Političen list za slovenski narod.
F« polti prejemal velja: Za oelo leto predpi&čan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta
4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. 7 administraciji prejeman vel ji: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta t fld., za en meaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, H., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljži tristopna petit-vruta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat : 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
Štev. 293.
V Ljubljani, v petek 20. decembra 1889.
Letnik: XVII.
Govor poslanca Žačka
v državnem zboru dne 13. decembra 1889.
(Dalje.)
Obrnite se, prosim, v sosedne dežele češkega kraljestva, v domovino mojo Moravsko, in tu bodo našli gospodje častite opozicije, da v tej kronovini, ki je mnogo bolj češka nego kraljestvo češko, v kateri je odstotni stavek češkega prebivalstva mnogo večji nego na češkem, tlačeni avstrijski Nemci do danes veselo gospodujejo nad večino prebivalstva. (Pritrjevanje na desnici.) Gospodom častite nasprotne stranke priporočam, ker imajo tako rahlo srce za zatirane, naj izumijo sredstvo, kako bi se mogla večina v tej deželi braniti zoper manjšino. (Odobravanje na desnici.) To Vam je mogoče, ker imate večino v deželnem zboru in v rokah moč vzlic „zatiranju" s strani vlade. Ako nam bodete našli sredstvo, kako je moči na Moravskem braniti večino prebivalstva zoper manjšino, potem tudi ne bo težaven oni recept, po katerem bo lahko braniti manjšino na češkem zoper večino. Kdor tedaj s Češkega prihaja s takimi bolečinami, pomisli naj, da ležita poleg Češkega mejna grofija Moravska in vojvodina Šlezija, v katerih ima češko, oziroma češko in poljsko prebivalstvo večino in v katerih zatiranim gospodom častite opozicije ni prišlo na misel, da je krivica, če tam vladajo npmški liberalci, in da bi preudarili, kako bi mogli temu češkemu prebivalstvu pripomoči do naravne in postavne pravice. (Odobravanje na desnici.) Kajti, gospoda moja, vzlic temu tlačenju Vam moram reči — tako je dandanes in vlada naj si dobro zapomni — vzlic temu zatiranju Nemcev v Avstriji, o katerem toliko govoričite, gospoduje na Moravskem in v Šleziji manjšina nad večino. Zadnji čas je že, da vlada ne samo v interesu češkega prebivalstva, marveč v dobro umevanem državnem interesu misli brez obotavljanja na to, kako bo pripomogla do veljave
pravici naravne večine prebivalstva v deželi, kako bo zoper zatirajočo manjšino branila opravičene težnje večine. (Odobravanje in ploskanje na desnici. — Poslanec Vašaty: Narobe svet!)
Gospoda moja! Pritožili ste se tudi zoper vladne naredbe povodom novih volitev v deželni zbor kraljestva češkega, in kot največjo bolečino sto opisovali, da se bodo te volitve vršile sredi hude zime, kadar je za prebivalstvo najbolj neprilično, da bi se udeleževalo volitev.
Da, gospoda moja, to očitanje in še marsikatero prav jasno označuje naše avstrijske razmere.
Vi gospodje ste opozicija ter glasno priznavate: Naš namen je, vreči to pogubljivo vlado, ker uničuje Avstrijo; mi smo poklicani zastopniki državne ideje, mi moramo sedeti na ministerskih klopeh; proč s to vlado tedaj; bojujemo se zoper njo na smrt in življenje — toda vlada Vam ne sme stopiti niti na kurja očesa. Pogubiti jo hočete to vlado, o joj pa jej, če si upa zakriviti tej opoziciji le najmanjši las.
In žalibog, tako je tudi v resnici! Vlada ne postopa z opozicijo kot tako, marveč se jej dobrika. (Pritrjevanje na desnici.) Pritrditi mi mora v tem oziru vsakdo, kdor objektivno in nepristransko presoja razmere.
Vlada greši s tem, da je bolj skrbna za koristi nasprotne jej stranke, nego za koristi večine. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Spominjajte se vendar gospodje prečastite opozicije, kako ste Vi ravnali, ko ste sedeli na vladnem krmilu! Ali še veste, v kakem vremenu so se takrat navadno volitve razpisovale?
