SLOVENSa
list za slovenski narod.
r* mM preJeBMi Ttlja: Z« oelo leto predplačan 1& fld., la pol leta 8 fld., i» četn leta
4 fld., i& en meeeo 1 fld. 40 kr. ▼ ■tolBlitTMlJt preJeamB relji: Za oeio leto 12 fld., la pol leta 6 fld., » eetrt leta 1 ffld., » en meeec 1 fld. V Ljabljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
PoHuneine atevilke veljajo 7 kr. 'Vateinin* prejema epravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulice h. 2, II., 28.
Nasnanila (ineeratn ee iprejemajo in velji triitopna petit-vnta: 8 kr.. Se »e tiika enkrat; 18 kr M le tiika dvakrat ; 15 kr., ee le tiika trikrat. Pri večkratnem tiakanji le cena primemo unanjte
Sokoplii le ne vračajo, nefrankovana pisma le ne iprejemajo.
Tredniitvo je v Semeniškili ulicali h. it. 2, I., 17.
Izhaja Vlak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob »,6. uri popoludne.
^tev. 131.
V Ljubljani, v sredo 11. junija 1890.
Letnik XVni.
Delegacije.
Badimpešta, 9. junija.
Kakor že brzojavno poročano, je minolo soboto cesar najprvo sprejel avstrijsko in potem ogersko delegacijo. Na nagovor predsednika avstrijske delegacije je cesar kratko pa odločno odgovoril, da se bodo blaginje miru tudi nadalje ohranile. Vendar pa se mora naša armada razvijati v soglasji z važnim stališčem države v Evropi. V enakem smislu je cesar odgovoril tudi v ogerski delegaciji. Nato je cesar nagovarjal posamezne delegate. Najdlje se je razgovarjal s Chlumeckim, Riegrom in Plenerjem. Dr. Riegru je rekel: Jmeli ste težke dnove; hvala Vam na Vašem postopanji." Dr. Rieger je pojasnjeval težavni položaj čeških poslancev. Cesar je nato opomnil: ,Ljudstvo je nahujskano po agitatorjih, pa brez vzroka, ker mu nihče noče kratiti pravic. Želeti je, da bi se duhovi pomirili, ker sprava je državna potreba in se mora dognati." Dr. Mežnika je cesar vprašal o deželno-zborskih volitvah na Moravskem. Delegatu Chamiecu je cesar izrazil zadovoljstvo, da se je rešilo vprašanje o gališki zemljiški odvezi. Napačna je misel, da je Galicija 8 tem dobila poseben dar; o daru ne more biti govora.
Budgetni odsek avstrijske delegacije je imel v ponedeljek ob 11. uri sejo. Minister vnanjih stvari grof Kalnokj je v svojem pojasnilu naglašal, da je smer in podlaga avstrijske politike ostala popolnoma neizpremenjena. Podlaga tej politiki pa je srednje-evropska zveza. Zveza z Nemčijo je trdna in zanesljiva, k temu je največ pripomogel nemški cesar. Prememba v osebi nemškega državnega kanclerja ničesa ne ovira. Razmere do druzih držav so prijateljske. Na to je Kalnokj govoril nadrobneje, in sicer: ,Mi vidimo generala Caprivija z enakim
zaupanjem na čelu državnih poslov, kakor kneza Bismarcka, s katerim sem bil vedno v najprijaznejših in zaupnih razmerah. Prememba treh vladarjev Nemčije in državnikov ni omajala zveze, kar I je najboljši dokaz, da je globoko vkoreninjena. Zadnje izjave v Berolinu in Rimu z merodajne strani pričajo, kako so tudi tam prepričani o ne-razrušljivosti zveze. Vsakdanji poskusi nasprotnikov, da bi zvezo izpodkopali, naj nikogar ne motijo. To bodo zaman poskušali, kakor zadnjih deset let. Računati moramo tudi s tem, da se more ohraniti mirovna zveza le s popolnim razvojem brambene moči zveznih držav. Povoljne razmere z drugimi državami Evrope opravičujejo upanje, da se mogoče nevarnosti odstranijo na korist miru.
Prehajaj« na balkanske države omenja Ealnokj, da se Bolgarija mirno razvija. „Z zadovoljstvom opažamo, da Bolgarija previdno molči in se trudi, da vzdržuje s sosedi, posebno s Turčijo, dobre razmere. Bolgarije prihodnjost je zagotovljena, ako mirno brez pustolovstev dela za svoje utrjenje." Vseh želja je gotovo, da bi s Srbijo bili v dobrih razmerah. Regentstvo ima morda dobro voljo, toda sedanje, Avstriji [neprijazno, ako ne sovražno gibanje je morda močnejše kakor veljava regentstva. Vlada je brez moči nasproti časnikarstvu. Tiskovno prostost v Srbiji morejo prenašati le visokoomikani narodi, a kjer pa se moralno in politično nezreli ali nevredni elementje prilaste peresa, more taka tiskovna prostost mnogo škoditi.
Stališče večjih držav nasproti manjšim je vedno težavno, ako se razmere shujšajo, ker večjim državam očitajo preoblast, ako zahtevajo svojo pravico. Z ozirom na zemljepisno lego, notranje razmere in finance Srbije se Ealnokj ne boji, da bi ta kraljevina dala povod homatijam, ker bi Srbija sama čutila najhuje nasledke. Srbija je imela mnogo koristi od avstrijske prijaznosti, in Avstrija ne bode
kriva, ako bode njeno postopanje nasprotno. Ker regentstvo vedno zatrjuje svoje prijateljstvo, smemo tudi upati, da ima potrebno veljavo in bode tudi uresničilo svoje obljube. Avstrija je še vedno dala Srbiji razumeti, da želi dobre razmere z Rusijo ia da vsled tega Srbiji ni treba nasprotovati Avstriji.
Razmere med Rumunijo in Avstrijo so prav prijateljske; žal, da trgovinske razmere še niso vravnane. Minister dalje izraža upanje, da se bodo trgovinske razmere sploh toliko pojasnile, da bode tudi z Nemčijo mogoča trgovinskopolitična zveza.
Delegat dr. vitez Bilinski na to stavi vprašanje, ali ne bi priznanje bolgarskega kneza utrdilo evropski mir, ker dosedanje stanje v Bolgariji krati veljavo kneževo, kakor je pokazala zadnja zarota.
Grof Kalnokj je odgovoril: Gospod delegat misli, da ima Paničeva zarota svoje korenine v tem, ker bolgarski knez ni priznan od držav. Temu ne morem popolnoma pritrditi, ker kneza Aleksandra, ki je bil priznan in je vladal več let, vrgla je vojaška zarota. To je znana zgodovinska prikazen, da se hudodelstvo rado ponavlja. Zadnja zarota se ni posrečila, ker je manjkalo sodeležnikov; pokazalo se je, da se zadnje zarote ni vdeležil noben višji častnik, temveč le nekaj mladih, večinoma mace-donskih častnikov, ki so se vdeležili tadi zadnje zarote proti knezu Aleksandru. Prebivalstvo se zarote ni vdeležilo.
