Štev. 187. V Ljubljani, sobota dne 6. julija 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. u-ii zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so :: pošilja upravništvu. «S=š5-! Telefon številka 118. • •• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. s: Uredništvo in upravništvo: s Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska utica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::‘ ••• ••• Telef.m številka 118. ( E5-g-S Buren prizor med govorom državnega pravilnika. Po sokolskih dneh. Veliki dnovi petdesetletnega jubileja slovanskega sokolstva so minuli. Češki in drugi listi, razven nemških navdušeno pišejo o slavnostih. Prav imajo »Nar. Listi«, ki pravijo, da ‘danes noben narod v Evropi ne more kaj takega pokazati, kakor ie slovanska sokolska organizacija. In če se pomisli, kako so ravno praške slavnosti pred celim svetom povzdignile ugled sokolstva, slovanstva in posebno češkega naroda! Brez dvoma se bodo spur stili zdaj Rusi in Srbi v navdušeno delo. da razvijejo doma svoje sokolstvo do višje popolnosti. Kake slovanske sokolske armade bodo vzrastle iz tega .velikega praznika. In mi Slovenci imamo čast. da smo odnesli prvenstvo iz teh velikih tekem. Opozorili smo nase svet in treba bo trdega nadaijnega dela. da s svojim sokolstvom pokažemo svetu svoje sile sai je to naša najlepša narodna organizacija. Sokolski dnevi so bili poučni in pomembni. V njih ie cel svet občudoval Prago in sokolstvo. Brat Vaniček. Ime Ur. Vanička ie tako znano, da je skoraj komaj potrebno omenjati, kdo je ta mož. Danes je duševni vodja sokolstva, najboljši naslednik Tyršev. Kakor leta 1907. sta tudi letos stala na čelu slov. sokolstva dr. Schei-ner starosta Slov. Sokolske Zveze in dr. Va-niček. obeževani načelnik praškega Sokola, ki je napisal sokolstvu krasne »Sokolske prestole« in je vodil proste vaje. Njegov obraz ie vsem znan. Na očeh spoznate Sokola. Pred-no se zgane onih 12.000 sokolskih telovadicev gledajo vsi na visoko tribuno, kjer stoji brat Vaniček. Francija sama ije spoznala (zasJuge tega Sokola, ki mu ni za čast. ampak dela v sveti skromnosti. V torek zvečer so se zbrali v hotelu Palače vsi tu bivajoči Francozi in po slavnostni Večerji je ob velikem navdušenju g. Cazelet, oddal dr. Vaničku red častne legije francoske republike. Dr, Vaniček se je kratko po sokolsko zahvalil, češ da sprejema odlikovanje ne zase. ampak kot priznanje sokolstvu. Francoski posl. Lachande je rekel, da kaj takega niso mogli nikjer videti, kakor v Pragi, in da za Prago velja pregovor: Videti Prago — in vrniti se vanjo. Slovanski časnikarji so bili povabljeni na izlet v Jičin. V torek sta bila sicer dva velika pogreba pesnika Sladka m redaktorja Anyža. — obeh pogrebov so se i»ueležili časnikarji po deputacijah — vendat ni bilo mogoče programa izpreminjati. zato se je del časnikarjev odpeljal v Jičin. V Ji-unu jih je pozdravil župan g. Jiru v družbi meščanstva Za pozdrav se je zahvalil red. Varniek. Ko so se časnikarji odpočili so šli skupno pred spomenik K. Haviička. kjer so položi h venec. Za Cehe je govoril posl. Sokol, za brbe Dzaenoja, za Bolgare Georgjev, za Slovence Mencinger. Popoldne so časnikarji napravili izlet v znane prahovske skale., kjer so imeli priliko^ videti posebnosti tega peščenega gorovja. Zvečer je bila zabava in koncert pri kateri se je sešlo mnogo meščanstva. iJrugi dan popoldne so se časnikarji vrnili v Prago. Konec slavnosti. Vlaki raznih slovanskih in drugih gostov So odhajali dva dni. Praško občinstvo je ostalo do konca zvesto svojemu gostoljubju in je spremljalo posamezne odhajajoče čete prav na kolodvor. Na ulicah pred šolami, kjer so bili Sokoli na stanovanju je bilo prav prisrčno slovo. Zanimivo je. da se je završila slavnost V najlepšem redu. da ni bilo nikakih ekscesov. — razun nemških buršev — in da ni bilo nobenih nesreč. Vsega skupaj so zaprli 7 mednarodnih tatov, ki so prišli na delo v Prago. Zgodile so se le manjše tatvine. Češka industrija je znana. V pondeljek popoldne n. pr. smo že lahko kupovali in pošiljali domov razglednice s slikami onih vaj. ki so bile v nedeljo. Češka sokolska zveza je sama poskrbela za lepe razglednice. Na stotisoče jih je slo po svetu. Ilustrovani listi so izšli v slavnostnih izdajah. .. Pr^ški sokolski zlet je bil. kakor plamen, ki bo zanetil m razvnel sokoiski ogenj po .vseh slovanskih zemljah. Ko smo odhajali so klicali nam bratje Čehi: »Torej prihodnje leto na svidenje v Ljubljani«. »Na svidenje«, smo jim klicali v slovo. Upamo, da se vidimo. Obnovljeni septemberski procesi v Ljubljani. (Dalje.) Anton Kotnik policijski stražnik je bil v kordonu v šelenbur-govi ulici ter izpove: Množica se je približevala kordonu in kričala, živio; nato je prišel voz, na katerega je skočil nekdo, ker še Ribnikarja nisem poznal. Ta ie nekaj govoril. Komisarja Jančigaja takrat nisem videl. Besed nisem razumel. Ko je govornik končal, so kričali ljudje živio. Vedernjak: Ali ste slišali klic naprej! Priča: Ne! Vedernjak: Kdaj so zaropotale šipe na kazini? Priča: Ko smo držali še kordon, so ze žvenketale šipe na kazini! Ivan Aplenc pol. stražnik je bil na straži pred Mahrom ter pravi: ko sem prišel v službo so bile razbite že tam šipe. Demonstrantje so šli po Resljevi cesti navzgor in razbili šipe, ko sem prišel tja, so bile šipe že razbite. Vedernjak: Kaj pa ste govorili z Dolinarjem o demonstracijah? Priča: Dolinar mi je rekel, da mu je neki Iglič pravil, da bo 18 septembra vse razbito. Avgust Mehle sedmošolec izpove: Prišel sem s tovariši po Šelenburgovi ulici do kordona, kamor je prišel tudi nek voz. a na vozu nisem slišal govoriti nikogar. Vedernjak; Ali ste kordon že prodrli, ko so šipe pokale. Priča: Jaz sem prišel skozi kordon, pred-no je bil razpuščen. Ko sem prišel h kazini, je bila ta že precej razbita. Vedernjak: Kdo je razbil potem kazino. Priča: Mogoče oni. ki so prišli od druge strani. Alojzij Kocmur solicitator izpove: Prišel sem iz Konzumnega društva ter prišel v Šelenburgovo ulico. Videl sem. kako so Ribnikarja dvignili, ta je govoril in mahal z rokami in imel sem utis. da ie ljudi hujskal. Razumel nisem ničesar, šele pozneje sem zvedel, da je stal na vozu. ko je Ribnikar končal je prišlo neko gibanje v množico, imel sem utis, da se množica umika, ker so me potisnili nazaj, proti pošti. Potem so nastali kravali. Vedernjak: Kaki kravali? Kocmur: Ne vem! Nisem videl niti kordona. Šel sem aotem po WoIfovi ulici v