To se je posebno videlo v moji domovini. Saj še več gospodov sedi tukaj, in eden izmed njih je, ki je povodom neke volitve dal snov za prelepo pripovedko. Saj Vam je znano, da so volilci nekega moravskega volilnega okraja dobili v darilo lepe kožuhe, ker je pretila nevarnost, da sicer zmrznejo.
Seveda, takratni kandidat je bil ustavoveren. Dandanes kakor takrat moramo ob vsakem vremenu, pozimi ali poletu, romati od mesta do mesta, po pet do šest mest mora voliti v enem samem kraji, in vzlic našim prošnjam in predlogom je rahločutna opozicija vendar tako trdosrčna zoper dotične predloge ter noče ničesa slišati o tem, naj bi se volilni red tako predrugačil, da bi smeli mestni volilci v lastnih krajih izvrševati svojo volilno pravico. Zakaj se temu ustavljajo, to predobro vedo gospodje nasprotne stranke, če opozicija, če prečastiti njen vodja očita vladi, da skuša z razpuščanjem društev in drugimi malenkostnimi redarstvenimi naredbami zadušiti veliko gibanje nemškega naroda na češkem, in če pravi, da se jej to ne bo posrečilo, reči že smem, da ima v tem oziru gospod poslanec popolnoma prav. Res je, gospoda moja, ko ste Vi sedeli na ministerskih klopeh, umeli ste bolje zatirati opozicijo, uporabljali ste močnejša sredstva (Klici na desnici: Tako je! Drakonska!), znali ste tedaj prav dobro na primer zametavati objektivno postopanje; pritirali ste takrat tako daleč, da ste dali neljube Vam češke časnikarja obsoditi do 50 let težke ječe. (Prav res! na desnici.) Posrečilo se Vam je vedno, odstraniti nezanesljive porote ter postavljati češke časnikarje pred nemške porotnike, da bi bili tem gotoveje obsojeni. (Pritrjevanje na desnici.)
Kjer nerazsodni narod ni takoj Vaše politike priznal za najboljšo, tam ste ga o tem prepričali s pomočjo dragoncev.
Če se je cela dežela upirala Vaši strankarski politiki, proglasili ste v njej obsedno stanje, poslali ste vanjo vojaško silo.
Da, gospoda moja, to so močnejša sredstva, s katerimi je mogoče pritiskati na opozicijo ter jo zatirati.
Ali morda želite, da bi vlada tudi zoper Vas uporabljala ta sredstva ? (Poslanec Prade: Da!)
LISTEK.
Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1839.
(Spisali Ciriiovci.)
(Dalje.)
5. Slovenske Večernice, za pouk in kratek čas, 43 zvezek. Kakor vsako leto prinesle so nam tudi letos Večernice raznovrstnega gradiva, povesti, poučne spise in pesni. Če splošno izpregovorimo svojo sodbo o letošnjem zvezku, moramo reči, da zadostuje svojemu namenu, prinašajoč marsikaj lepega, dobrega in koristnega. Nikakor pa ne moremo reči, da smo popolnoma zadovoljni ž njim. Želeli bi bolj izbranih, popolnejših spisov. Pa da svojo sodbo jasneje povemo, poglejmo posamezne spise. — Prvi je povest: „Domačija nad vse". (Spisala Pavlina Pajkova.) Predstavlja nam moža, ki v Ameriki išče svoje sreče. Ne najde je. Prižene ga v domovino nazaj hrepenenje po hčeri Jelici, katero je bil sramotno zapustil doma. „Ciganska narava" ga žene po svetu. S hčerjo odrine v Ameriko. Jelica žaluje po dobrotniku Jarueju in po domovini, hira in vene. Oče se bori ž njo in srečo. Jelica umrje lakote za srčnim mrtvoudom — in on nesrečen se kesa, da je šel v Ameriko. Konec je povesti. Glavni namen
njen je, svariti ljudstvo pred izseljevanjem v Ameriko. Prav hvalevreden namen, samo če ga ta spis res doseže. Jeličin oče je značaj, ki se ne more postavljati v svarilo pred izseljevanjem. Saj zasluži nesrečo. Godilo se mu je dobro, zakaj je pa hodil po veselicah in zapravljal. Srečen bi bil lahko, če bi bil le hotel, pa on ni hotel. Sploh moramo reči, da je ta mož čuden mož, nenavaden značaj, katerega ne moremo pomilovati, ker se tolikrat in tolikrat preobrne, in tolikrat zopet pade nazaj. Tudi Jelica je čudna in neuavadna prikazen med svojimi vrstnicami. Sostava spisa nam ne ugaja, in povest v tej obliki in tem slogu ne ustreza družbi sv. Mohora. Želeli bi, da bi se ne vsprejemali tako površni spisi, in se celo obdarovali. Je-li res ni boljših spisov? Sicer pa lahko rečemo, da bo ta povest ljudstvu morda všeč, ker je zelo ganljiva in mnogokrat vabi solze v oči.