Kar se tiče vprašanja, ali je napredovalo vprašanje o priznanji kneza bolgarskega, more minister odgovoriti, da je državnopravno vprašanje v istem stanju, ker so države vezane na določbe berolinske pogodbe. Sicer pa se v deželi ne poznajo slabi nasledki, ker knez ni še potrjen od držav. Prebivalstvo ga priznava kneza.
Delegat dr. pl. Demel meni, da je priznanje kneza bolgarskega le še vprašanje časa; Bolgarija se mora sama sebi prepustiti po načelu: „Para da
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taiil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
„Gosp. Leon Taiil se šali z vami in nami!" kriči predsednik. „Toliko slabše za tiste, ki dovolijo take izzive na našo zdravo pamet! Pa jaz mu jemljem besedo, in ne bo več odprl ust med temi zidovi. Naj torej molči in nas reši kar najhitreje mogoče svoje navzočnosti!"
Hrup.
»Govoril bo!"
,Ne bo govoril!"
Nekaj pesti se vzdiga, meni žugajoč.
»Pojdite v Lourdes", zavrešči neki glas.
»Tukaj ne gre za Lourdes", odgovorim, »temveč za prostost, ki jo žalite, ker me nočete poslušati."
»Peljimo ga v Charenton!" tuli drugi.
»Ne, jaz nisem neumen!" tudi jaz zakričim. »Bodete že še videli, tako upam, če me zdaj ne razumete."
In med hrupom ti kriki prevladavajo:
»Govoril bo!"
»Ne bo govoril!"
Predsednik in prisedniki se odpovedo kakor udje vodstva. Skupščina jih nadomesti s tremi li-garji, ki so za to, da bi jaz govoril.
Bil sem močno razgret. Veliko teh, ki so me psovali, so bili še moji prijatelji pred nekolikimi dnevi. Srce mi je bilo razporjeno, ker zdaj sem moral raztrgati vezi z ligarji, ki so največ vrli ljudje, dobri očetje za družino. Preklinjal sem se, da sem jih tako preslepil; hudo mi je bilo, ker sem čutil, da imam velik delež pri njih zaslepljenosti. Poln solz v očeh jim izrazim večno hvaležnost, ki jim jo hranim, ker niso nikoli verjeli zidarskim obrekovanjem o moji poštenosti.
»Torej, zakaj se ločite od nas?" zavrnejo me,
»Jaz se ne ločim od vas kakor prijatelj; pa jaz ne morem več z vami delati kot ligarji, ker sem prepričan, da sem, oh, predolgo časa hodil po krivi poti... Vas seveda moj očitni preklic sili, da me pahnete iz svoje družbe, skušnja vam bo pričala pa tudi, da imate opraviti s človekom, ki ni zmožen vam kaj škodovati, in upam še, da bo prišel dan, ko mi bo veliko tukaj pričujočih stisnilo roko kakor prijatelju, če ne kakor deležniku enacih nazorov."
»Ne, ne, pojdite!"
Eden udov osrednjega odbora da prebrati pismo iz »Univers-a" in doda:
»Raji bi si bil grajan Taiil v možgane zapodil kroglo, kakor da ste pisali to pismo."
Na to pridejo nekatere medsebne besede med nekim mojim sodelavcem in pričujočimi. Očitajo mu, zakaj ni naznanil ligi, ko hitro je spoznal moje nove nazore. Ta odgovori, ker ni ligar, ni se mu bilo mešati v druge reči, kakor le katere zadevajo časnik, in da po mojem odstopu je »la Republique Anti - Clerieale" tako zvesta svojemu programu kakor prej.
»Taiil", je rekel, »je bil zvezan z menoj z vezmi stare ljubezni. Ni meni pristojalo, da bi vam kazal, kaj je brati med vrstami njegovega poslednjega članka; vam je šlo razumeti vzrok njegovega odstopa. Pa vedite, da njegova žena in jaz mu nisva prizanašala z napomini, kaj midva misliva, in vse, kar mu vi morete tu reči, ni nič proti temu, kar mu midva praviva že dva meseca."
To je res. Moja žena in moji sodelavci, ko hitro so zvedeli, da sem sklenil očitno preklicati se, obsipali so me neprenehoma z očitanji, da sem imel doma prestajati prave napade. Bil sem za tarčo ob-dolževanj svoje drage, obnorele žene, da ne vem, kako sem mogel upirati se njenim prošnjam.
To razodetje o mojih domačih viharjih ni ohladilo proti meni srdečih se ligarjev, in še zmožni niso bili pravične se pokazati proti tisti, ki je bila z njimi enega srca.
»Njegova žena", odgovori mojemu sodelavcu, ko je nehal govoriti, »je ž njim enih misli; ta komedijo še spretneje igra, kakor njen mož."
su". T SrbiU je dokp nttir^tje med ^ uradoioii izjavami vlad« iu atl^lifnjem jirebivalt^Tt. Vpuji minister p« zatrjnjt, sknSa pospajevati dem« razmere med evropskimi državMlri, ^c^bno pt M Balkanu.	^	,
Delegat.|iupul jf tudi zadovoljep s poroSil^n grofa^.Ktli)(n^J» in da ae t zaf^Moiiku omm taupitije vo« vti vntnjili stvug.
Delegat ar. Bas s se pritožuje o težavah, s katerimi se mora boriti izvoz avstrijskih izdelkov in pridelkov ter vpraša ministr«, ali ^vlada skuša odvrniti to nevarnost. Govornih dftlje vpraša, ali je v resnici ruska vlada častnikom Gagarinove donavske parniške družbe dala značaj pomorskih častnikov. Donava je prosta za trgovinsko brodarstvo vseh držav, toda ne za vojne ladije.
Minister Grof Kalnoky odgovarja, da vlada nasproti Ameriki doslej ni storila nobenega koraka, pač pa je v dogovoru z onimi državami, ki so v ožji zvezi s tem vprašanjem. Gled^ ruske parobrodne družbe odgovarja minister, da mu druzega ni znano, kar so časniki pisali. Mogoče pa je, da je raska vlada priznala dotičnim častnikom uradni značaj.
Delegat dr. Suess želi, da bi minister pojasnil vnanje razmere v posebni rudeči knjigi. Nato se je pričela nadrobna razprava.
šolstvo na Slovenskem.
VI.
Govoril naučni minister baron Gautsch v drž. zboru dne 26. aprila 1890.
Visoka zbornica! Ako si dovoljujem na koncu dolge seje še v pozni uri odgovarjati, storim to radi tega, ker hočem s tega mesta skrajšati debato vsaj s tem, da se zmanjša število dni za posvetovanje o državnem proračunu.
Najprvo hočem odgovoriti drugemu spoštovanemu govorniku (kanoniku Klunu). Najprvo je gosp. poslanec novo nižjo gimnazijo v Ljubljani spravil v zvezo z naredbo, vsled katere se mora gimnazija v Kranju odpraviti. To se more le tako tolmačiti, da je samostojna nižja gimnazija v Ljubljani že davno bila potrebna, ko je spoznala naučna uprava, da gimnazija v Kranja ne more premeniti obiskovanja gimnazije v Ljubljani.