Zvezdo. kjer sem videl letati ljudi proti kazini. Vedernjak; Ali ste slišali pokati šipe. Priča: šele ko sem prišel v Zvezdo. Ribnikar: Jaz sem temperamenten člo- vek. torej hantiram vedno z rokami. Dr. Neuperger: Priča, kaj je z onim policajem. ki je prišel pred nekaj tedni k Vam? Kocmur: Pred dvema tednoma ie prišel v našo pisarno neki policaj, ki mi je rekel, da so vsi stražniki, ki so bili zaslišani pri deželnem odboru na magistratu v disciplinarni preiskavi. Neuperger: Kdo je bil ta policaj? Priča; Ne vem natanko, a zdi se mi. da ie bil Hudales. Neuperger: Da sc vidi kak pritisk se vrši na stražnika, predlagam, da se konfrontira priča s stražniki. Vedernjak si pridrži sklep sodnega dvora za poznejši čas. Fran Kocjančič mestni policijski stražnik je bil v kordonu v Selenburgovi ulici izpove: Na voz ie stopilo več ljudi, govora nisem slišal nobenega. Kmalu nato so začele pokati Sipe na kazini, kordon je še stal. a nato ni bilo mogoče več vzdrževat množice. Jančigaja sem videi šele pozneje. Matija Vodicelj ~ policijski stražnik: Bil sem na straži pri Ka-stnerju. ko sem slišal krik sem šel proti Zvezdi. kjer je bilo pa že vse v kazini razbito. Po mojem mnenju so razbili kazino oni. ki so prišli iz VVolfcve ulice. Vedernjak: Zakaj je šel Pust iz službe. Priča: Ker ni bil sposoben za policijsko službo. Fran Jezovšek policijski stražnik je stal pri kazini. Ko je bil kordon v \VoJiovi ulici prodrt. so hiteli ljudje proti kazini, bil sem sam zato sem se umaknil v tem so ljudje že razbili šipe. Vedernjak: Ali ste videli kaj Ribnikarja? Priča; Da. miril je pred kazino ljudi. Dr. Novak: Ali je na vas kdo vplival, kako naj izpoveste. Priča: Ne! Lovro Demšar mestni policijski detektiv: Jaz sem šel za množico na Marijin trg. Tu se je masa razdelila v dve skupini. Ko sem prišel v Šelenburgovo ulico, je tam stal policijski kordon. Na vozu. ki je prišel od kazine, je stal Ribnfkar. Kai je govoril nisem razumil. Na mene ie njegov govor napravil utis. da 'ie množico miril. Med govorom so nam uhajali ljudje Skozi. Ko je ljudstvo zaslišalo žvenketanje šip. so zadnje gruče postale nemirne in začele pritiskati. Vendar,smo jih še vzdržali. Vedernjak: Kam ie bil Ribnikar obrnjen, ko je govoril. Priča: Proti pošti. Iz kretenj nisem spoznal ničesar hudega. Vedernjak: L. 1908. ste o Ribnikarju po- vedali nekaj več. Izjavili ste. da ie Ribnikar vpil na demonstrante: Bodite mirni, ne rinite naprej. Priča: Se ne spominjam. Sicer so pa vsi stražniki takrat govorili, da ie Ribnikar ljudstvo miril. Da ie hujskal, tega ni nihče rekel. Ivan Ažman policijski nadstražnik: Jaz sem imel povelje, da ljudi zadržim pred Šelenburgovo ulico, če bi hoteli udreti pred kazino. Kar naenkrat so prišli demonstrantje po shodu pred pošto. Svaril sem jih. naj ne silijo naprej. Ker je bilo premalo policajev, so nam začeli uhajati. Mi smo maso zadrževali. Med tem je prišel voz na katerega je stopil Ribnikar. Kaj je govoril nisem slišal. Tudi ga nisem takrat poznal. Bil je velik hrup. Vedernjak; Ali ste videli kake njegove kretnje. Priča: Videl. Kaj je hotel doseči, ne vem. Iz obnašanja množice sem sklepal, da hujskal ni. ker ni bil pri njegovem govoru nič hujši naval na kordon. Ko so pokale že šipe pri kazini, je vstopil k nam Jančigaj, da naj jih počasi spustimo naprej. Ko ie bilo že vse razbito, se ie nato tudi masa iz Šelenburgove ulice vrgla na kazino In razbila kar ie ostalo. Vedernjak: L. 1908. Vas je bilo več zaslišanih. med njimi tudi Pust in sicer istega dne kot Vi. Kaj ste se pogovarjali na hodniku, ali niste govorili o Ribnikarju. Priča: Nič. S Pustom sploh nisem ničesar govoril in sploh z nikomur. Vedernjak: Pust je rekel, da ste mu Vi reklu naj bolj pomirjevalno govori in sicer dobro za Ribnikarja. Priča: To je laž. Jaz nisem imel nobenega interesa na tem. da bi na koga uplival in to tem manj. ker vem. da je to kaznivo. Pust: Ostanem pri svoja trditvi. Ažman mi je celo rekel, da zgubim službo, če bc:n Ribnikarja tlačil. Ažman: Kako bom pa jaz prišel do tega, ker nisem vedel, če Pust ve o Ribnikarju kaj slabega. Pust; Stražnik Ivan Pavline je to tudi slišal. Ivan Pavline pol. stražnik se takoj telefonično pozove, 'da izpove o Pustovi trditvi. Vedernjak: Ali se spominajte. da ste bili radi izgredov zaslišani. Priča? Da. pred preiskovalnim sodnikom vitezom Grasellijem. Bili smo jaz. Ažman in Pavline. Bil sem zaslišan radi nekega fanta, ki je zbijal uro pri Somnitzu. Vedernjak: O kateri zadevi sta bila zn. slišana pa Pust in Ažman. Priča: Jaz in Ažman o isti zadevi. Pust pa o dogodkih v Selenburgovi ul. Pust je bi menda prvi zaslišan. Ob pol sedmih smo bili vsi skupaj zaslišani. Pust baje prvi. Vedernjak: Ali ste na hodniku kaj govorili o Ribnikarju? Priča: Z Ažmanom sva govorila o dogodkih na Sv. Petra cesti, o Ribnikarju čisto nie Kaj sta Ažman in Pust govorila ne vem. Vedernjak: Ali je kdo na stražnike kaj vplival, da izpovejte dobro. Priča: N;hče. Vedernjak; Pust pravi, da mu je Ažman rekel, nai govori dobro za Ribnikarja in naj ga ven vleče. Pavline: Tega jaz ne morem reči. ker ne vem če bi bil zraven. Zunaj je bilo več stra-| zmkov. ti bi morali to tudi slišati Vedern;ak: Pust! Vi ste reklj. da je bil Havlmc zraven. Pust: Rekel mi je zelo tiho. Pavline: Jaz bi moral slišati, ker smo stali zelo skupaj ni mogel slišati niti Pust niti 1avhnc. ker jaz kai takega nisem govoril Dr. Novak: Ali ste se stražniki kaj menili hujska? ‘n KOVOrilj da bi Ribnikar kaj Pavline: Ničesar nisem slišal. Ivan Pust je postajal pri zasliševanju Pav-linca strašno nemiren, pri konečnem zaslišanju Ažmana pa ie postal tako divji, da ga ie m0ral senatni predsednik pozvati k redu. t ir d° s<- Preberejo nekatere izpovedi prič, tako Benedikta. Komana in Gerloviča. Ger-ovič je v svoji izjavi izpričal, da je videl Ri- mr- F° demonstracijah hoditi v družbi Lsta m Rohrmana. Dobil ie utis. da ie Kiomkar v zvezi z demonstracijami. Prebero se nadalje še nekatere izpovdi, ki ne obsegajo nič bistvenega. Zanimiva je samo izpoved Klaiičičarja. katerega je Pust navedel kot pričo za dejstvo, da je izginila iz magistrata neka ovadba proti Ribnikarju. Klan-čičar odločno izjavi, da ne ve o stvari prav nit in se čudi. kako je mogel trditi Pust kaj takega. Pripomni na. da ie zvedel, da ie prišla taka ovadba na dan in sicer se ie našla v Pe-ganovih rokah. Dr. Novak interpelira. nato senat glede za-sližbe priče Terezije Feldsteinove in predlaga. da naj se še