Tej povesti sledi ruska „Bajka o ribiču in ribici". (Preložil A. Aškerc.) Več o prevodu povemo na koncu.
Primerno se zabavni del menja s poučnim. J. Vrhovec nam dobro in zanimivo popisuje zgodovino „Pošte", kakšna je bila pri starih narodih, kakšna je bila v različnih časih, in kako se je povzdignila do te visokosti, v kateri jo vidimo sedaj. — Na mestu sta pesmici .Otročja pesen" in „Drevesce". — „Birič Juri" (Spisal Tone iz
gošče) je možiček, ki vzbuja bralcu po pravici veselje in smeh. — Ivan Steklasa s petimi primernimi vzgledi unema bralca k pridnosti, varčnosti in podjetnosti. — Radinskega „Pravljice" se odlikujejo pred vsemi drugimi spisi s svojim gladkim, lepim jezikom. Pisano so za nežno mladino in pravi prostor za nje bi bil v „Vrtcu".
Druga daljša povest je „Gospod Anton". (Spisal A. Koder.) Gospod Anton pripoveduje svojo povest. Mati je želela, da bi bil duhovnik. On ji obljubi, pa izneveri se obljubi in gré na Dunaj. V hiši milijonarja je domač učitelj. Doleti ga izvan-redna sreča, zaroči se z milijonarjevo hčerjo. Vesel hiti v domovino žalostni materi to naznanit. Pa potoma ga primejo orožniki in tirajo nazaj. Zvrnil sa je sum nanj, da je okral milijonarja, svojega gospodarja. Mej preiskavo se oglasi prostovoljno pravi zločinec in ga tako reši iz ječe. Ne zmeni se več za bogato nevesto, domov hiti in stopi v duhovski stan. če je re9 resnična ta povest, kakor nam pisatelj pravi, je pač jasen dokaz, da so čudna pota Gospodova, in hvaležni moramo biti pisatelju, da nam jo je povedal. Vendar ne smemo zamolčati, da spis ta veliko izgubi radi trdega jezika. Samostav-niki so kar nakopičeni, ko ima vendar glagol v slovenščini toliko moč.
Za štaiarsko narodno pesnijo .Ošabni brodar" pride šaljivo-poučen govor „NajoblastnejŠa
Prosim, povejte to vladi, jaz nimam ničesa zoper to.
(Veselost.)
In če je gospod načelnik prečastite opozicije mej svojimi razpravami pretil, da nemški narod na Češkem, ako se bode tako tudi v bodoče postopal^ zoper njega, ne bo ostal pri abstinenciji iz čeSkega deželnega zbora, marveč, da se bo ta abstinencija razširila in da se bo narod moral poprijeti še drugih sredstev (Čujte, čujte! na desnici), ni mi znano, ali so te pretnje hudo preplašile grofa Taaffeja. Eo bi se bil pa vendar ustrašil, prosim ga, naj se le pomiri.
Za-me, visoka zbornica, je to pretenje častitega opozicijskega načelnika le jasno spričevalo, kak6 slabotno se čuti nasprotna stranka; oni, ki je močan, ne preti, marveč dela, in le slabotnež razgraja in drži križem roke.