2e pri drugih prilikah sem natančneje pojasnil td razmere ter omenil, da število učencev v Ljubljani veduo raste, ono v Kranju pa pada. Tudi danes morem le ono ponavljati, kar sem že rekel v budgetnem odseku: da se mora počakati, kateri vspeh bode imela naredba glede na Ljubljano, da moremo presoditi, ali je bil opravičen korak naučne uprave glede na Kranj. Jaz s svoje strani ne dvomim.
Ker je gospod poslanec tem povodom tudi izrazil bojazen, da bi z novim zavodom nastala nevarnost za slovensko mladino v Ljubljani, bodite prepričani, da to ne more biti, ker na nemškem zavoda ostanejo slovenske paralelke, torej tudi pri-
lik^ (t».Be morejo dovriitl nauki na obeh zavodih tali v
In tako je bila plačana za svojo trdovratnost, da je ostala protiklerikalka.
Seja je šla h koncu. Razlije se nejasna po-vodenj vseh govoric, katere je moje spreobrnenje provzročilo. Vedo, rekli so, da se redno izpovedujem; žena nekega ligarja je trdila v knjigarni .de la rue des tkoles, da so me videli pri obhajilu preteklo nedeljo; za nekatere celo nisem nikdar opustil verskih vaj, in prostomiselstvo je bilo sedemnajst let goljufavano od mene. Kratko, bil sem orodje jezuitov; to je bil udarec pripravljen od dolgo časa; moje protiklerikalstvo je imelo le namero spreobr-nenja.
Misliti si je, da sem jih pustil govoriti. Poslednjič predsednik dd glasovati o sledečem dnevnem redu, ki je bil enoglasno odobren:
.Preudarivši, da je Gabrijel Jogand-Pages, imenovan Leon Taiil, eden izmed utemeljiteljev protiklerikalne lige, zatajil vsa načela, katera je branil, izdal prostomiselstvo in vse svoje soprotivernike, so ga ligarji, pričujoči v zboru 27. julija 1885 brez ozira na nagibe, ki so narekavali imenovanemu Leonu Taiilu njegovo nepošteno obnašanje, pahnili iz protiklerikalne lige kakor izdajalca in odpadnika.'
.Odrekam se prostomiselstva", rečem; .pa nikoli nisem in ne bom izdal kake osebe."
In odidem mirno, kakor sem prišel, med vpitjem, hrupom in pretenjem.	(Daljt »ledi.j
f drugem deželnihll jezika.
Samostojna nižja ||lmnazija <^ LjubIJui je V ^tvfnem le n^ia rfiMlitev. Siiri zavod je po Itevilu učencev Ža ratreidov prevellt; tudi najboljllf ravnatelj ni mogel prafledati učenčev, iii razredo^. Sedt^ se bo4f del p^iilelk ločil po4 samostojnih vodiNvom. Kanina a|i.rava pa bode jtiohla skrbra za sposobnega in spranega ravnatelje.
Gospod poslanec je tudi omenjal delavnosti naučne uprave na polji obrtnega poaka na Kranjskem ter izrekel več felja, katere jemljem na znanje. Dostaviti smem, da bode naučna uprava tudi v prihodnje obračala isto pozornost na obrtni peuk.
Kakor prejšnja leta govorilo se je tudi letos o razmerah na goriški gimnaziji. Večkrat sem že navajal težave, katere ima nauČna uprava z ozirom na želje, ki so se izražale v visoki zbornici.
Kakor znano, obiskujejo goriško gimnazijo učenci treh narodnostij, Nemci, Lahi, Slovenci. Ko bi tukaj napravili paralelke, kakor v Ljubljani, razdelila bi se gimnazija v tri dele, česar pa izkušeni šolniki ne odobravajo. Pač pa priznam, da se morajo učenci teh narodnostij bolj izobraževati v svojem jezika.
O učiteljskih pripravnicah na Primorskem se je že mnogo govorilo, iu tudi danes jih je omenil gospod predgovornik. Na pripravnici v Kopru so trije oddelki, hrvatski, slovenski in italijanski in za vse tri oddelke v posameznih predmetih ponavljalni pouk v nemškem jeziku. To je doslej zadostovalo in mislim, da se je obneslo tudi ponavljanje v nemškem jeziku. Pri tej priliki pa naravnost trdim, da vlada ne namerava tamošnje pripravnice razdeliti.
Na koroške razmere pa je gospod predgovornik obrnil največ pozornosti. Omenim, da sem pritožbe, katere je gospod govornik izražal v visoki zbornici, naznanjal kompetentnim organom, da o tem poročajo. Naročil sem poizvedovanja, in zagotoviti smem, da naučna uprava vse stori, kjer so pritožbe v resnici opravičene. Ne morem danes na vse odgovarjati, kar je govoril gospod poslanec; postopal bodem, kakor druga leta ter potrebno ukrenil. Kar se tiče graje, katero je dobil neki koroški profesor, moram priznati, da mi je znan ta slučaj, in morem le hvaliti postopanje oblastva. (Poslanec Ghon: čujte! Čujte!)
Naučna uprava se mnogo peča z zadevami ljudske šole na Koroškem in gotovo bode vse storila, kar zahteva postava. Priznam, da je posebno jedna točka, katere je gospod govornik že minolo leto omenjal, opravičena. Na Koroškem so namreč učni načrti na podlagi naredbe deželnega šolskega sveta iz 1. 1875. v veljavi, in le vsled mnogih težav ni bilo mogoče te učne načrte pregledati v smislu ljudsko-šolske novele iz 1. 1883. (Poslanec Suklje: Cujte!) To pa se bode zgodilo in preskrbljeno je, da bodo novi učni načrti že prihodnje leto izdani. Pri tej priliki omenim tudi trditve g. poslanca, da je deželni predsednik koroški malo spodobno prijel nekega poslanca v deželnem zboru. Prosim, naj bi se na tak način ne kritikovalo zastopanje deželnega predsednika v imenu vlade v koroškem deželnem zboru.
Tudi verske šole je omenil g. poslanec. Mislil sem, da se to ne bode zgodilo, ker je že minolo leto o tem bila dolga akademična debata. Takoj izjavim, da ostanem pri tem, kar sem rekel že pri neki drugi priliki o tej stvari.
Gospod poslanec je tudi izrazil željo in jo utrdil z resolucijo, naj bi se za časa pomanjkanja duhovnikov zvišal numerus clausus na škofovskih se-miniščih. V tem oziru se strinjam z g. predgovor-nikom, ker je bogočastna uprava že zadnja leta v tem oziru potrebno storila. Na Nižje- in Gorenje-Avstrijskem. Štajerskem, Goriškem, Primorskem, Tirolskem, Češkem in v Galiciji se je mnogim se-miniščem zvišal numerus clausus. Vstregel bodem tudi vsem dragim željam, ki mi bodo došle.