zaslišita Jakob in Ivan Dimnik glede dogodkov v Šelenburgovih ulicah. Da- lje predlaga rekuriranje raznih aktov, glede službene nezanesljivosti, ter zaslišbo policijskega nadzornika Jurko Javornika. Dr. Neuperger razburjen vstane in reče: Ako se zasliši Jurko Javornik, tedaj nai se zaslišita še enkat Lavter in Jančigaj, ki bosta izpovedala, da je Javornik najbolji prijatelj Ribnikarjev, da je Javornik »Jutro« informiral o razmerah uri policiji, kc je ta list pisal potem toliko o policiji in jo napadal! Ribnikar: To so sama sumničenja! Neuperger: Res je; mi zvemo vse. Kje Pa naj bil listi sicer zvedeli kaj o internih razmerah v policiji! (Smeh med poročevalci listov.) Vedernjak: Kliče poslušalstvo k redu. naznani. da se bo senat posvetoval o stavljenih predlogih, ter ja.vi. da se obravnava nadaljuje, DRUGI DAN. Razprava se nadaljuje ob 9. uri dopoldne. Ker ie priča Kocmur pravil, da je bil neki stražnik pri Peganu in izjavil, da bodo stražniki. ki so bili zaslišani pri deželnem odboru, prišli na magistratu v diseipt. preiskavo se zasliši o tem stražnik Hudales. Zaslišanje pol. nadzornika g. Javornika se odkloni. Dr. Novak prijavi ničnostno pritožbo in stavi sledeče predloge: 1. Zasliši naj se ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, ki bo izpove-, dal. da ni bil užit. paznik Dolinar odpuščen iz službe radi tega. ker je baje slabo pričal za Ribnikarja. 2. Zasliši naj se dr. Tavčar, ki bo izpovedal kot šef policije, da se na izpovedbe policije ni nič vpliy.alo. 3. Zaslišita naj se gospe Trampuž in Marjeta Lehrmann. katerima sta njiju sedaj že pokojna moža pripovedovala. da sta bila skupaj z Ribnikarjem, ki je na vse zelo pomirjevalno uplival. Dr. Neuperger se protivi tem predlogom in pravi, da dr. Tavčarju tako vse verjame. Dr. Novak vztraja pri svojih predlogih in povdarja. da ie.včeraj drž. pravdnik neprestano novdarjal. da je bil Dolinar odpuščen iz službe ravno v tem času. ko je bil Ribnikar v preiskavi. Zagovornik naglaša. da je njegova dolžnost, da ščiti župana in direktorii užit-ninskega zakupa. Pripravljen je umakniti svoje predloge, ako državni pravdnik prekliče svoje včerajšnje trditve in jih obžaluje. Dr. Neuperger: Tega pa ne storim. Senat je po posvetovanju odklonil dr. Novakove predloge. Dr. Novak: Prijavljam ničnost. Martin Hndales stražnik izpove: Nadstražnik Vrečar mi fe rekel, da pridemo vsi. ki smo bili zaslišani pri dežel, odboru, v disciplinarno preiskavo. Zato sem šel k dr. Peganu, kjer sem to povedal. Disciplinarna preiskava ni uvedena sedaj še proti nikomur Druga točka obtožnice. Na vrsto pride slučaj pri krojaču Reis*-nerjii. Ribnikar: Z razbijanjem šip pri Reisnerju nisem jaz v nobeni zvezi. S svojo družbo sem stal blizu Vodnika in oddaleč opazoval bom-bardma naMahrovo hišo. Na jubilejnem mostu sem zvedel, da so razbili tudi Reisnerjevo hišo. Ko sem prišel lia, je bilo že vse razbito, na licu mesta Pa nikogar. V hiši sami ni bilo nobene luči. S krojačem Reisnerjem sem že precej časa občeval. Nekeda dne mi je rekel: »Kaj ste mi pa naredili.« Ker sem iz poznejšega govora sprevidel, da sika na mene. sem se odločno zavaroval proti vsakim očitanjem* da bi bil jaz v kaki zvezi z napadi na njegovi hiši. Predsednik Vedernjak prečita nato protokol. iz^ katerga je razvidno, da Pust v svojih obtožnicah zelo rad pretirava, vsled česar je dobil od pol. svetnika Lauterja tudi že strog ukor. Luiza Gobel izpove: Ribnikar mi je pripovedoval o do- godkih v Ptuju in je izjavil, da bo v Ljubljani za te napade dne 18. septembra revanche. Jaz sem ga opozorila in prosila, naj bo popolnoma miren. Zvečer pred shodom ji je rekel: »Danes se bo nekaj zgodilo.« Jaz sem ga prosila, naj me varuje, a on mi tega ni mogel obljubiti. Rekel mi je Ie. nai postavim na svoje okno luč. potem se mi ne bo ničesar zgodilo. To sem tudi storila. Kar naenkrat okolu 11. ure ponoči pridejo ljudje in razbijejo na Reisnerjevi hiši. kjer sem stanovala, šipe. Ko sem zjutraj vstala, sem našla več kamnov v kuhinji. Krojač Reisner je Ribnikarja radi tega pozval na odgovor, nakar je Ribnikar odgovoril: »Zakaj ste pa poslali svoje otroke v nemško šolo.« Tudi jaz sem Ribnikarja svarila. naj se preveč ne izpostavlja, ker nazadnje ga še zapro. Vedela sem. da ga napeljuje do njegovih del drugi. Po teh dogodkih je prišlo med nama vedno do nasprotstev in nesoglasij. Vedernjak: Zakaj ste pa izpovedali prvič drugače? Gobel: Ker sem se bala. da me ubijejo. Vederujak: Ja. mislite, da pri nas na Kranjskem vsakega ubijejo, ki priča pred sodiščem. Gobel: Takrat sem živela še v Ljubljani in imela še razmerje z Ribnikarjem. Vedernjak: A srce ne sme narekovati krive izpovedi! Iz prečitanja prejšnjih protokolov se kon-Statiraio velika nesoglasja med njenimi izpovedbami. Gobel: Povdarjam. 'da sem rekla pred preiskovalnim sodnikom, da sem jaz rekla Ribnikarju, da naj upliva pomirjevalno na ljudstvo, nisem pa rekla, da je Ribnikar meni rekel, da bo on uplival na ljudi, da se meni ničesar ne zgodi. Vedernjak: Kako Vas je opozarjal Ribnikar na nevarnost večera? Gobel: Rekel in nasvetoval mi je. da naj prestavim posteljo za slučaj vsake nevarnosti. Vedernjak: Ribnikar, kaj pravite k tej izpovedi? Ribnikar: Govoril sem z gospo, kaj. se seveda ne spominjam natanko: da sem dajal točna navodila, je nemogoče: mogoče da sem opomnil na kako nevarnost, a da bi govoril o kaki gotovosti, je izključeno. Kar se tiče narodnostnega hujskanja, omenim, da sem ostal tudi v občevanju vedno Slovenec. Gobel: Svarila sem Vas vedno, da se ne udeležujte javnega življenja. Ribnikar: Saj to je bilo ravno vzrok. rda je prišlo do nesoglasij med nama. Dr. Novak: Ako Vas je Ribnikar zago- tavljal. da se nič ne zgodi, a so vendar pokale šipe. ali ste mislili, da se Ribnikar ni udeležil napada? Gobel: Zdelo se mi je. da sem videla Ribnikarja v havelpku. a zagotovo ne morem trditi. Dr. Neuberger: Ker imam staviti na pričo vprašanja, ki se tičeio razžaljenia veličanstva, predlagam izključitev javnosti. Sodni dvor je njegovemu predlogu ugodil ter se izključi javnost. Dr. Novak; Predlagam za zaupnike gg.: Pustoslemška. Jelenca in Peterlina. Dr. Neuberger: Protivim se temu. da bi bili žurnalisti zaupniki. Dr. Novak: To sedaj niso žurnalisti. ampak državljani. Pač pa je v dvorani še urednik »Slovenca«, ki ga ne smatram zaupnikom. Vedernjak odredi nato, da se izprazni dvorano. Nato se vrši tajna obravnava, ki je trajala kakih dvajset minut. Po dvajsetih minutah se otvori zopet javna razprava. Franc Reisner krojač na Resljevi cesti izpove, 'da ni V noči 'demonstracij nikogar videl, da bi pobijal šipe. Sele zjutraj je zapazil kamenje v hiši. Goblova mu je pozneje pripovedovala, da je bil Ribnikar zvečer pod oknom. Čez par dni ie prišel Ribnikar k meni. na kar sem mu rekel: »Poglejte to kamenje!