vprašanj je bilo že stavljenih glede izmenjave, a povaod so gluha ušesa. Žalostni socialni položaj ujetnikov v March-treuku je najbolj razviden iz nekega pisma, ki ga je poslal nek častnik od tam. Piše, ds je prehrana mizerna, da so že vsi strgani in bosi. Tukašnji Nemci bi se nas sami že radi iznebili, ker ssud nimajo dosti živil. V pismu se vprašuje, čc jc naša vlada že sploh kaj u-kreuila /.a nje in /a njih izmenjavo, kjer se jih nahaja celih 8°0. Nemška vlada je Že.aaina na njih prošnjo predlagala izmenjavo in jim tudi že razglaaila, da ImmIo do 'JU), julija izmenjani. Potem je pa zopet vse zaspalo. Kdaj se bo torej v tej stvari kaj ukrenilo f
Konji sa Koroško. V zadnjem času so zaplenili na Gorenjskem mnogo konj, kamere so iz k užali razni ljudje spraviti brez predpisanih odpremnih izkaznic na Koro-àko. Postopanje oblastev je «bilo popolnoma pravilno, ker so «a trgovski promet (bodisi po železnici, bodisi po cesti) a konji v t ujetništvu predpisane odpremno iz kszniee ki jih Isdaja odsek za prehrano Slovenije v Ljubljani. Na to nsredbo so bili prizadeti že po uovno opozorjeni % javnimi raz-glssi. Pri prometu na Koroéko obstoja še nevarnost, da se konji iz-tlhotapijo preko demarkacijske črte v Nemško Avstrijo, kar se je tudi dogsjslo v ponovnih prime ri h.
Usoda Evropa v rokah rudar
jev. "Matin" priobčuje memoran dum. ki ga je predložil Hoover najvišjemu gisipodarskemu sveto o premogovnem vprséerijti. Memorandum je ^selo pesimističen in pravi, da je* znašala po izvedeni statistiki produkcija premoga v K v ropi izvzemal Ruai jo in Balkan, napram «80 milijonov ton v letu IH14, letoa le 443 milijonov ton. Amerika ni v atanu ta deficit pokriti, ne gledo na to, da je preskrba z premogovnimi ladjami danes popolnoma nemogoča stvar. Premogovno vprašanje stoji da nes pred vsemi drugimi vprašanji, in lastniki premogovnikov ter ru dnrji morajo vedeti, da je usoda ovro|H«ke civilizacije letos odvisns od njih v taki meri, kakor bo odvisna prihodnje leto od prodoren tov Živil.
Produkcijo ie more in mora zvišati. Iloover predlaga, da naj se za Kvropo določi posrfmo kon t rolo za produkcijo in razdelitev premoga s tem namenom, da se Imi produkcija zvečala, in da se bo premog tako razdelil, da ne bo treba ustaviti nojvažneših poslov, od katerih j«* odvisno vse gospodarsko in političho ravnotežje. V Intervjiivu s "Matinoviin" so-t rudnikom je rekel Iloover: Jflv ropski delavci napnite vse sile I Kn k rat ste že ohranili avet, oh rs ni te ga še drugič.
Btrankin ibor preložen. Izvrže-valiti odbor JugoNlovanske social uo-demokriitičiic stranke je na svoji seji z dne 19. avgusta aklenil preložiti za 7, In H. septembra sklicani strankin idmr ns 1. In 2. novembra IH19.
lavoa sadja la MkmnrJa. Iz Prekmurja nam poročajo, da so tam nahajajo velikanske množine sadja, ki čakajo lsvosa. I*rek-murel namreč nimajo dovolj po-sode za napravo sadjevca, na O-graku in v Nemško Avstrijo pa ga ne morejo isvažatl, ker je izvoz iz Prekmurja v te kraje po-polnoma ukinjen.
Tržaiki izgredi pred sodiščem. Trsi. 2f». a v g. Kazenska razprava |proti udeležencem na izgredih dne rt. in i. t. m. se nadaljuje.