Slavnost razvitja zastave akad. drnštin „Trl^lav".
F. K.
(Kon«c.)
Izlet v Varaždin.
Popolnoma dragi občutki, kakor v nedeljo (1. junija), obdajali so nas, ko smo drugo jutro prijazno Središče zrli pri ntjkrasnejšem vremena. Marsikoga slišal si vidihniti: .Zakaj vendar včeraj ni bilo take vreme!?" A kmalu zginilo je jednako pre
miiljevanje, kajti p»i jeio okrIDiM iltfvoloku ča-tali to nas že za iit^ v ftflldin ^^fravljeni vozovi,
teiina vdeleženčJI peljala m 14 iUtrei na vozovii^,, a drugi z vtil^^. MiS Bml&i .živio"-klicl pustili smo go^ljubno s plapolajočimi trobouilami ^ašeno S^^išče. ilfit prve^ ^ozu pe-ji tmuhoti, g. Kartiti, X raaviid zastavo, katero smo ie le danes v polni krasoti mogli občudovati.
•ferslo - hrvatski meji pričakovalo nas je varaždinsko pjevačio društvo .Vjenac" korporativno z zastavo svojo; razven tega še več meščanov. Mi izstopimo iz vozov ter se skupno napotimo peš po hrvatski zemlji. Tri društva vrstila so se v lepem redu s svojimi zastavami: .Triglav", „Hrvateka" in .Vjenac". Dospevši v mesto, počastijo nas varaždinsko gospice z lepimi šopki, in tako okinčani odidemo v dolgem sprevodu po najlepših ulicah mesta do restavracije .Mestno gledališče". Med banketom došlo je z vlakom več gostov iz Središča, Ormoža in Ptuja.
Po banketu odšla je deputacija društva .Triglav" na dom slavnoznanega hrvatskega pisatelja in rodoljuba, g. Kumišiča, da ga za njegov dohod v Središče osebno zahvali.
Na večer ub 8. uri bil je v čast došlih akad. društev .Triglava" iu .Hrvatske" koncert napovedan, pri katerem so sodelovali: pjevačko društvo .Vjenac", pevsko društvo .Vila", varaždinski tam-buraški zbor .Napred", in tamburaški zbor akad. društva .Hrvatske"; razven tega najeta godba.
Vdeležitev pri tem koncertu bila je tolika, da so si morali pozneje došli gijstje prostore iskati v sosednih kavarinih dvoranah.
Razven imenovanih gostov s Stajerja došlo je neštevilno odličnega občinstva iz Varaždina, lepa množica častnikov itd.
Vodstvo koncerta prevzel je član „Hrvatske", g. Domaldovič, ter v lepem govoru pozdravil mnogobrojno občinstvo in izražal svoje posebno veselje nad tem, da je prišlo toliko slovenskih gdstov razveseljevat se na hrvatska tla.
Koncert prične varaždinsko pevsko društvo .Vjenac" s pesmijo .Slovenec sem", kar mnogobrojno občinstvo z burnimi .živio" odobruje.
Jako pohvalno moramo omeniti izborno igranje graških tamburašev; a tudi varaždinska tamburica .Napred", ki je pri tem koncerta prvič javno nastopila, pokazala je svojo spretnost v toliki meri, da ploskanje pri njenem prvem nastopa dolgo ni ntihnilo.
Varaždinsko pevsko društvo „Vila" zapelo je pesem „Lahko noč" tako vrlo, da jo je moralo po občem zahtevanji ponavljati.
Preobširno bi bilo, napisati vse zdravice, ki so se pri koncertu napile, a navajati hočem nekatere:
Gosp. Kotnik, predsednik .Triglava", zahvali se Varaždincem za gostoljubni sprejem, ter napije akad. društvu .Hrvatski".
Gosp. Jelača, predsednik .Hrvatske", zahvali se predgovorniku, ter nazdravi .Triglavu".
Razven tega govorili so: g. Boskovič v imenu Srbov, g. Krno v imena slovaškega naroda.
Naposled zahvali se član društva .Triglava", g. Zolgar, pevskemu društvu .Vili" in „Vjeaacu" za prijazno vdeležitev pri tej slavnosti, ter sklene z željo, da bi .Triglavani" še prav mnogokrat, zbirajo se okoli nove zastave, mogli veseliti se na hrvatski zemlji, — zemlji bratskega naroda.
Za tem sledila je prosta zabava.
*
4!	*
Gotovo zanima častite bralce .Slovenca", kaka je zunanja oblika zastave, katero more akad. društvo .Triglav" vsled radodarnosti slovenskih rodoljubov svojo last imenovati; last, s katero se sme po vsej pravici ponašati.
Zastavo je izborno izdelala firma .Tret>kwald" v Pragi, io sicer je na jedni strani slovenska tro-bojnica z napisom: .Triglav"; a draga stran je bela z idealnim grbom slovefaskim, namrei: jedno-glavni orel z ratprostrtimi perutmi na radečem polji; orel ima na prsih malo belo polje t naipisom: .Mar i bor". Okoli grba pisano je gdslo društva .Triglava": Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos".
Razven tega pa lepša našo zastavo i« več od rodoljubov slovenskih podarjenih trakov, in sicer: trg središki krasni inodri trak z napisom: „Trg Središče — 1. rožnika leta 1890"; Sredi^čanlce darovale 80 beli trak z napisom: .Središčanke — 1. rožnika 1890"; ormoških gospic trak je belo-rudeč
i napisom: .Ormožlte deiileta — društva .Triglavu"; hrvatsifo pevsito društvo .Vjenac* podarilo je trak 8 hrvatsko trobojnico in napisom: .Bad. pjevaiko društvo .Vjenac" — akad. društvu .Triglav".
Mislim, da ne morem boljše končati, kakor da izrečem željo, naj bi imeli .Triglavani", dokler se bodo zbirali okrog zastave svoje, vedno besede slovenskega pesnika pred očmi:
„Da višje dolžnosti in slavnejše ni. Ko za domovja čast. Blagor in sreeno rast Delati, dokler naš .Triglav" stoji."
Politični pregled.
v Ljubljani, 11. junija.
?lotraiate dežele.
Katoliška Sola in deielnozborske volitve. Liberalna stranka z vsemi sredstvi hujska ljudstvo proti verski šoli ter opisuje nevarnosti za splošni napredek, ko bi bila šola na verski podlagi, cenejša iu praktičnejša. Trdijo celo, da bi ljudstvo potem obožalo, država pa bi zgabila vojake! Tako je imelo katoliško šolsko društvo v Lincu občni zbor . in tu je rekel dr. Schwarz, da sedaj ni še pravi čas prišel za versko šolo. Takoj so bili oficijozni listi pograbili te besede in povsod se razlega giM: Verska šola je pokopana! Mogoč«, d« je še odložena, a ne pokopana, zakaj z ljudsko vzgojo stoji in pade krščanstvo, in dolžnost je vseh krščanskih konservativnih politikov, da te stvari ne izpustijo iz vida. Škofje so govorili. Večina državnega zbora in gosposke zbornice ni naravnost proti verski šoli. Da pa se ohrani ta večina, treba je v sedkttjih razmerah potrpežljivosti. V tem smislu piše tudi .Grazer Volksblatt": „Avstrij8ki konservativci se ne smejo ločiti od večine, ker le s to večino se more,o doseči konservativni nameni, kar nam je tudi obljubila. Bilo bi pravo Herustratovo delo, ko bi se ločili od te večine m jo razrušili. Treba je le priganjati večino do odločnih korakov; ko bi se osamila katoliška stranka, odpovedala bi se za vedno svojemu namenu."