« On je odgovoril. '»Jaz tega nisem storil.« Jaz sem si mislil: »Seveda tega nisi sam storil, ampak zaukazal.« Ribnikar mi ie tudi očital, zakaj sem dal svoje otroke v nemško šolo. Drugega ne vem. Gospa Gobel je stanovala še par mesecev potem v moji hiši. Ko sem jaz Ribnikarja poklical na odgovor, je prišla Gobel zraven in je Ribnikarja zmerjala s šuftom. Rekla je tudi, da ga ne bo omožila. Mi smo bili zelo razburjeni. Jaz sem bil prepričan, da je vse resnica, kar je Gobel govorila. Hermina Reisner hčerka krojačeva izpove: 18. septembra so nam bile vse šipe razbite. Naslednjega dne je prišla gospa Gobel k nam in nas pomilovala. Rekla je tudi. da je videla iz okna Ribnikarja. Ko sem jo jaz vprašala, če ve to gotovo, je rekla: »Mislim.« Rabila ie tudi izraz: »Ver-danimte Slovencu«. Nato se prečitajo razne izpovedi. Iz izpovedi Reisnerjeve žene je razvidno, da je Goblova silno razburljiva in da rada pretira. Dr. Gregor Žerjav; Na večer demonstracij sem srečal Ribnikarja v Selenburgovi ulici še predno je stopil na voz. Takrat se je že slišalo neko žven-ketanje od strani kazine. Ribnikar se je nato nekaj razgovarjal s policijo, nakar je pričel govoriti. Sporočil je množici, da ne sme naprej. Videl je že mnogo demonstracij, a so demonstrante povsod pustili naprej. Kazal je z rokami, naj se razidemo. Njegove besede so imele uspeh, ker se je množica začela pomikati nazaj. Tudi policija je bila zadovoljna. Po govoru se je zaslišal močen žvenket pri kazini. 'Množica se je radi tega obrnila, ljudje so stekli proti kazini in pričeli razbijati. Ribnikarja Sem izgubil. Zašel je nekam proti pošti. Potem sem se srečal z njim na Marijinem trgu. ■Z njim. svojo nevesto in dr. Lavrenčičem smo šli proti magistratu, odkoder smo slišali žven-ketanje pri Maliru. Sli smo takoj tja. Policija je prostor zaprla. Na Jožefovem trgu je bilo še nekaj ljudi, katere je policija lovila. Kar slišimo krik na Poljanah. Ustavili smo se za Perdanom. Od tam so prihajali demonstranti od Hutha. Umaknili smo se do Vodnikovega spomenika. Tu smo zvedeli, da tudi zadaj razbijajo namreč Mahrpvo hišo na zadnji strani. Ko smo prišli na jubilejni most. že ni bilo nobenega demonstranta. Pri Leustekovi lekarni smo zopet zaslišali pokanje v smeri proti učiteljišču. Bilo je pri Reisnerju Tu smo se še razgovarjali s policaji, ki so pripo^edo, ali. da so razbili Reisnerju vso napisno tablo. Nato smo odšli k »Zlati kaplji«, odtod k »Lipi«. To Sem vedel, da v Reisnerjevi hiši stanuje Oob-lova. Ko je bila prva preiskava, mi je Goblova pravila, da je le zato luč postavil okno, ker je mislila, da pride Ribnikar zvečer k njej. Vedernjak: Kak utis je napravila Goblova ina Vas? Dr. Žerjav: Pametna ni! Po vsem njenem nastopu sem spoznal, da je histerična. Milena dr. Žerjavova: Z Ribnikarjem sem prišla skupaj pred magistratom. Sli smo 'do jubitejskega mostu in potem do Reisnerjeve hiše. Ko smo prišli tja, je bila napisna tabla že razbita. To je popolnoma izključeno, da bi bil Ribnikar takrat zraven, ko so pri Reisnerjevi hiši razbijali šipe, Dr. Ivan Jenko primarij v Ljubljani: Zvečer sem šel domov po Selenburgovi ulici. Pred KosJerjevo hišo nisem mogel naprej, ker je bil policijski kordon. Ribnikar je govoril z voza. kaj. ne vem natančno. Hujskal ni. ampak pomirjevalno vplival na maso. Jaz sem se temu čudil. Jan Ružička nadgeometer: Ribnikarja sem videl v Selenburgovi ulici. Prišel sem od »Zvezde«. Videl sem. da je govoril s policijo, potem je stopil na voz in nekaj govoril. Med govorom je bilo slišati žvenketanje šip. nakar je množica udrla pred kazino. Moj utis je. da je vplival pomirjevalno, ker je poprej govoril pomirjevalno. Dr. Lavrenčič odv. koncipijent: O dogodkih v Selenburgovi ulici mi ni znano. Na Marijinem trgu sem dobil Ribnikarja. Pred magistratom smo slišali razgrajanje. nakar smo šli pred Mahra. kjer so ljudje razbijali. Pokanje sem slišal tudi od Huthovega zavoda. Demonstrantje so tekli naprej in sicer proti Reisnerjevi hiši. Ko smo mi prišli tja. je bilo že vse razbito, nakar smo se podali k »Zlati kaplji«, odtod k »Lipi«. Izključeno je. da bi bil Ribnikar navzoč pri razbijanju Reisnerjeve hiše. Dr. Novak: Ali je bila na sestanku v »Narodnem domu« proglašena parola, naj se vpliva pomirjevalno na ljudstvo. Priča: Da. tudi Ribnikar je bil zraven. Franc Remic trg. zastopnik je stal pred Knafiovo ulico, kjer je biio nebroj občinstva. Naenkrat sem zagledal Ribnikarja na vozu. Vpil je na ves glas. Prosim Vas. bodite mirni in se dostojno obnašajte! Ko je to govoril, so že šipe pokale. Kje. ne vem. Dr. Novak; Ko so šipe pokale, je bila množica v Selenburgovi ulici že mirna. Priča: Da čisto mirna! Ko so začele pokati šipe. sem šel jaz domov. Franc Drenik. 74 let star, zasebnik v Ljubljani: Sel sem na shod v »Mestni dom«. Dr. Oražem je ravno goril in miril ljudstvo. Po shodu sem šel proti Wolfovi ulici, kjer je župan Hribar poživljal ljudstvo, naj ne gre proti kazini. Ko sem prišel mimo kazine, je'bilo tam mnogo redarjev. Prišel sem v Šelenburgovo ulico. Koncem Šelenburgove ulice, sem zapazil voz. iz katerega je Ribnikar govoril. Razumil sem posamezna besede: Ne naprej, obrnite se. razkropite se! Jaz sem Moharju rekel: »Dobro je govoril, ustavil je naval.