Včeraj, *4. t. m. je bila rsitpra va proti uslužbencu cestne želez niče Ivan Sklavniku, ki Je obdnl-žen, da je poaivljel delavce k aiavki in ae upiral pozivu kara-biner jev, da nadal|ujejo delo Obravnava ae je vršila tudi proti delavcu Josipu ttruliču, olidulže nemu, tla je kričal; "Živela revo-lueija!" PoblJmo te karahlner ske surovine!" nadalje proil zidarjema Ivanu Skllana in JiMipu Miklavt-«, h M »enima, da sla dne 4. t m. skupno g drugimi to. j varili zahtevala safvorft*v r* stavrarije " Ferdinanda", t Mi tej priliki an df nionat rs t Je baje kri-¿ali: "Mi I »orno le pokaaall Tr žačanont. kdo «mol Prol a It ali
PROSVETÄ =
jo! Mi hočemo Avstrijo!" Sklav-nik in Miklavec sta bila oprelče na, Bruzič in Hkilan pa obsojena vsak ua tri mesece zapora.
lakaj si Italija lasti Dalmacijo in Primorje. — Split, 22. Rimski Popolo Romano" z dne 17. t. m. razpravlja v svojem uvodniku o jadranskem »poru in o usodi Reke ter Dalmacije. Vsakdo izmed nas j« preverjen, pila rimski list, da bo Tittoni znal usnešno obraniti vsa prava, ki jih ima Italija Jadranu in da tudi glede Dalmacije ne bo odnehal niti za las. Žrtvovanju Dalmacije se protivijo vsi naši interesi in tudi čaat Italije bi bila nepopravljivo omadeževana, ako bi naše čete nekega dne bile prisiljene, da zaradi kaki sibodi prenagljene razrešitve jadranskega vprašanja sna mejo zopet italijansko zastavo in zapuate ozemlje, katero priznava Italiji londonski dogovor, in ua katerem je Italija počenši od novembra lanskega leta toliko storila za civilizacijo ter udejstvila toliko človekoljubja, da si je tudi v zaledju pridobila iskreuo hvaležnost ljudstva. Bilo bi čudno, pravi list nadalje, ako bi se Italija odrekla snatnega dela londonske pogodbe na korist Jugoslavije, države, ki te ne samo že ni konstituirala, ka kor Cehoslovažka ali Poljska, marveč je resno tepodkopana in ogrožena vsled težkih notranjih nesoglasji in sporov, zaradi česar začenjajo dvomiti o njeni stabfl nos ti oelo oni, ki sodosedaj princ galo nanjo. Na drugi strani pa zavezniki in Amerika ue morejo zahtevati od Italije, da se odreče pridobitvam v Dalmaciji, ker bi to kompromitiralo ltaš položaj na Jadranu ravno z ozirom na dogod kc v Budimpešti, Zagrebu in Hel gradu. Najmanjše oslabljenje italijanskega vpliva v Ad^iji bi de lovalo neugodno na položaj dežel ki v tem trenotku prebolevajo krizo, pa tudi na mednarodni položaj. ter bi končno škodovalo le ententi, ki bi morala prost ml ušno in ne ozkoerčno razmotrivati. kaj so v bodočnosti utegne razviti h današnjih dogodkov.
Stavka kovinarjev v LJubljani. Stavka v ljubljanskih tovarnah Tdnnles, Samassa in Žabkar, ki ao sedaj last Jadranske banke, traja dalje. Značilno je, da čitamo tc dni v časopisju, da kupujejo Italijani delnice Jadransko banke. Da se to ne godi proti j Volji Jadransko banke, je jasno; mi smo nasprotno mnenja, da banka s tem importira v državo antgfltini kapital, zaradi česar bo i^ubilo na vrednosti in pomenu domače tako-zvano narodno imetje. Stavka u-tegne trajati Še daljo časa, ker so se podjetniki zatekli za pomoč k internacionalnemu kapitalu. Strokovne organizacije bodo to stavko moralno kar najbolj podprlo. Razvija so že agitacija za solidarnostno stavko. Mislimo, da jo ta agitacija že mnogo prezgodna, ker bodo kovinarji nedvomno sami is-vojevali mezdni Juy do komu. oprti na pomoč vsega strokovno orgauhtiranoga delavstva. Trmo-gla vnost kopit al ist ičuega, podjetja je danes že velika, zlomila pa ao bo ob vztrajnosti iu solidsmoNt vseh, ki mislijo protikapitalisti: čno. O vsem. kar je potrebno storiti s strani delavstva, bo sklepala strokovna komisija, ki bo vse okolnosti temeljito proučila iu na podlagi starih iskalenj napravila sklepe, ki bodo vodili do ziuage.