Predbacivanje pa, da vlada baranta s koncesijami, in trditev gospoda nasprotnega vodje, da je bil češki narod v obilni meri oblagodarjen s koncesijami, zavrniti moram najodločneje, ker je to že divno posebna dolžnost vlade in večine. (Dobro, dobro! na desnici.) To očitanje, katero čujemo že leta in leta v Vaših parlamentnih govorih in listih, je obdolževanje, ki obsega razžaljenje, da mi kup-čujemo z državnimi koristmi. Tako očitanje je neopravičeno in nikakor ne dopuščamo, da bi tako žalili nas, večino in vlado, ki naj se pa sama zagovarja. Imenujte mi najprvo koncesije, gospoda moja, potem še-le predbacivajte. Tudi jaz sem zastopnik češkega naroda ter sedim tukaj že štiri leta, toda koncesije je češki narod moral že poprej dobiti, kajti v tej dobi štirih let jih češki narod ni dobil z vladne mize. Če mi morete dokazati laž, slobodno Vam; odločno pa zavračam taka očitanja. (Odobravanje na desnici.) Ko ste imeli Vi vlado v rokah, potrebovali niste od nje koncesij; to je umevno. Pred letom 1879, ko so na ministerskih klopeh sedeli vodje Vaše stranke, treba Vam ni bilo tirjati od vlade koncesij, kakor jih Vi imenujete, kajti takrat je gospodovala strankarska vlada v najhujšem pomenu besede. (Tako je! na desnici.) Posle Vaše stranke je vlada na kvar Avstriji tako izborno opravljala, da ni bilo treba drugim za to skrbeti. (Prav res! na desnici.) In če ste zahtevali kake koncesije, bile niso to politične ali narodne, temveč k večjemu bančne in železniške koncesije. (Odobravanje na desnici.) Če ste mej temi koncesijami navajali tudi počehenje trgovinskih zbornic v kraljestvu Češkem, čudim se posebno zaradi tega, ker je to naglašal ravno zastopnik trgovinske zbornice. Kolikor je znano, so trgovinske zbornice na Moravskem nemške, na češkem nemške in dvojezične, in kjer imajo Čehi večino, čuvajo pravice Nemcev tako vestno, da se nam na Moravskem s strani naših nemških trgovinskih zbornic niti ne sanja kaj takega. (Prav res! in Dobro! na desnici.)	(Dalje sledi.)
Iz hrvatskega sabora.
(Izvirno poročilo.)
Drugi predlog se tiče odveze regalnih pravic od vinotočja. Ob svojem času sem v „Slovencu"
razjasnil, kaj pomeni ta postava pri nas na Hrvatskem. Vse občine so se bile vzdignile proti temu predlogu, posebno mestna občina zagrebška. Vlada je sicer znala potolažiti javno mnenje proti tej postavi s svojimi navadnimi sredstvi, ali postave ni niti najmanj premenila, nego je bila te dni sprejeta, kakoršna je bila predložena. Naša opozicija je upo-trebila vsa postavna sredstva in vso govorniško moč, da se ta postava ne sprejme, ali ni mogla zaslepljene večine uveriti, da bode Hrvatska po tej postavi zgubila zopet velik del svojega dohodka, ki bode padel v zajedniško ogersko blagajnico. Zastopnik Frank je to čisto jasno dokazal, protivniki njegovi, posebno še ban sam, pa so se v svojih govorih trudili vse njegove trditve ovreči, kar pa se jim ni posrečilo, razven če vzamemo njihove zofizme za istino. Vse drugo se je trdilo, samo v številke se ni nobeden spuščal, in ravno to je bilo treba ovreči. Ban se je izjavil, da bode Hrvatska od tega novega davka dobivala na leto 800.000 gld., a plačala bode 1,800.000 gld. odveze na leto. Po tem takem bode čistega dobička pri tem davku jeden milijon, od katerega pa bode morala Hrvatska po banovih besedah plačevati Ogerskej 560.000 gld. Pa naj bi že bilo, ko bi pri tem ostalo; ali ti dohodki bodo od leta na leto rasli, pa se vpraša, bode Ii Hrvatska dobivala tudi svojo odmerjeno svoto v bodoče? To je malo dvojbeno. Na Ogerskem se bode namreč od presežka tega davka ustrojila zaklada, iz katere se bode odveza izplačevala. Ali ve se tudi, da na Ogerskem ne bode nobenega presežka, na Hrvatskem pa bode celo po banovih besedah prav velik — dokaz, da se bode pri nas ta davek v večji meri pobiral, nego na Ogerskem. Kaj se more zgoditi pa z našim presežkom, ker je zaklada le za-jedniška in ne posebej hrvatska, moremo si prav lahko misliti iz dosedanjih izkušenj, kako so Madjari postave tolmačili vselej le v svojo korist, in da se bode gotovo tudi zdaj tako zgodilo. Ban je sicer zagotovil v saboru, da bode Hrvatska dobivala od teh dohodkov svojih 44%, ali po sedanjej postavi . je to čisto nejasno in naš dohodek brez garancije.