« Ljudje, ki so začeli razbijati sipe na kazmi. so prišli od Nunske ulice. Jančigaj je prišel dvakrat k meni in jaz sem ga se opozoril na to. kako je Ribnikar pomirjevalno vplival na množico. Leon Franke. Prišel sem iz shoda v Šelenburgovo ulico, kjer je bilo veliko občinstva. Slišal sem med Ribnikarjevim govorom samo sledečo besedo: Mir! Stal sem takrat pred vozom. Med Ribnikarjevim govorom so že pokale šipe. Po njegovem govoru se ie ljudstvo pomirilo. Viljko Bukovnik mag. koncipist: V Selenburgovi ulici sem stal nasproti Bonaču. Ribnikarja sem zapazil, ko je začel govoriti pred množico. Prve besede njegovega govora so bile: Bodite mirni! Govoril je tudi nekaj od sile. Voz je bil na desno od mene. tako da sem jaz poslušal od strani. Ko je stopil na voz. je množica potihnila. Jančigaja nisem videl, pač pa stražnike. Vedernjak; Kedai so začele pokati šipe? Priča: Ne vem! Po govoru množica ni silila naprej. Jaz sem odšel stran. Pozneje sem pač slišal žvenketanje šip, a to je bilo par minut po Ribnikarjevem govoru. Gledat nisem šel. Dr. Novak; Med govorom Ribnikarja je bila množica mirna. Priča? Da. Po govoru so se nekateri celo razšli. Prof. Reisner izpove: Prišel sem s kolodvora v Šelenburgovo ulico, odkoder sem slišal vpitje. Prišel sem namreč iz Novega mesta. Pred Bonačem sem videl Ribnikarja na vozu. katerega pa takrat še nisem poznal. Bil je na vozu in je ljudi miril. Spominjam se besede: Mir! Ko je bila masa še tam. sem slišal, da je nekdo iz Koslerjeve hiše vrgel črnilo. V tem so tudi že pokale šipe. Mislil sem. to mora biti pred kazino. Ta masa. kateri je govoril Ribnikar je bila še pred Knafiovo ulico, ko je pri kazini že pokalo. Po govoru je bilo ljudstvo popolnoma mirno, nekaj občinstva se le celo pričelo razhajati, posebno okolu pošte. Albert Feldstein. knjigovez: Šel sem iz Mestnega doma v Šelenburgovo ulico. Ribnikar je govoril na vozu. Jaz sem bil oddaljen petnajst korakov. Spominjam se besed: Bodite mirni! Kedai je stopil z voza. ne vem. Šipe so pokale že predno je stopil Ribnikar z voza. Novak: Ali so bili ljudje mirni po Ribnikarjevem govoru. - - Priča; Da. čisto mirni. Dr. Zupanc Franc. odv. koncipijent v Ljubljani: V Selenburgovi ulici nisem bii. Šel sem mijjio Tonhalle in slišal iz WoIfove ulice šum. Neki »gruči v Wolfovi ulici se je posrečilo prodreti kordon. Tekli so tik ob zidu proti kazinskemu salonu. Pri čeli so razbijati. To je množico iz Wolfove ulice navdušilo, nakar je ljudstvo začelo vpiti: Naprej! Takrat še niso bili demonstranti iz Šelenburgove ulice plred kazino. RlbM-karja dot ičnega večera sploh nisem videl. Ko je bilo pred kazino precej razbito, je pričela razbijati še masa iz Šelenburgove ulice. Bojko Zvagelj. trgovski sotrudnik; Ribnikarja sem videl na vozu. Stal sem na desni strani. 15 m od njega. Z voza ie pomirjeval ljudstvo in poživljal, naj se mirno razide. Ljudje so ga poslušali, in so tudi postali boli mirni. Ko ie prišla masa iz Šelenburgove ulice do kazine so bile šipe že razbite. Ribnikarja potem nisem več videl. Vinko Vizjak. filozof: Prišel sem z množico od Mestnega doma v šelenburgovo ulico, kjer je stal kordon. Prosil sem policijo, naj me spusti skozi, a to se mi ni dovolilo. Ko sem zagledal Ribnikarja. sem ga vprašal: Kaj pa ti tukaj delaš? Ribnikar je odgovoril: Rad bi pomiril ljud- stvo! Zato sem ga skušal vzdigniti, a nisem bil dovoli močan. V tem pride voz in stopi nanj. Razumil govora nisem natančno. Govor je trajal 3—4 minute. Jakob Dimnik. ravnatelj na Ledini: Šel sem od pošte proti Knaflovi ulici. Videl sem večjo gručo ljudi, kateri je Ribnikar govoril. Kai je govoril, ne vem. Ko sem pa odšel, sem dobil utis. da je govoril pomirjevalno, ker so se pričeli ljudje razhajati. Tudi niso več tako vpili, kot poprej. Ivan Dimnik. učitelj: Na usodepolni večer sem videl Ribnikarja. ko je govoril s komisarjem Jančigajem. To je bilo predno je stopil na voz. Zato sem še mislil, da je govoril sporazumno s policijo. Ker se masa ni razburjala, sem sklepal, da ie govoril pomirjevalno. Kedai so šipe pokale. nisem slišal. Ko sem odšel je kordon še stal. Dragotin Mohar. posestnik v Šiški je videl Ribnikarja, ko je govoril v Selenburgovi ulici na vozu. Ribnikar je govoril v pomirjevalnem smislu., utis njegovega govora je bil ta. da sg_ie ljudstvo začelo umikati. Drenik se je izjavil napram priči, da se imamo le Ribnikarju zahvaliti, da ni množica že takrat prodrla kordona. Kordon ie bil takrat, ko so šipe pokale še cel! Nato predsednik ob polu dveh prekine obravnavo. katera se je potem nadaljevala ob štirih popoldne. Popoldanska razprava. Obravnava se je nadaljevala ob štirih popoldne. Sodni dvor je odklonil predlog obtoženca glede zaslišanja njegove matere, sestrč in služkinje, ki naj izpovedo, da Ribnikar nikdar ni nosil zelenega klobuka, ker sodišče ne polaga na to nikake važnosti. Nato se zasliši kot priča dr. Karl Triller. podžupan ljub[anski, ki izpove: Po poročilih iz Ptuja je zavladalo po Ljubljani veliko razburjenje. ker se je bilo bati odpora prebivalstva. Vršil se le sestanek v Narodnem domu. Kier se je govorilo o razmerah, ki so zavladale po ptujskih demonstracijah v Ptuju. Ta sestanek se je izrekel za gospodarski boj. dokler Slovenski narod ne dobi zadoščenja. Med shodom, ki se je vršil v Mestnem domu. je prišel g. Hribar, ki je opozarjal na nevarnost, da bi se vršile vendarle demonstracije. Zato so vsi govorniki uplivali na občinstvo, da naj se zadrži popolnoma mirno! Ko se je sprevod iz JVlestnega dema premikal mimo trgovine Nagyja so ljudje govorili da je priletela steklenica tinte iz hiše. Šel sem s .policijskim komisarjem Vračkojem v II. nadstropje, in kon-statiral. da ni padla tinta iz II. nadstropja. Moje pomirjevalne besede so izzvale odpor in ljudje so me celo napadali. Jaz sem celo očital rediteljem, da niso storili svoje dolžnosti, a zvedel sem. da so ti vršili svojo dolžnost, tudi Ribnikar je vplival pred kazino pomirjevalno na množico. Dr. Novak: Kako se je vršila ovadba v deželnem odboru? Dr. Triller: Jaz odklanjam kot deželni odbornik vsako identifikacijo s to ovadbo in preiskavo. In ako bi bil soudeležen, bi se je sramoval. Obenem pa moram izjaviti sledeče: Ker so se pojavjle govorice, da se ie uplivalo na mestne uslužbence, da naj izpovedo v prid obtoženca. moram konstatirati. Bil sem intimus prejšnjega in sedanjega župana, ki bi m] gotovo zaupala, ako bi se hotelo kai takega, zato smatram za izključeno, da bi se vršil na tega ali onega kak pritisk! Ribnikar: Ali ni res. da ie izvrševalni odbor večkrat prirejal shode in da sem jaz vedno izvrševal to. kar se ie sklenilo. Dr. Triller: Jaz sem takrat g. tržnega komisarja smatral za discipliniranega stran-karia. ki se je uklonil vedno večini in izvrševal to. kar se ie sklenilo. Tekom Trillerjeve izpovedi, ki je izpovedal z veliko odločnostjo in gotovostjo, so Ribnikarja oblile solze in z ginjenim glasom je stavil predstoječe vprašanje na dr. Trillerja! Terezija Feldstein. soproga knjigoveza v Ljubljani; Jaz sem stala v Selenburgovi ulici za policijskim kordonom. Videla sem voz. ki je prišel od kazine. G. Ribnikar je stopil na voz in govoril. Slišala sem sledeče besede: Prosim Vas. pomirite se. bodite mirni! Ljudstvo je bilo mirno. Po govoru je več ljudi odšlo. Po govoru smo zaslišali, kako so pri kazini