Hov» hiže. Pričeli so graditi <tli Ljubljane! za deželno bolnico ti novih betonskih takozvanih brso-gradbenih hiš različnih vrat. Je-aeni bodo sačeli graditi eelo kolonijo. ki bo obstojala iz 200 beton aklh hiš
Električno luč dobi kakor jo u pati Spodnja Šiška v najkrajšem čgsu. Dne 22. t. m. ae je končno izvolil na ustanovnem oličnem zboru šišenske elektr. zadruge odtmr, ki bo inŽtahtcijo in vpeljavo elektrike |xt*p«ail. PotreVtne drogove bodo hišni poaeatuiki. ki imajo gozdove, dali odbor« ifm zmernih eenah na razpolag.
Ptujski kolodvor zgorel. | kor poročajo iz Ptuja je začel ponoči od srede na četrtek goro-tl pt ujaki kolodvor. Streha in prvo nadstropje sta uničena. Vzrok požara nI znan.
Preložitev ljubljanskega kolo dvora. Pododaek sa proučitev vprašanja, kako naj ae z ozirom na nemoteni razvoj ljubljanskega meats prestavijo kolodvori ožinama želeiniške proge v mestnem območju, je preti krstklm ilokoti čol svoje delo. INpeh avojlh ¿tu dij Uo pretllniil v obliki brošure anketi prve dni prihodnjega nte-

1 POTOP.	Zgodovinski roman
II ■	
"Pok I on, gospod Harlamp, moj poklon! Klanjam se, gospod polkovnik, vaš iiajnižji sluga!"
"Poklon, gospod Harasimovič!" odvrne llarlsmp." (ics a želite f"
"Bog vam je poslal goste, in jaz sem jim prišel ponuditi svojo službo ter se seznaniti ž njimi. . ."	i
"Da, toda oni niso prišli k vami" "Seveda nc k meni, ker tega ne zaslužim. Pa ker nadomežčam kneza, ki tu ul navzoč, torej pridem pozdravit te znamenite goste."
"Vi imate še dolgo pot do maršalove časti", odvrne Harlamp, "ker maršal je kaj važna oseba, vi pa ste le zabludovski zakladnik."
"Služabnik Radzivilovih služsbuikov sem! To je resnica, in od te trditve ne odstopim. . Toda ko je slišal knez o prihodu gostov, me je poslal semkaj, da poizvem, kdo da so in vi, gospod Harlamp, mi takoj odgovorite, naj bi bil tudi jaz le knezov hajduk." '
"Jaz bi odgovoril ne samo vam, zabhidovski zakladnik, marveč le celo opici, ki bi prišla k meni od kneza z naročilom. V takem slučaju pa poslušajte ter zapišite si na nos njihova imena. To je gospod Jan Skretuski, slavni Zbaražec, ta pa njegovi stričnik gospod Stauialav. . ."
"Veliki Bog! Kaj slišim!" zakliče Harasi-ihovič.
"To je pa gospod Zagloba." "Veliki Bog, kaj slišimfl" ponovi oni. "Če ste, gospod, tako ostrmeli ko ste slišali moje ime," reče Zagloba, "pa lahko razumete, Itako morajo otftrmeti še le aovražniki na bojnem polju."
4 A ta je gospod Volodijevski", konča
Harlgmp*
"To je bridka Radsivllova sablja," reče s po k Ionom Harasimovič. "Knez ima opravka čez glavo, toda xa take junake že najde časa, gotovo ga najde.. . Med tem pa; s čim naj vam postrežem t Ves grad in vsa grajska klet sta vam na razpolago."