Važno je tudi vprašanje ob upravi in pobiranju tega davka. Po postavi bodo namreč dobivala naša mesta, ki bodo pri tej odvezi zgubila precej svojih dosedanjih dohodkov, neko odkupnino. Bode li to precej prvo leto, ker imamo velik presežek, ali še le potem, ko se bode na Ogerskem zaklada pokrila, iz katere se bode potem presežek izplačeval. Tudi v tem pogledu ni postava nič odločila, ter bode za nas gotovo zlo izpalo.
Ban se je sicer v svojem govoru izjavil, da ne bode imela zemlja po tej postavi nobene škode. Ali le-ta njegova trditev se ne vjema s prejšnjim njegovim razlaganjem dotične postave. Če je ban omenil, da bode po odkupu regalij v Hrvatskej za zajedniško blagajno okoli 600.000 gld. koristi priteklo, je že gotovo to za zemljo velik zgubitek, pa bo še večji, čim večji bodo dohodki odkupnine. Najbolj pa bodo to novo postavo občutila naša mesta, ki bodo pri svojih dohodkih prikračena, kajti z novim davkom na vino (plačalo se bode okoli 3 kr. na liter) bodo
vladarica na svetu". (Spisal A. Kržič.) V lepi domači besedi nam predstavlja pisatelj oblastno modo, ki vlada ves svet. Kratkočasnice in smešnice zaključujejo zvezek. — „Bajka o ribiču in ribici." Čudimo se, zakaj je Aškerc, ki je sicer skoro doslovno sledil izvirniku, povsem odstopil od izvirne mere. Doslednost vže zahteva, da prelagatelj sledi tudi meri, ako natanko sledi snovi in njeni vzporedbi. Puškin rabi v izvirniku peterostopen jamb nepravilno ga menjaje s katalektičuim ali akatalektičnim završetkom. Ali si določimo mero veljavno za ves spev, ker se javljajo sem ter tja daktili tudi drugače. To bi bil četverostopen trohej akatalektičen ali katalektičen in bi dovoljeval sporadično rabo daktilov. Spred stavimo seveda anakruzo. A Aškerc? Kolikor smo po nemajhnem trudu mogli razvozlati, menimo, da rabi nedoločno-stopen daktil, ki se naj-češče menja s trohejem. Anakruza pa, tako znamenito vodilo pri določevanji mere, ne spremlja vseh stihov in tako se menjajo padajoči in vzdigajoči se verzi v neprijetnem podtikanji celo pesen. A to ni še dosti. Nekaj verzov je brez mere in le s kruto silo moral bi nakladati besedam nenavaden naglas, ali pa bi moral dvozložno besedo, ki ima svoj stalen in odločen poudarek, rabiti za dve kratici. Tak nered nikakor ne boža ušes, najmanj slovenskih. Kaka stroga mera veje v drugih slovenskih pesnikih! Vodnik nam podaje za vse veke vodilo za obliko:
Naj pesen umetna, Naj merjena bo, Nikdar ni prijetna, Ak' žali uho.
V kako pravilni meri poje naša narodna pesen, kako je mera bistven pogoj v pesništvu, ko so jo vsi starejši narodi točno in tesno gojili, dočim mar-sikake novejše priboritve ne zapazimo v njih, vse to je prejasno, preznano, da bi razpravljali. Ta nered je in ostane graje vreden. Naposled ne vem, zakaj naš pesnik obliko orodnikovo na „oj" tako stalno rabi. Oblika je sicer etimološko opravičena, a to še ne zadostuje. Vemo, da tudi ljudstvo po Štajarskem tako govori, a to izgovarjanje ne opravičuje splošne rabe. Ako se v velikih narodih opaža stroga jednota v književnem jeziku, toliko bolj nespametno je cepiti tako malen narod v knjigi z narečji. In ako se pesniku zdita te dve obstojateljstvi — narodovo izgovarjanje in etimološka opravičenost — dostatni opori za splošno rabo, zakaj potem tudi podobnih drugih izrazov ne rabi, ki so tudi tako opravičeni? Posamezen ukus tudi ne more biti merodajen. Vem, da Slovenci v pisavi marsikje nismo dosledni, a bodimo vsaj v nedoslednostih dosledni in jednotni, ravnajmo se po splošnem toku. Omenimo h koncu, da ta pravljica živi tudi na slovenskih tleh, kakor
pripoveduje knjiga: Krško okr. glavarstvo.