pokale šipe. Mi smo zato začeli tišati naprej, a policija nas je zadržala. Konečno smo kordon ile predrti. Kam ie šel Ribnikar ne vem, Dr. Miljutin Zarnik. mag. svetnik: Hvala bogu nisem bil takrat nič več pri policij. V Selenburgovi ulici sem videl veliko gručo, ki je upila. Prišel je voz, na katerega ie stopil Ribnikar. Kaj je govoril, ne vem. Stopil sem k nadstražniku Ažmanu, ki mi je rekel: Gospod doktor, šipe pri kazini so že šle. Sel sem skozi kordon do kazine, kjer so bile že vse šipe razbite. Stopil sem zraven brivnice Fettlcha in videi da ie g. Ribnikar še takrat v Selenburgovi ulici govoril. Kedaj so potem kordon predrli, ne vem. Le to najodločnejše povdarjam. da je bila kazi-' na takrat že ^razbita, ko je pričela razbijati še množica iz Šelenburgove ulice. Svetnik Hauffen: Ali se ni v Šelenbur-govi ulici več ljudi splazilo skozi kordon Dr. Zarnik: Da. Prihajali so pa posebno iz Zvezde. Dr. Neuperger: Vaša izpoved je never- jetna. Dr. Zarnik: Zakaj? Dr. Neuperger: Kako ste mogli videti, da so bile vse šipe razbite! Dr. Zarnik: Da. vse šipe so bile v fronti naprant Selenburgovi ulici že razbite. Dr. Neuperger; Tega niste mogli videti!! Saj to ni mogoče! , Dr. Zarnik: Iako ie. g. državni pravdnih! Pa nai vain bo to všeč ali ne! Dr. Novak; Kot bivši policijski šef. poznate Pusta? Dr. Zarnik: Da. ker je bil gluh. sem sam' 'delal nato. da se odpusti iz policijske službe!, S tem je bilo zasliševanje prič končano. Nato se prebero še razne izpovedi in1 ovadba deželnega odbora z Lampetovim podpisom! V ti ovadbi je značilno, da so zasli-jani stražniki prosili Pegana, da nai jih ne izda ker se boje discipliniranja! Istotako ovadba zahteva preiskovalni zapor Ribnikarjev, ter špiclanje komisarja Jančigaja napram Robidi in Stefetu. Prečita se nato še neka anonimna ovadba, ki je znanega izvora in precej diši po ovadbi deželnega odbora. To poročilo ie pisano s strojem! Prebero se potem še generalija obtoženca; in razsodba deželnega sodišča glede sep-temberskih demonstracij proti Windischerju in tov. Na zahtevo dr. Novaka se prečita še spričevalo, katero je zahtevalo sodišče od deželne vlade. katero pravi, da se ni moglo dognati. da je zakrivil Ribnikar kako protidina-stično ali protipati ijotično dejanje. S tem je bilo ob peti uri popoldne dokazovanje končano. Nato začne govoriti ttfržavni pravdnik dr. Neuperger: Ako se je posrečilo g. zagovorniku, da je z zadnjimi pričami skoro dokazal nedolžnost a vendar so te priče potrdile bistvo obtožnice. V svojem govoru ostro napada dr. Zarnika. kateremu očita krivo pričevanje in izjavlja. da bo džavno pravdništvo uvedlo proti dr. Zarniku preiskavo po § 199 a radi eklatantnih neresnic, ki jih ie izpovedal pred sodiščem. V tem ga potrjuje tudi Zarnikova Izpoved glede afere nadinženirja Prelovška, kjer je Zarnik izpovedal tako. kakor da sliši rasti travo! Zato ie Zarnikova izpoved popolnoma neresnična in da bo državno pravdništvo proti Zarniku uvedlo preiskavo. Nato preide na izpoved Ivana Pusta, katerega hoče predstaviti kot skrajno verodostojno pričo. Hoče zagovarjati vse njegove izpovedi, a njegova izpodbijanja so jako negotova. Napada pa druge priče po vrsti, ki so izpovedale ugodno za Ribnikarja. Pri tem povdarja z vso odločnostjo. da so bili izgradi inscinirani po shodv od gotovih Hudi. V vsem svojem govoru vedno napada dr. Zarnika, katerega dolži vedno krivega piičevanja! Zavzema se za Jančigaj? in Lavterja. ter povdarja verjetnost njih izpovedi. Govori tudi o terorizem in uplivanju na policijo glede zaslišanja posameznih policajev; v deželnem odboru! Z navdušenim glasom izjavlja. da bi on prijel vsakega, ki bi se upal nastopiti proti kakemu policaju! Konstatira p? vseeno, da se je vršilo uplivanje na priče — policaje! Sploh mu je zloglasni Pust glavna priča, na katerega izpoved zida ves svoj ob-, tezilni materijal! Sklicuje se na onega Pusta, ki ga je nazval Ažman, pred vsem sodnimi dvorom: lažnjivec! Te uboge kazinske šipe! Ko pride Neuperger do kazinskih šip. se najprej zahvali dr. Novaku, da je tekom razprave dokazal, da so šipe na kazini pobijali že tekom Ribni-karjevega govora. To je baje za njega še boljše. Nato se spravi na dr. Trillerja, Ne gre mu v glavo, da bi bjlo pomirjevanje govornikovi v Mestnem domu v kaki zvezi s tem. da so' govorniki poživljali tudi občinstvo na neizprosen gospodarski boj proti Nemcem, dokler Slovenci ne dobe zadoščenja za ptujske dogodke. Prepričan je. da so se voditelji razdelili med demonstrante, ki so pričeli s kravali, kar je voditeljem zelo ugajalo. Demonstracije so imele svoje voditelje. Da'lje vidi že v duhu, kako bo dr. Novak v svojem zagovoru pov-* darjal. da so Pust. Dolinar. Voje in Kunaver, ki so slabo izpovedali za Ribnikarja — klerikalci. A za njega je izpoved kmeta Kunaverja tako dostojna, da bi lahko prišlo še sto in sto prič iz Šelenburgove ulice, ki bi drugače izpovedale. pa bi še ne ovrgli Kunaverjevih trditev. Na to pride na vrsto po njegovem mnenju »takozvanih razbremenilnih prič«. Dr. Zarnik mu še vedno ne gre iz glave. O priči dr. Žerjav bi lahko baje celo vrsto govoril, a ne bo. ker mu zadostuje izjava dr. Tavčarja, ki je rekel, da je to kar je Žerjav napravil z »Zvezo slovenskih zadrug«, naravnost zločinsko. Dr. Žerjav ic tudi vedno hujskal na shodih in je najboljši prijatelj Ribnikarja. Njegove izpovedi, da je Ribnikar nedolžen, torej nikakor ne more verjeti, Najboljše ie. če se njegova izpoved kar črta. Isto tudi izpovedi ostalih prič, ki niso vedela drugega, kakor da so dobile utis da je Ribnikar pomirjevalno, govoril množici. Ža njega je merodajen Jančigaj. ki je vedel, kako je množica premetavala v Selenburgovi ulici policijo po tleh. Potem pride na one priče, ki so naravnost razbremenilne za Ribnikarja, (Remic), ki je stal 50 korakov daleč, drugi pa po 10—20 korakov v stran. Te priče pa niso mogle slišati govora, ker ie bilo to popolnoma izključeno. Druge priče so namreč izpovedale, da ie bil velik šum in vpitje. Parade-priča 74 letni Drenik. ki je govoril s tako gotovostjo, da bi mu res kmalu vsi verjeli, je celo slišal besede katerih nikdo ni slišal. Njegova izpoved le bila le navidezno ugodna. Govoril je preveč zaporedno in zato ie čudno, zakaj ni slišal in Videl tega. ka*r ie povedal dr. Zarnik. Tudi proi. Reisner ie govoril zelo previdno, ker ni slišal tega. kar je slišalo mnogo drugih, kar pa ie razumljivo, ker ie Reisner Ribnikarjev pri-latelj; zato pa hitro konča z