"Slišali smo o kendajski medici, da je izvrstna," reče urno Zagloba.	3 i
"Tako je!" odvrne Harasimovič. "Izvrstno
I
—aa—iI	■■
medno imamo! Tskoj vam jo poŽIJem na posku-Žnjo. Upam da itak oatanete dalje časa tukaj."
"Za to smo tudi priŽli, da bi ostali na gtra. hI kneza-vojvode,'! reče Stanislav.
"Hvalevreden je vaš namen, tembolj, ker z» bližajo hudi časi."	i 7
Pri teh besedah se Harasimovič znovič pokloni, da postane za laket msnjži kakor navadno.
"Kaj je slišati rtovega?" vpraša Harlanp.
"Knez ni zatisnil vao noč očesa, ker sta dospela dva poslanca. Oimdalje alabejše reči ae Ču-jejo. Kralj Karol Gustav je Že stopil za Wittern-bergorn na poljsko zemljo. Mesto Poznanj in vsa Velika Poljska je že zajeta; kmalu pride «tudi Mazovišče na vrsto. Svedje se nahajajo že v Lovišču tik Varšave. Naž kralj je zbežal iz Varna, ve, katero jo zapustil brez obrambe. Danes ali jutri krenejo Šved je va-njo. Pravijo, da je U ralj bil v odločilni bitki zmagan in da hoče zbežati v Krakov, odtod pa iti na tuje prosit, pomoči. Slabo je, gospodje! Nahajajo se celo taksni, ki pravijo ,da je prav tako; da Švedje ne delajo nasilja, da spoštujejo dogovore, ne pobirajo davkov, spoštujejo svobodo ter nikogar ne ovirajo v veri. Za to povsod radi sprejemajo pokroviteljstvo Karola Gustava. . . Očividno je da je naš kralj mnogo zakrivil. . . Vse je Že propalo zanj. Ölovek bi se kar razjokal, Vod« kar je zgublje-uo, je zgubljeno!"
"Čemu se tako zvijate, gospod kakor piškur, kadar ga polagajo v lonec!" zagrorni Zagloba. "O nesreči govoriti tako, kakor bi je bili celo veseli."
Harasimovič se jc delal, kakor da ne sliši. Dvignil je oči kvižku in ponovil Še nekolikokrat:
"Propalo je vse, propalo za večne čase. Treni vojskam se ne ubrani ljudovlada!. . . Propalo je!. . . Naj se zgodi božja volja! Samo uaS knez-vojvoda Se lahko reši Litvo. .
Zlokohne besede so še odmevale po dvorani, ko je Harasimovič zginil za vratmi tako uruo, kakor bi padel v zemljo. Naši vitezi pa so še sedeli turobno, kakor bi jih tlačilo nekako težko breme.
Se blazni postanemo!" zakriči naposled Volodijevski.
"Prav pravite, gospod," pritrdi Stanislav "liog daj samo koj vojno, v kateri se človek ne muči z domišljijo, ne obupuje, marveč se samo bije."
"Se žal nam postane po prvih časih Umetniškega," reče Zagloba. "Tudi takrat smo doživeli poraze, nismo imeli pa iedajie."
POZOR!	POZOR!
Isšel je novi obširni eenik
Domačih Zeliščnih Zdraril
(Priporočenih po žnpnllra Koeippo)
r Poleg vsakega zdravila le na kratko razloženo, sa kaj m pri kateri bolesti se rabi1. Ta eenik bo vodnik k Vašemu
f^Sl/t« ponj la doaaa. Pošljem i brezplačno.
I MATH. PEZDIR,
B*> 772. CUr Hali NEW YOftfc. N.
Y.
The Wadsworth Salt Company,
WADSWORTH, OHIO.
Potrebuje 28 delavcev. Plača v u četku Je 40c na uro. lahko se zastati 5 <io 6 dolarjev na aan. Mt v tarnamo v delo tudi fante in dekleta in pomagamo dobiti dobre hišs sa družina. Lep kraj z šolami in cerkvami, leteč ob glavni progi Kri« R. R. železnica. Vožnja s poulično železnico Is Akrons, Ohio, do sem stana Is 20c.