ČeSka. .Bohemia" in uekateri drugi nemško-liberslni listi poročajo, da misli dr. Bieger odstopiti. Počakati hoče nekda še, kako bode konferenca odločila o notranjem češkem uradnem jeziku. Ako se to ne bode posrečilo, odložil bode maudat in na jesen odpeljal se v Italijo. Dalje poročajo, da bode 19 staročeških poslancev stopilo pred svoje volilce. Ako se bodo ti izrekli proti spravi, odložili bodo vsi mandate. — Koliko je resnice na tem, nam še ni znano Ako sodimo po zadnjem govoru dr. Riegra v deželnem zboru, je ta vest o njegovem odstopu neosnovana.
Ogerska. Liberalna stranka ogerskega državnega zbora je koncem zasedanja priredila banket v slovo. Pri tem banketa pa so se govoruiki malo ozirali na sedanje ministre, temveč proslavljali bivšega ministerskega predsednika Tiszo. Pravosodni minister je grajal to netaktnost. — Neodvisna stranka je sklenila velikansko agitacijo za revizijo domovinske postave. Razposlali bodo po celi deželi spis, T katerem pojasnijo zadnje glasovanje o tej postavi z dotičnimi opombami. Ta razglas se konča: .Tako so mnogi odlični sinovi domovine po.stali brezdomovinski, med temi najboljši, največji — Ludovik Košut." — To je pač skrajni šovinizem!
Tmanje driaTe.
Italija. Siri se vest, da namerava Italija izstopiti iz trodržavne zveze radi neugodnib finančnih razmer. V tem jako tesnem položaji bi dobila rada italijanska vlada pomoči pri nemških kapitalistih, toda ti niso bili nič kaj pri volji, pomagati Italiji iz finančnih zadreg. Trodrttvna zveza naklada miv demu italijanskemu kraljestvu pretežka bremena, in T Rimu meuijo politiški kr»|i, da bi biT* zveza Italije s Francijo mnogo ugodotijša, kftkor ^^sja tro-državna zveza. Italijanska vf^ tr^^i niitft^ vsled francoske carinske politike, katera je vsekako posledica zveze italijanske z Nemčijo in Avstrijo. Govori se tndi, da bode Francija odpravila žitno cariBO in dala s tem italijanski vladi povod, izstopiti iz imenovane trodržavne zveze. Kaj je na tem resnice in kaj js siimnja, pokazalo se bode t prihodnje. Lahko pa se trdi, da sa bode italijanska vnanja politika težko izpremenila, dokler bode Crispi na čelu vladi ostal. Crispi gotovo ne bode trgal vezi, katero je tndi on sam pletel. Kakor hitro pa pade Crispijevo iQinistarstvo, fzpretbenit« se bodo raz(D«re evroBttkih držav, pred vsem med zaveznimi državami. In ta ias izvestno ni več tako daleč; kajti ure Crispijeve ttade se iztekajo.
Kim. Iz Bima se poroča: Nova vlada r Braziliji je venditf uvidela potrebo, ostati t dobrem
Jorsznmenji s Sv. Stolom. To je pokazala s tem, je svojega prejšnjega, iz Bima poklicanega Ifa-•I^PAika fri Vatikanu nadomestila z drugim diplo-nlatiSkim zastopnikodi, Tikon^e d' Ariuom, ki ga je af. Ote te dni sprejel i avdijenci.
If^tM^. It Ber^ m porote 4mi». 3ako pomenljiv je konec govora, katerega je goVoril danes državni kancelar Caprivi v pruskem deželnem zboru. Rekel je: .Odkar je izstopil knez Bismarck
iz državne službe, pokazale ho se razmere, ki po svoji naravi niso toliko varne, kakor za časa, ko je ie ta očarajoča podoba stala pred svetom. Tisoč razmer, ki so ostale še iste, imajo sedaj vprašanja, dočim so imele poprej klicaje. Pač umejem, ako želite, da bi te stvari ne bile take in da bi se vrnil knez Bismarck v državno službo (Ugovori), toda enkrat je moralo tako priti in tako je prišlo to že zdaj." Na to je zahteval Bichter, da se uvede dvoletna službena doba za vojake; kajti odkar je zapustil knez Bismarck Berolin, zavladal je baje splošni mir.
Anglija. Med Anglijo in Združenimi državami ameriškimi so zadnji čas vedni prepiri radi ribarskih obrežij. Že smo mislili, da je pojenjal razpor omenjenih držav, toda pokazal se je znova, ki utegne provzročiti resne zapletke. Tu gre namreč za pravico lovi tulenjev ob obrežji Alaske in Kamčatke. Chamberlain, angleški zastopnik, je sklenil v Wa-shingtonu pogodbo že pred dvema letoma o imenovani lovi. To pogodbo je potrdila angleška vlada, a vlada ameriških držav je pozneje potrdilo odrekla. Kar hipoma pa je izdal predsednik Harrison razglas, vsled katerega je prepovedana lov tulenjev ob Kam-čatki brez dovoljenja ameriške vlade. Že so odpluli trije ameriški križarji, da spravijo ta razglas v veljavo. To nasprotovalno postopanje je provzročilo veliko vznemirjenje med angleškimi listi. Pred vsemi obsojajo ta razglas .Times" ter ga imenujejo .surovost". Tndi Anglija je poslala vojne ladije na omenjeno obrežje severo-vzhodne Azije, da zavaruje tamošnje ribiče pred ameriško silo.
Belgijd. Iz Bruselja se poroča te dui: Današnje volitve bodo za Belgijo prevelicega pomena. Voljenih mora biti namreč 69 novih poslancev. Že dolgo 80 si prizadevali liberalci na vse kriplje, da bi iztrgati krmilo iz rok konservativcem. Liberalci so ss posluževali vseh mogočih krivičnih sredstev, da bi propala katoliška stranka pri omenjenih volitvah. A zadnja znamenja niso kaj posebno vesela za liberalce. Kajti pri zadnjih provincijalnih volitvah je bila zmaga na konservativni strani, in istotako so zmagali ti sijajno pri zadnji dopolnilni volitvi v Neufchateaa-u. Bržkone zmagali bodo tudi pri tej odločilni volitvi konservativci; kajti ljudbtvo spoznava, kam vedejo pota liberalcev.