njegovo izpovedjo. V splošnem se ozira na izpovedi stražnikov in jim očita z ozirom na razne nrotiizpo-ivedbe. dolži stražnike laži! , Burna scena. ^ Neuperger začne nato dr. Zupanca napadati in reče doslovno: Nočem mu naravnost predbaeivati da laže! Nato dr. Zupanc razburjeno iz občinstva zakliče na ves glas: G. doktor, brzdajte si svoj jezik, jaz imam svojo čast. ki se ie ne pustim žaliti od nikogar! iTudi od Vas ne! Po dvorani nastane splošno razburjenje. Neuperger obledi, in jeclja nekaj nerazumljivega. Vedernjak; Dr. Zupanc, zapomnite si te besede in postopajte dalje! Neuperger: Saj jaz Zupancu nisem oči- tal ničesar! Vedernjak: Saj ie to dovoli! Nato se začne Neuperger s tresočim glasom opravičevati in se umika v vsem s svojimi očitki napram dr. Zupancu. Z ozirom nato ida se je dr. Zupanc »neopravičeno« zaletel v njega izjavlja, da se Zupancev zaključek ne Strinja z njegovim zaključkom in protestira Proti temu. da bi ga kdo v sodni dvorani na-hruljeval. Pod utisom nastopa dr. Zupanca konča Neuperger resignirano svoj govor. Konec njegovega govora je izzvenel popolnoma pod utisom dr. Zupančevega nastopa. Neuperger ni vedel niti enega obtežilnega dokaza Več navesti, s tresočim in preplašenim govorom je končal, omenil ni niti z eno besedo obtožnice. ki se tiče izpovedi Goblove in dogodkov pred Reisnerjem. Vedernjak odredi nato pet minut pavze. Ko se začne zopet obravnava, povzame be-sfedo zagovornik dr. Novak: Izjavljam govoriti strogo stvarno in dotakniti se le stvarnih dogodkov. Ribnikar 'je govoril kritični dan v Selenburgovi ulici, a Richelien pravi: Daj mi šest vrst,, kateregakoli spisa — jaz ga obsodim na vešala. In ito se je zgodilo z Ribnikajevim govorom! — Nato se^ peča z izjavo dr. Trillerja, ki je jasno in odločno izjavil o Ribnikarju. A temu možu [odreka državni pravdnik verodostojnost! Ako se gre tako naprej, tedaj se lahko odreka verodostojnost polovici Ljubljane, ki pozna Ribnikarja in to iz najvišjih, srednjih in najnižjih krogov! Zato je stališče državnega pravdnika popolnoma nezadostno in negotovo! Dr. Triller nam je tu jasno in odločno povedal. da je bil Ribnikar vedno mož, ki se je strogo držal discipline. Pokoril se je vedno natančno vsem sklepom tudi v slučaju, če je bil kje preglasovan. Ni čuda torej, če je potem Ribnikar smatral za sveto dolžnost, da je v Šelenburgovi ulici pomiril maso, ki je silila v ogenj. Državni pravdnik očita obtožencu, da je namenoma zapeljal ljudstvo k pobijanju sip. lOvadba je kakor znano izšla od deželnega odbora. Prepuščam to stvar visokemu sodišču, 5az ne bom razpravljal o njej, vendar se mi pa zdi, da so vsi viri, iz katerih je nastala ovadba, silno motni. Ni izključeno sugeriranje. Glavna priča, za katerega se je Neuperger z vso silo zavzel, je kakor smo videli, Pust. Čudim se, zakaj državno pravdništvo ni proti Pustu, ki je 11908 čisto drugače izpovedal kakor sedaj, uvedlo preiskave, človek, ki dvakrat pod prisego ne izpove enako gotovo ne more biti zanesljiv, kakor ga slika državni pravdnik. Če je stal Pust 1. 1908. pod vplivom strahu, je sedaj čisto mogoče,da stoji tudi pod kakim uplivom, seveda Jjoljsim. Jasno je, da se na Pusta ni zanašati. jj!v.aKo zanesljiv je Pust v svoji izpovedi nam posebno jasno priča slučaj Povlinc. Pust je natančno in z vso sigurnostjo trdil, da mu je stražnik [Ažman v pričo Pavlinca rekel, naj ugodno izpove za Ribnikarja, da se mu kaj ne zgodi. To je bilo zelo važno. Državni pravdnik je nato polagal tako veliko važnost, da je Pavlinca takoj itelefonično poklical na sodnijo, kjer je bil tudi [takoj zaslišan. A kaj smo slišali. Pavline je z vso ‘odločnostjo zanikal Pustovo trditev in izjavil, *la bi to moral slišati, ker so stali vsi trije čisto skupaj. Kaj je vzrok Pustovega sovraštva do Ribnikarja ne bom raziskava!. Na vsak način je inoralo nanj precej uplivati sugeriranje od goto-ivih strani. Pust je edina priča, ki trdi, da je množica takoj po Ribnikarjevem govoru predrla kordon, v čemur se pa čisto gotovo moti« jCela vrsta prič je potrdila, da se je to zgodilo 'celih par minut pozneje in da je po Ribnikarje-[vem govoru množica postala tudi bolj mirna. [Mnogo ljudi se je tudi razšlo. Nekatere priče, kot Ažman, so še celo izjavile, da kordon goto-jyo ne bi bil predrt, ako bi policija ne dobila po-ivelja, naj se prične pomikati naprej. Vsled tega ije bila pač moč kordona zelo oslabšana. Pov-jdarjam, da je državni pravdnik opravičen, pov-^larjati samo obtežilne okoliščine, mislim pa, da ibi se ravnotako moral ozirati na razbremenilne Okoliščine, katerih je silno mnogo. Posebno ve-Jika važnost se polaga na Ribnikarjeve besede: kordon, policija, prodreti, naprej, kar skozi. (Ribnikai vendar ne taji, da ni izpregovoril teh jbesed. Pomisliti se pa mora, da co te besede iz ■govora iztrgane in da se na smisel celega go-jiVora nikdo ne spominja. Faktum je, da se je po /Ribnikarjevemu govoru ljudstvo začelo razhajati in da so šipe pokale pri kazini že preje, jpredno so prišli tja ljudje iz Šelenburgove ulice. Čudim se, da se je pri tej animoznosti, s katero se je delovalo proti Ribnikarju, našlo tako malo iprič, ki so baje slišale, da je Ribnikar hujskal. 'Eno je dokazano: Veliko več kot tričetrt prič je potrdilo, da je govoril Ribnikar množici pomirjevalno. Kar se tiče dr. Zupanca, dvomim, da bi se odvetniški kandidat ne zavedal dejstva, da je njegova prva dolžnost, govoriti resnico. Ravno tako si bi dr. Zarnik, visoko naobražen člo-iy;ek, ki se je povspel že na tako odlično mesto, gotovo dobro premislil, predno bi spravil svojo družino v nesrečo. Sicer se pa njegova izpoved popolnoma vjema z izpovedjo dr. Zupanca in priče Drenika. Obžalujem le, da je slavno sodišče odklonilo moj predlog, da se o tej stvari zasliši tudi dr. Hacin. Ker je dr. Neuperger že naprej povdarjal, da se bom jaz zgovarjal s tem, da so Pust, Dolinar in Voje, ki so izpovedali neugodno za Ribnikarja, klerikalci. Odgovarjam, da so res klerikalci, res pa je tudi, da je Ribnikar neisprosen sovražnik klerikalizma. Z mirnim srcem izjavljam, da niti od daleč ne mislim pretiravati Ribnikarjevo nedolžnost . Jaz sem bil ves čas prepričan, da je Ribnikar res popolnoma nedolžen in tega prepričanja sem tudi danes. Mož, ki si je s stradanjem priboril svojo današnjo eksistenco, ne more storiti kaj takega, kar bi uničilo vse njegovo življenje. Trdno upam, da ga sodišče oprosti. Radi premalega prostora žalibog ne moremo o govoru obširno