(Dalje sledi.)
gotovo zmanjšani dosedanji dohodki, čeravno večina našega sabora trdi, da se to ne bode zgodilo, ker bodo mesta dobivala povračilo od tega davka. To bi bila sicer istina, ko bi se vsa odkupnina le za Hrvatsko upotrebljevala, ne pa tudi za ogersko, kakor smo zgoraj omenili, in pa ko bi naše oblasti upravljale s tem poslom, ne pa Ogerske, ki bodo gotovo v svojo korist delale. To je moral sabor s premembo te nove postave doseči, ne pa slepo odobriti, kar Madjari zahtevajo, potem bi bilo tudi na Hrvatskem manj odpora proti temu krivičnemu zakonu.
Čudno se nam tudi zdi, kako se je mogel ban izjaviti, da bi mogel ogerski minister kaj lahko ob-ustaviti postavo, po katerej nam je zagotovljena po-trošnina. Če se morejo postave kar tako lahko preklicati, potem pa res ne živimo več v pravnej državi. Vendar se to menda ne bode zgodilo, nego je hotel ban poplašiti samo politične otroke, ki ga obdajajo, da so rajši za postavo glasovali.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. decembra. Notranje dežele.
Včeraj popoludne ob 2. uri je bil pogreb kardinala G-anglbanerja. Ob enajsti uri dopoludne so zaprli krsto. Udeležili so se sprevoda nuncij Galimberti, kardinal Schonborn, knezonadškof Moravski, knezoškof Dunajevski, škofje Binder, Doppelbauer, Bauer, vojaški škof Gruscha in mnogo zunanjih prelatov. Ob 2. uri je v knezonadškofijsko palačo došla vest, da se je cesar pripeljal v stolico sv. Štefana. Nuncij Galimberti je blagoslovil krsto, potem pa je odšel velikanski sprevod proti cerkvi; na ulicah se je zbrala nebrojna množica. V cerkvi sv. Štefana in pred njo je stalo vojaštvo v špalirju. V dvornem oratorji so čakali nadvojvode in drugi knezi; tam je bil tudi sedež cesarjev. V cerkev je došlo tudi jako veliko dvornikov, člani gospodske zbornice in državni poslanci, generali, mestni odborniki itd. Pred velikim altarjem je nuncij v drugič krsto blagoslovil, v tretjič pa pred altarjem sv. Srca Jezusovega. Ko so prenesli krsto v presbiterij, zapustil je cesar s spremstvom cerkev. Pred slednjim altarjem je rakev, v katero so spustili zemske ostanke blagega cerkvenega kneza.
Liberalni listi skušajo sedaj Taaffejev odgovor na Plenerjevo interpelacijo opisovati kot levičarski „vspeh". „N. Wr. Tagbl." pravi, da je ministerski predsednik še le vsled priganjanja opozicije priznal obstoječo ustavo kot pravno podlago našega javnega življenja (!). „N. Fr. Pr." pravi, da se s poluradniki noče pričkati, ali obsega Taaftejev odgovor odklonitev češkega koronanja ali ne. Dobro pa „Deutsches Volksblatt" zavrača levičarje: „Združena levica" je menda pozabila, da grof Taaffa gledi koronanja stoji na stališči Staročehov, ki so se tudi izjavili, da v tem oziru ni sedaj primeren čas. Plener ali tovariši so ali odvisni od dijet, ali pa so „politični komedijanti". Kajti najprvo so pretili, potem obmolknili; tako postopanje jako dobro označuje gospode levičarje.
Ogerski opozicijonalni listi z veliko vstraj-nostjo od časa do časa poročajo, da bo ministerski predsednik pl. Tisza odstopil. Tako so ravno minole dni z veliko važnostjo naglašali, da bo Tisza odložil portfelj. Uradni listi tej vesti odločno oporekajo.
Vnanje države.
Iz srbske prestolnice javlja „Pol. Corr.": Povodom praznika sv. Save je bilo mnogo ruskih cerkvenih dostojanstvenikov odlikovanih. Nadprokurator svete sinode je dobil veliki križ, kancler sinode Sabler in kijevski metropolit Platon pa zvezdo sv. Save.