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 7. junija. Letošnje leto treba bode v naši mestni, veselih in imenitnih dogodkov itak ne prebogati kroniki, zaznamovati z zlatimi črkami, kajti to leto pričela se je graditi železna cesta iz Ljubljane v Kamnik, katera bode po zatrdilu pod-i jetnikov še letos izgotovljena. Prebivalci kamniškega mesta in okraja težko pričakujejo vresničenja vroče želje, to je, otvorjenja prometa na novi železni cesti, pričakujoč nove in boljše dobe za mesto in okolico. Lokalna železnica Ljubljana-Kamnik seveda ne bode imela svetovno-važnega pomena, brez dvombe bode pa za naše mesto v marsikaterem osobito gospodarstvenem oziru velike važnosti.
Znano je, da ima mesto Kamnik jako romantično lego in krasno okolico. Radi naravnih krasot, katere presega na Kranjskem edino le lepota Bleda z okolico, prihajala je v Kamnik poletni čas od blizu in daleč od nekdaj obilica imovitih tujcev, akoravno niso našli tukaj nikake posebne zabave in velikomestnega komforta. Dolgo vrsto let je bilo mestno gospostvo v slabih rokah in v posmeh ostali deželi, kajti za red, snažnost, olepšavo in razsvetljavo mesta se kar nič storilo ni, sliši se celo porogljiva pravljica, da je bilo mesto s korenjem tlakovano.
Se-Ie pod skrbnim in umnim žtipanovanjem dr. Samca so se mestne zadeve na bolje obrnile. Osnažilo in olepšalo se je mesto v par letih tako, da se sme uvrstiti med najličnejša in najprijetnejša mesta enaka velikosti. Samčeva zasluga je pa tudi, da se je pri nas zatrlo nemčurstvo ib oživela narodna satnozavesl tako, da se je kamniško mesto v narodnem oziru stavilo v vzgled dragim kranjskim mestott.
Sedanji župan sicer ni rojen Kamničan, a že v mladih letih prišel je v naše mesto; mestne zadeve in potrebe so mu torej povsem znane. Od njega pričakuje meščanstvo, da bode v prospeh mesta žrtoviil vse svoje moSi.
Kamničani pričakujejo, da bode pe uovi železnici prihajttlo v mesto obilo tujcev, da bodo osobito ob Mdeljah fa praznikih LjubljMj^ani k nam izletavali. Ako pa hočemo priVkbiti tk^fh gostov, skrbeti se ttiork, da bodo takaj naili dobro postrežbo in prijetno raznovrstno zabavo. Po prašnih in blatnih liiieii se sprehajati, zvečer pa siefilaico v roki nositi, izvestno ni prijetno. Sprevidni meščanje skrbeti tioob fridraH za stkttoVldijk ?ti jvešoj^iUra ffostoV, mestni odbor pa ta red, snago in zadostno razsvetljavo trgov in ulic. Ne zadostuje, če je samo
glavna cesta skozi mesto v dobrem stanji in za silo razsvetljena, popraviti se morajo Še tudi vse stranska mestne ulice in pota v bližini mesta.
Čudno, pa vendar res je, da ? Kamniku nimamo nobene večje gostilne ali hdtela. Ako pride večje število tujcev brez napovedi, težko jim je dobiti primernega prenočišča. Ker so tujci razvajeni, zahtevajo izborno postrežbo in prijetno zabavo, dolgočasit se v Kamnik bržčas ne bodo hodili.
Kamniško mesto ima sicer kopelji tak(> elegantne, kakor jih ne najdemo razven na Bledu nikjer na Kranjskem, a te ne zadostujejo, kajti prvič došli gosti nočejo in ne morejo vsi tn stanovati in obedovati, drugič pa tudi ne cele dni doma prebiti. Preskrbeti se bode torej moralo, da bodemo mogli tujcem poleg naravnih krasot ponuditi marsikaj, česar razmeroma smejo pričakovati.
Razmere našega mesta bodo po otvoritvi železnice tako ugodne, da bode ono lahko zavzemalo prvo stopinjo za Ljubljano, to pa le takrat, ako bodo meščani storili svojo gostoljubno dolžnost.
_K^
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je podaril novemu samostanu sv. Ane v Kazazah pri Celovcu 500 gld.
(Koroški Slovenci) so v zadnjem .Miru" izdali svoj volilni oklic, katerega priobčimo jutri.
(Umrl) je v Zagrebu Ognjeslav Utješinovid Ostrožinski, dvorni svetovalec, upokojeni veliki župan, vitez Leopoldovega in Fran-Josipovega reda itd. Bil je svoje dni desna roka bana Jelačiča. Kot politik je bil nasprotnik sedanjemu sistemu, znan pisatelj in ognjevit rodoljub. Že kot mladenič je zložil znano pesem .Jeka od Balkana". Dalje so znane pesmi: .Nedjeljko", .Davidovi psalmi", .Potres". N. v m. p.!
(Mizarski pomočniki ljubljanski) so štrajkali že tretji teden. Kakor se nam poroča, pričeli so danes zopet delo pod prejšnjimi pogoji.
(Znižana vožnja na gorenjski železnici) S 16. dnem junija bode vpeljana nova vozna tarifa na c. kr. državni železnici na Kranjskem. Vožnja bode stala za tretji razred od Ljubljane do Viž-marjev 10 kr., do Medvod 20 kr., do Loke in Kranja 30 kr., do Št. Jošta in Podnarta 40 kr., do Otoč in Radovljice 50 kr., do Lesec, Žerovnice, Javornika in Jesenic 65 kr., do Dovjega 80 kr., do Kranjske Gore in Rateč 1 gld. Za drugi razred bode treba plačati dvakrat, in za prvi trikrat toliko. Tonr- in retourlistkov ne bode več.
(Za vojaškega škofa) namesto dunajskega nadškofa dr Gruše bode imenovan c. in kr. dvorni kapelan dr. Koloman Belopotocky, tajni komornik sv. Očeta in vodja pri sv. Avguštinu na Dunaji. Rodil se je leta 1845 v sipuški županiji na Ogerskem, ter je rodom Slovak. Bogoslovne nauke je dovršil v Inomostu. On govori vse avstrijske jezike in francoščino, izvzemši rumunščino.
(Novo šolo) bodo ustanovili v Št. Lipšu pri Mostiču na Koroškem. Šola bode nemška, otroci pa 80 slovenski!
(V Ameriko) sta jo hotela popihati s Kranjskega čevljar France HrovatiČ in delavec Jože Gaz voda. Ker sta se s ponarejenima potnima listoma hotela odtegniti vojaški suknji, prijeli so ju na dunajskem kolodvoru. Hrovatič je obsojen na pet dnij zapora in 5 gld. denarne kazni; Gazvoda na tri dni zapora in 5 gld. kazni; dninar Hrovat pa, ki je Gazvodi dal svoj potni Tist, na štirinajst dnij zapora in 10 gld. denarne kazni.