The Wadsworth Salt Company,
WADSWORTH, OHIO.
PROTI ZAFRTNICI RABITE
LaxcariM
Skoro nI boljšega na sveta. Dovolj sa «ao zdravljenje šest savojev stone $5.'24—1 aavoj pa 91.04 a vojnim davkom. 8« prodaja le prt Laxal Medicine Co., 1«4 Laxal Hldg.. Pitta-hurgh, Pa.
NAJBVET
kako ae kuha doma pijača f Is nalaga hmelja in malta ai po nažih navodilih vaakteri prav lahko naredi 10 galonov prava piva za $2.25 ? vaa kraja Unije. Za priat-nost i nkakovoet jamči tvrdka:
TRANKOOLAft,
•401 Bnperior, Oleveland, O.
RAD BI IZVEDEL
za mojega brata Stefan Krejačiča, doma iz Velike Doline na Dolenjskem. Pred štirimi leti bival je v Lorsin, Ohio. Cenjene rojake uljudno prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ako bo sam čltal oglas naj ae mi prijavi na moj naslov. John Krejačič, P. O. Box 474, Maynard, Ohio.
• So
aOLOAaSKIH ČAJNIH TABLET pr«tl aaertatel ataM aaaia pat doUrjav. K	dt"Jl 4nL D*Tak i4< poRRbttj.
Co., N«. e, Marvel Bid,
P. a a«* ses. rnuwrvk. p«.
POZOR ROJAKI.
Posestvo naprodaj v prijazni Cerkniški dolini v Marthijoku, Hiš štev. 31. Posestvo obsegu 32 oralov izvrstnega gozda. Lepa prilika se nudi a tem rojakom, ki Iga vračajo v domovino za nakup tega poaestva. Za vse nadaljše podrobnosti obrnite se osebno ali piameno do laatnika: Jakob Svi-gelj, 1096 Eaat 67 St., Cleveland, Ohio.
Dobro sdravilo n šono.
To le kar sa lahko rste eno od naj-bomb znanih priprav, ki as jih morajo poslužiti trpeče ime in dekleta kot sredstvo za hitro in trajno o<i-
rtoč v svojih izkušnjah neredno« ki aa tičejo svojega »pola. Ime tega zdravila js
Severa's
Regulator
(Severov Regulator) in proator kjar ga dobita je v vseh lekarnah. Seveda morate zahtevan pravega in odklonih vas ponaredbe. kajti le aa
to način »to lahko sigurni. d žeto najboljši in najhitrejši Cena 91 Sfinge davka.
vapeh.
VV I Sf VE F^A CO C FD AR HAIMOS, IOWA
ZOPER BOLEČINE NA JETRIH RABITE
LdXPHYUN
ničesar boljšega na sveto. Celo zdravljenj«, fteat škatelj, $10.4K, «na «ka-tija |2.08 s tokao vred. Prodaja edi-nole Laxal Medicine« Co., 156 Lazal Bldv.. Pittaburgh, Pa.
8LÜSBA.
Ižče ae hižnik (janitor) ca urad Slovenske narodne podporne jed-note. Zglasite se v gl. uradu na 2657—2697 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
BODITE PAMETNI
Poliljajta ni denar preko nafie banke dokler je cena kronam ie nizka.
VI s tem lahko pomagale svojcem, alarilcm. bratom in acatrnm, dn njim polljele denar ker i denorjem ae kupi ver. Pomagajte in to le ptedno pride huda zima, da bodo lahko pripravljeni s vacm. -
/ VI DASTE DVAKRAT AKO DASTE HITRO. *
Ako želite premeni vale dolarje v krone atorite to aodaj. ker poatirje inogočt pride do trga. da boetc morali plačati veliko več sanje.
Za vaa nadaljna pojasnila obrnile ae na ~	1
X. i*||| mi	r1 — ......aaam xt IIMIMIIII iiMai'wi n i. ^ LL Je	L
John Nemeth State Bank
16a7 Sacond Am,	NEW YORK CITY.