Pri razpravi o odgovoru na prestolni govor princa Koburškega so v bolgarskem sobranji opozicijonalci jako odločno tirjali, naj se v adreso sprejme odstavek, ki bi obsegal zahvalo nasproti Busiji. Stambulov je ta predlog pobijal ter v svojem dotičnem govoru rekel mej drugim: „Ko bi evropski državniki vedeli, kako Bolgarija ceni svojo neodvisnost in se brani postati slepo sredstvo v rokah Rusije, ne bili bi jo tako razkosali. Storili so to, ker so se bali, da bo Bolgarija postala enaka ruski provinciji, in iz tega razloga so jo skrčili do skrajne meje. Mi smo slabotna, majhna državica, zaradi tega moramo v dobrih odnošajih ostati z vsemi državami, tudi z Rusijo. Oni dan, ko se bodemo s carstvom sporazumeli, bo za-mi dan veselja. Vsak Bolgar želi spravo z Rusijo; žrtve pa, ki jih tirja ta sprava, so tolike in tak6 težavne, da pomenijo za nas smrtno obsodbo. Zaradi tega jih narod tudi ne more želeti in dovoliti." — Adreso je podpisalo le 150 poslancev, ostalih 136 pa ni hotelo to storiti, ker se ni viinjo sprejela zahvala Rusiji.
Ruska vlada bo bivšega generalnega guber-natorja v Odesi, generalnega pribočnika Koopa, v kratkem imenovala namesto odstopivšega grofa Har-dena za generalnega gubernatorja Finlandije. Vlada bo storila to, ker je Koop znan kot jako odločen muž iu hoče vlada hitro porušiti vzuouuomorske provincije.
V nemškem državnem zboru ¡e pri razpravi « listinah, zadevajočih Kongo-državo, v imenu cen-truma "Windthorst predlagal, naj se te listine razširijo tudi na nemška posestva v vzhodni Afriki, da se bo tako postavnim potom odprlo polje delovanju katoliških misijonarjev. Narodni liberalec Wôrmann se je pridružil Windthorstu, rekoč: Spoznal sem, da je delovanje misijonarjev, posebno katoliških, jako blagodejno. Ugovarjal temu ni nobeden poslanec. Ta pohvala je tem važniša, ker je "Wormann protestant.
Na znani Gladstone-ov govor v Manchester-u, v katerem je odločno napadel angleške liberalne unijonce, oglasil so je vodja te stranke, marquis Hartington. Svojim volilcem v Baeupu je razložil nalog te stranke. Priznal je, da je njen obstanek odvisen od opozicije zoper irsko politiko ostalih liberalcev, od katerih so se ravno zaradi te točke ločili. Taka politika je po njegovem mnenju nevarna za Irsko, posebno pa še za skupno velikobritansko državo, ker namerava ločitev irske od ostalega kraljestva. — Iz teb razprav je razvidno, da se še dolgo ne bodete združili obe liberalni stranki.
Parnell je imel dné 17. t. m. v Nottinghamu velik govor o Irski. Rekel je, da so hibe zakona iz leta 1887., ki je popolnoma prezrl zaradi zastalih najemnin iztirane najemnike, proizval novo zemljiško gibanje, osnovanje lige v varstvo najemnikov, ki bo kmalu napravila konec Balfouru in njegovi politiki.
Grška vlada ni odgovorila na Delyannisovo interpelacijo gledé Krete, ker je v vloženi obliki zgubila ves pomen. Toda opozicija ne bo mirovala ter bo to zadevo do skrajnosti izrabila za svoje strankarske namene. Sprožila bo to vprašanje v drugi obliki.
JEgiptskt generalni shod je vladno predlogo potrdil, da se odpravi robot in zanj razpiše'večji zemljiški davek. Mnogo listov pravi, da bodete Francija in Rusija pritrdili konvertovanju egiptskega dolga, ker se je vlada navezala, da bo porabila do-tične dohodke za odpravo robota.