(Avstrijski nčitelj — protikatoHiki in preti-ATstrijsk! n^ater M Prttskett.) Te dni vriil s« je osmi učiteljski nemški shod v Berolinu. K shodil je tudi prišel poznati vodja in učitelj dr. Dittes z Dunaja in je govoril. Govoril jih, kar mu je položila misel na jezik in navdahnila liberalna vest. Za predmet svoje zlobnosti si je izbral katoliško cerkev, dasi porojen katoličan. Dittee se je potezal, naj s« v šolah poučuje v veronauku samo to, kar fe vsem veroizpovedanjem skupno! Kakošno bi bilo to skupno poučevanje vuronauka, pojasnjujejo nam besede go-vornikove, vsled kojih bi se Nemci mofti popolnoma zadovoljiti z verskiOii nizori, obseSeliimi t spiaik nemških klasikov. Da bi bil Dittes pametneje fai razumneje pogledal v globine verskih čutov, gotMo ne bi bil prežvakar«! tak nctoisel. Sicer pn Čsda ni, da dunajski modrijan ne potrebuje za sVtfi nank daliomikov. Gtifev nfegi}'V v^flvr^ ^ i^tt duhovnike, koje naiivlje .pfaffen", zlasti pa zoper sv. Očeta. Treba papeža preganjati, ne pa oblast
in moi njegovo s tem ojsiiti, da se pozivlje za razsodnika v socijalnih vprašanjih. Dittes bi rajši hotel nničiti prestole in ugonobiti narode, nego bi prosil pomoči sv. Očeta! V svoji razjarjenosti zašel je celo v pohtiko. V korist Pruske hotel je Avstrijo izbrisati iz seznama evropskih držav! V svoji breztaktnosti je očital, da sta baje cesar Viljem I. in Viljem II. zelo napačno storila, laprosivši sv. Očeta za svet glede rešenja soora, tičočega se Karolinških otokov in socijalnega vprašanja. Te besede Dittesovega govora razburile so vse prisotne, bodisi na katoliški, bodisi na protestantski strani. Predsednik je moral vedno opominjati Dittesa, naj zmernejše govori! Odposlanci protestantskih učiteljskih društev zbero se drugi dan na to, in da bi Dittesovo breztaktnost vsaj nekoliko oslabili, izjavili so javno: ,Ker se je g. dr. Dittes v svojem predavanji posluževal izrazov, ki morejo raz-iahti zlasti katohške kolege, zato shod odposlancev proglaša z vso odločnostjo, da se ne vjema s temi ; pikrimi izrazi." — Dr. Dittes je zajedno porušil s svojim političnim hujskanjem pravico gostoljubnosti. V obče se je gosp6da v .rajhu" čudila, da imajo pri nas lažihberalne nemške učitelje preveč mehko in popustljivo na vrvici!
(Železnica Divača-Loka.) Kakor smo že sporočili, izrekli so se vsi deželni odbori in nekatere trgovske zbornice za izpopolnjenje državne železnice od Divače skozi Loko, Ljubelj in Celovec. Shod interesentov se bode vršil morda še ta mesec.
(Samomor.) Zaradi tatvine preganjanega mladeniča Petra Ocepka iz Dobrave pri Komendi so našli miuoli teden mrtvega v nekem gozdu pri Dobravi. Na listku poleg trupla je bilor zapisano, da se je sam usmrtil, ker se je bal kazni. Pač je žalostno znamenje za sedanji čas, da se samomori vedno množe.
Raznoterosti.
—	Spomenik papežu Piju VI. Dne 19. avgusta 1799. 1. je umrl v prognanstvu v Va-lence na Francoskem papež Pij VI. po 241etnem slavnem in mučnem vladanji sv. cerkve. Kakor znano, vtšile so se za njegovega vladanja cerkvene prenaredbe Jožefa II., katere so hudo zadele papeževo srce. Vsled tega žalostnega povoda podal se je na onda zelo težko pot na Dunaj. V Cezeni, v rojstnem mestu imenovanega papeža se je osnoval odbor, ki hoče v Gatteu sozidati votivno cerkev v Fpomin papežu Piju VI. in v čast sv. družini. Načrt je potrdil sv. oče Leon XIII. in škof cezenski.
—	Katero gorkoto morajo imeti pijače? Na to vprašanje odgovarja neki list tako-le: Pitna voda 12-5 stopinj C, pivo 14 do 16, rodeče vino 17 do 19, lahko belo vino 16, težko belo vino 10, šampanjec 8 do 10, kava io čaj 23 do 26, isti za žejo pa le 10 do 18, juha 37 do 52, mleko 16 do 18, gorko mleko 34 do 35 stopinj C
—	Kobilice. Iz Sofije se poroča: V okolici mesta Stanimake blizu Plovdiva, pokazalo se je toliko teh strašnih požeruhov, da je moral tamošnji župan izdati ukaz: .Vsak 16letni prebivalec mora pobiti vsak dan kilogram kobilic, sicer bo plačal kazen 5 frankov." Do sedaj so jih pokončali 12.000 kilogramov.	i
—	Znameniti naslovi. .Fremdenblatt" piše: .Kakor znano, živi tudi tacih beračev dosti, | ki nadlegujejo pismeno vzlasti ljudi više vrste. Tudi ; cesarica Evgenija je dobila v Visbadnu mnogo tacih prošnjaških pisem, deloma z izrednimi naslovi. Na- | slov nekemu pismu se glasi: ,An die huldvollste Majtstiit Eugenie, Eikaiserin der Francozen.' Krajši naslov je bil na nekem drugem pismu, namreč: .Frau Wittve Napoleon III. Eigenhitudig abzugeben.' Najbolj izviren pa je bil naslov na pismu, katero ie pisala neka ženska roka v badenskem Črnem lesu. Naslov se glasi: .Euere Eisilenz habe ich Ge-horsamss zu melden: Chaisserin Egenja, Chaisser
der Fratzossen der III. in Wiesbaden in Teutsch-land-."
— Koliko je vseh Ijudij nasvetu. Kakor trdi Oto Hilbner v svojem delu .Geographisch-statistische Tabellen aller Litnder der P]rde", znaša število vseh Ijudij na zemlji 1516 milijonov, torej 6 milijonov več, kakor leta 1888. Najmanj se množ^ Francozje; teh je bilo razven Rusov v začetku našega stoletja največ, a zdaj ima že Anglija več prebivalcev, kakor Francija, i sčasoma bo še za Italijo zaostala.
Telegrami.
Budimpešta, 11. junija. Finančni odsek ogerske delegacije je brez premembe potrdil predloge skupnega finančnega ministerstva in najvišjega računskega dvora. Vojnemu odseku ogerske delegacije je odgovoril na vprašanje vojni minister, da se bode tedaj ustanovila tretja vojaška akademija, ko se bode oglasilo 400 gojencev. Mornarski odsek ogerske delegacije jo potrdil proračun za mornarico.
Berolin, 10. junija. Zvezni svet je sklenil, da bode cesarju Viljemu I. postavil spomenik ter razpisal natečaj za načrt.