poročat!. Povdarjamo le, da je govoril dr. Novak skrajno dostojno, mirno in strogo stvarno. Pretiraval ni niti na desno ne na levo in govoril naravnost prepričevalno. Posebno je ugajalo poslušalcem dejstvo, da se je držal v svojem zagovoru stroge stvarnosti. Svoj govor je končal ob četrt na 9. zvečer. Po kratki repliki g. drž. pravdnika ie odšel senat k posvetovanju. Čez četrt ure nažnani g. Vedernjak, da se razsodba proglasi danes zjutraj ob tričetrt na 9. j Ribnikar izpuščen. Dr. Neuperger: Nimam nič proti temu, če se Ribnikarja danes izpusti iz preiskovalnega zapora čemur je senat takoj ugodil. Ribnikar zapusti na velikansko veselje vseh poslušalcev sodno hišo. Razsodba se proglasi danes ob tričetrt na 9 zjutraj. Splošno mnenje občinstva, ne oziraje se na politično prepričanje je da je Ribnikar takorekoč že oproščen. SIJAJEN ODKOD GOSPE GOBEL. Ob 9.53 zvečer se je gospa Gobel odpeljala z brzovlakom iz Ljubljane. Spremljal jo ie detektiv g. Demšar. Vzela sj ie tudi postreščka. da ii je odnesel prtljago v kupe. Postreščka ni plačala, pač pa ie pri odhodu vlaka pokazala njemu in spremljevalcu Demšarju — iigo. Postrešček je imel št. 15. Na razpolago imamo še dve priči. DNEVNI PREGLED »Slovenčevo poročilo o Ribnikarjevi obravnavi dokazuje, s kako slastjo so klerikalci pazili na vsako priliko, ki bi jo lahko izrabili proti Ribnikarju, vsako točko, ki se ie obravnavala. so izrabljali v politiške svrhe. ko je Ribnikar zagotavljal z ginjenim glasom svojo nedolžnost, je bilo vse poslušalstvo ginjeno; ta trenotek pa porablja »Slovenec« v najostud-nejšem tonu! Isti »Slovenec« pa ne omenja niti z eno besedo, da sta dve priči odločno izpovedali. da je v ovadbi deželnega odbora njih izpoved nepravilna, in da so jima podtaknili izjave, katerih sploh nista izrekla! To se ie konstatiralo v sodnem protokolu, vsi drugi listi so o teni poročali, le »Slovenec« je to zamolčal. Tako poroča ta list! Oho. kaj pa to? Dve priči pri Ribnikarjevem procesu sta pred sodnijo izjavili, da je dr. Pegan pri zaslišanju v uradu dež. odbora drugače zapisal, nego sta priči izpovedali. Tudi se je dognalo, da dr. Pegan sploh ni prečkal — niti dal podpisati — izpovedbe pričam. Opozarjamo merodajne faktorje, da je bila ta preiskava pri dež. odboru navadna, za kakršno so jo klerikalci sami pripoznali s tem, da trdijo, da je dež. odbor »storil le rv MIHAEL KASTNER, Ljubljana I Kongresni trg štev. 10 dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živnso sol; petrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v 2mogi. Celo noč ^Odprto celo te0n noč odprto "5^. v M. ZOR tapetnlk In oblastveno konces. pokončevalec podgan, miši In mrčesa Ljubljana, Sv. Petra cesta 38' se priporoča v pokončavanje stenic, molov in v predelavo po teh mrčesih okuženega pohištva. Uspeh zajamčen! 421 Ustanovljena leta 1H31. Ustanovljena leta 1W31. Naivečia zavarovalnica avstro-oerske države C. It. nii Glavni zastop v Ljubljani, Mariiin trg-Sv. Petra cesta Št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1911. se je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje. — Družba je izpiačala za škode nad 10G3 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 milijonov kron. 362 Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad K 800.000. Ljubljanska krodltaa banka ir Ljubljani Stritarjeva ulica štev. S£, (lastna hiša) Podružnice v Spfjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dno vloge po čistih 4tt — 574 - Skozi zameteni Pariz in turobni vtis je poveOa ivalo vojvodovo zabičavanje okutenim spremljevalcem. ki so potrjevali naročila z rezkimi kletvicami... Končno so dospeli... Dospeli pred samostan! Jezdeci so razjahali. Ivan Nevstrašni je dal zatrobiti in dvigni most le padel... most izbranega samostana za rokovnjaško trojico, kjer naj uveljavi svoje znanje... Ivan Nevstrašni je vstopil z menihi in s še-istimi konjiki. Drugi so počakali zunaj pri ka-idečili se konjih Bili so v ulici Saint Antoine. In samostan se je imenoval Hiša Saint-PoL X. T V kraljevi palači. Ko Je trojica spoznala, kje se nahaja, jo Je popadel silen drget. Celo Bruscaille je izgubil glavo in v silnem strahu je pograbil voj-ivodo. nevede kai dela. za roko. Vojvoda sam se je tisti trenutek počutil zelo nesigurno in pred očmi mu ie plavala vsa opasnost in predrznost njegove namere. Ni imel torej časa paziti na veliko nedopustnost, kii jo je pravkar zagrešil Bruscaille. prijemši ga za roko. — Visokost, je vztrepetal slednji, kaj ima-tfio tu opraviti: — Izganjali bodete! Vojvoda je sedaj svoj grozni pogled v tro-Uevi palači?... — Da. Pa kje je obsedenec. Mari v kra-jici in je podmolklo šepni: —• 57* *— Kralj sam ji;. iiruscaille se je skoro sesedel. 7begano ie pogeldal v vojvodo in bil je. kakoi 'a se ne prsthpi niti koraka več. Tovariša stu gledala še bolj zabodeno. Vojvoda je mislil, da je vse izgubljeno. Zaškripal je z zobmi in je siknil z grozečim glasom: — Mislite na vislice, zanjke se še gugljejo v zraku. Volite urno. Naprej ali nazaj!.. Troica se stala kakor vkopana. Precej dol go je trpelo, predno seje zavedel Bruscaille. ki se je najbolj bal smrti. — Usmiljenje ... je zaječal. Vojvoda je kipel srditosti. — Voli urno. je jeknil. Pa predno vas pošljem k vragu, vas izročim njegovemu sinu. da vas pripravi na peklo. Saitanov brlog menda poznate... Trojica je mrtvaško pobledela. Iz kapucinih odprtin so žarele trj bele lise. brez vsake kaplje krvi. Spomin na Saitana jim je olede-nei kri. — Gospod, vodi nas. storimo kar hočeš; zaklinjevaii hočemo kralja, kraljico, celo Hišo Saint-Pol. kogar nairt ukažete... Bruscaille le govoril s trepetajočim glasom. — Pripravljeni ste torej, je izpregovo.ril vojvoda. Ali dobro veste, kaj vam je storiti, v katerem trenutku morate vse opraviti? — Da. visokost, so zašepetali vsi trije. Podarili ste nam življenje, mi tvegamo svoje za vas. Vodite nas in idirno! Sij so mimo zasneženih vrtov. Blizu kraljeve palače jim je prišlo nasproti troje ljudi. »Dan« „Dan“ «Dan“ ,Dan“ „Dan“ ,.Dan“ je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je naji formativnejši slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinaiev, s pošto mesečno le K 1 70. je razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zalo jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjižic: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 v!n.t s poštnino ::: 26 vinarjev več. ::: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.