Umrli ho:
9. junija. Lorenc Lončar, mlinarjev ein 2'', leta, Kolodvorske uliee 20, jetika.
v bolnišnici:
7. junija. Jožef Drašler, gostač, 74 let, jetika.
Trementiko sporočilo.
II C"	Stanje		Veter	Vreme	lil ■s
opazovanja	zrakomera T mm	toplonm po C.liij«			
1 7. u. zjut. lOj 2. u. pop. 9. u. zvec.	738-3 7353 734-8	143 224 14-8	brezv. si. jzad. jzapad	megla jasno jasno	0-00
Srednja temperatura 17'3' za 1-0® pod normalom
I>nnafska borza.
(Telegrafično poročilo.) 11. junija.
Papirna renta po 100 gl. (s 16* davka)	89	gld.	—	kr.
Srebrna „ 5«;, „ 100 „ „ 16* „	90	„	15	„
5% avftr. zlata renta, davka prosta ...	109	„	75	„
Papirna renta, davka prosu......101	„	40	„
Akcije avstr.-ogerske banke............966	,	—	„
Kreditne akcije ....................305	„	75	„
London	..........117	.	—	„
Srebro .............—	-	—	,
Francoski napoleond.........9	,	33	„
Cesarski cekini...........5	,	55	„
Nemške marke ....................57	.	50	.
Tržne cene v Ljubljani
dne 11. junija.
	gl-lkr.			gl-iur.i	
1 Pšenica, hktl. . . .	6	37	Špeh povojen, kgr. .	_	70,
Rež.....	5	36	Surovo maslo, „	—	73.'
Ječmen, „ ...	5	4	Jajce, jedno ,	—	2i
Oves, „ ...	3	57	Mleko, liter ....	—	
Ajda. „ ...	5	20	Goveje meso, kgr. .	—	58
Proso.....	4	87	Telečje „ , .	—	54
Koruza. „ ...	4	87	Svinjsko , „ .	—	69;
Krompir, „ ...	4	07	Koštrunovo „ „ .	—	40;
Leča, „ ...	11	—		—	45|
Grah, „ ...	15	_	Golob .....	—	20
Fižol.....	9	_	Seno, 100 kgr. . .	1	78;
Maslo. kgr. .	—	91	Slama, „ „ . .	1	96
Mast, „ .	_	70	Drva trda, 4 □ mtr.	6	20
Špeh svež.	—	60	„ mehka. „	4	20
.lavna zahvala.
Akademično društvo „Triglav" izreka tem potom najdo-stojnejšo zahvalo vsem rodoljubkinjam i rodoljubom, ki so v jedva pretekli, za akad. društvo tako pomembni prošlosti javljali toli mnogostrano živo zanimanje za težnje našega društva. Niti
daljava niti slabo vreme nI branilo vrlim Slovenkam, da bi ne prisostvovalenajkraenejšemu Triglavanov dnevu; iz daljnih slovenskih in slovanskih jiokrajin došli so gostje in zastopniki odUčnih društev, da bi bili slovesne priče slovesnemu trenutku, ko smo prisegali na svojo zastavo nepremakljive zvestobe sveto prisego.
Zahvaliti pa moramo posebno velespoštovano gospo dr. Ger-sakovo, ki je vkljub neugodnemu vremenu prišla v našo sredino ne samo v Središče, nego tudi drugi dan v Vara/din, kažoč s tem milo svojo naklonjenost društvu ..Triglavu" ; zahvaliti moramo vrle gospice iz Središča, Ormoža, Ptuja, dične Hrvatice iz Varaždina, da so bile zastavi naši družice, da so nas obsule, posebno živahne Varaždinke, z divno duhtečimi šopki, da so prisostvovale slavnosti naši od prvega do zadnjega trenutka; zahvaljujemo slavnostni odbor v Središču, ki nas je v vsem tako krepko podpiral, ki ni štedil niti dela niti truda, samo da bi se vršila slavnost tem sijajniše i veličastniše ; zahvaljujemo radniško pevsko društvo, Vienae, Vilo, varaždinski tamburaški zbor, ki so bili navzoči z zastavami poklanjaie nam krasne vence, ki niso samo proslavljali veselico našo s krasnim petjem, nego priredili v VaraJdinu izboren koncert nam v slavo; zahvaljevati nam jo ljubljanski „Sokol", zastopan z zastavo p deputaciji; zahvaljujemo vsa druga mnogobrojna drnštva, čitalnice, akad. društva ..Hrvatsko", ,.Stražilovo", ..Slovenijo", ki so bila zastopana ali korporativno ali po depu-tacijah; zahvaljujemo nadalje obitelji Srkuljevo, Kumičičevo, Toriserjevo v Varaždinu, ki so nas tako bratski-slovansko sprejele pri vhodu; zahvaljujemo se nadalje posebno za krasne in dragocene trakove, ki so nam jih poklonile vrle ..Središčanke", ..Središki trg", „Ormožke deklice", „Radniško pjevačko družtvo". Vsem tem i vsem drugim mnogobrojnim zaščitnikom in gostom zagotovljena je v naših srcih iskrena hvaležnost.
Krasna so bila trenotja, koja smo preživeli na domačih tleh. na bratski slovanski zemlji; ostanejo pač globoko vtisnjena, nepozabljiva v srcih navdušenih Triglavanov.
Odbor akad. društva .Triglav".
Zadruga brivcev in vlasuljarjev ljubljanskih
naznani« slavnemu občinstvu, da bodo pričenši s 1. junijem brivnice in vlasuljarnice
ob nedeljah in prazniliih od 3. iire popoldne zaprte. (12-7)
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno In poštnine protlo i
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz tistega srebra, klneškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
s^etUnief mmmšMisv
Itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v o^i^i pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—24)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pešilj« naročeno blago dobro spravljeno in poštnine proeto!^^
(20-15)
K»ioI» Oi«nij» Mlogo umetaljne vezenine in tkanine priroročata
'slliiiEfer S;
assi&ier
w	o
Sellergasse 10, Giittweigerhof
velečistiti duhovščini kakor;
bandera, baldahine,
mašne plašče, dalmatike, pluviale,
velume monštrance,
kelihe, kadilnice,
altarne svetilnlce. svete kipe, križeva pota,
ho^o |frol>e, cerkvene lestence od
stekla in medi. TRakoTrBtne oblike in sloga.
Na zahtevanje pošiljajo se
paramenti na ogled. Skoro 100 let imajoči Blovei obstanek nape ustanovitve jamči zaneti j ivoKt na^e tT)'dke. Ilu.tr.vane cenike poti-Ijava breipUino in franko.'Wi
OllJNiLTIl BARVB
V
kosltarskih pni^icali po pol In Jeden kilo
priporoma najceneje
(21)
tovarna oljnatih barv, laka in Urneža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
Iidajatelj: Itatit« Kalar.
OdgovoiBi vredaik: iflmti Žitlift.
Tisk .Katoliške Tiskuae''|v Ljubljani.