Vest, da se je Wissmann u posrečilo spraviti s sveta Buširija, pozdravljajo nemški listi z velikim veseljem. V Nemčiji so dosedaj Buširija smatrali za edinega moža, Ki je bil izvir vseh agitacij in težav zoper nemško naselbinsko politiko v vzhodni Afriki. Res je, da je nasprotstvo nemških naseljencev z Buširijevo smrti > doživelo velik poraz, in verojetno je, da se bo Wissmann-u sedaj posrečilo, v vstajnih pokrajinah Liu tiju in Bagamoju napraviti mir in red. Toda ako Wissmann ne bo odpravil zloglasnega sramotnega gospodarjenja v nemško-afriških pokrajinah, zgodilo se bo, da bo vstal v kratkem drugi in tretji Buširi, kajti vstajo so zakrivili le Nemci sami.
„Agenzia Stephani" poroča iz Masave: Armada Sejunova in Sebhadova je zasedla pokrajini Agame in Haramad. Ras Mangaša in ras Alula sta skušala s posredovanjem duhovnikov doseči mirovne obravnave, toda izpodletelo je to. V kratkem pričakujejo novo bitko. Italijanski major Sinajo je z vojaki, katere plačuje Italija, zasedel Eutišo. Govori se, da je kralj Menelik z veliko vojno došel v Edšu severnoiztočno od Magdale.
Dné 17. t. m. je v Novi York došel brazi-lijski parnik „Horroa". Potrdili so njegovi poto-valci, da se prevrat ni izvršil tako nekrvavo, kakor so to trdile vladne brzojavke. Osem mornarskih in mnogo drugih častnikov so ustrelili, ker so ostali cesarju zvesti ; ista osoda je zadela tudi več zasebnikov. Menični kurzi so goljufni. Bankirjem je pod smrtno kaznijo zapovedano, da jim morajo pritrjevati. Le navidezno je vse mirno, v notranjem pa vré ter je položaj jako nevaren.
Izvirni dopisi.
Iz Doba. dnč 18. decembra, (f Leopold Albreht.) Kakor znano, umrl je tukaj dne 9. decembra naš čast. g. župnik Leopold Albreht.
Rodil se je rajnki 80. oktobra 1820 v Idriji in je bil siu bolj revne rudarske rodovine. Še le dva in pol leta star zgubil je očeta, katerega se torej ni nič spominjal. A tolikanj bolj živo in pogostoma se je spominjal svoje dobre matere, ki je umrla pri njem v Slavini, kjer je bil za administratorja, in pa svojega pobožnega starega očeta; ker ravno mati in stari oče sta skrbela zdnj, da je mogel doseči zaželjeni duhovski stan. Večkrat je rajnki gospod pripovedoval, kako dobra in modra je bila njegova mati in kako pobožen njegov stari oče, ki je hodil, zlasti na stara leta, vsak dan k sv. maši, in se je po dovršeni sv. daritvi rad mudil v cerkvi. Skoro vsak dan, ko je šola minula, čakal je stari oče malega Leopolda, pri tej priliki mu je rad kupil kak poboljšek pri branjevki in ga je potem spremil domov. Vselej, ko je rajnki gosp. Leopold pripovedoval o svoj i materi in starem očetu, bil je zelo ginjen in ni se mogel zdržati solzil.
Novo mašo je imel pri svojem strijcu, takrat župniku v Škocijanu; govoril pa je pri tej priliki «frtrgi njegov strijc, prečast. gosp. Albreht, prošt v Novem mestu. Kot kapelan je služil v Semiču, v
Črnmošnjicah, v Šentjerneju, pri Sv Duhu in v Postojini. Odtod je bil poslan za administratorja v Slavino, kjer je pet let oskrboval faro; potem je šel za ekspozita v Trnje, kjer je ostal sedem let in osem mesecev. Na to 6e je preselil kot župnik na Studenec, in čez tri leta in pol prišel je 5. novembra 1867 v Dob, kjer je dvaindvajset let neumorno deloval v čast božjo in dušno zveličanje svojih faranov. Tu ga je tudi v pravem pomenu od delovanja v vinogradu Gospodovem poklical Bog k sebi, da prejme zasluženo plačilo. Dne 9. decembra zjutraj je bil namreč še kake pol ure v izpovednici, potem se je ob 6. uri napravil v zakristiji za sv. mašo, a ko hočo pristopiti k altarju, jelo mu je slabo prihajati, in cerkvenik ga je spremil nazaj v stanovanje, kjer je še pri zavednosti prejel zakrament sv. poslednjega olja. Zadel ga je bil mrtvoud in zvečer tisti dan je mirno v Gospodu zaspal.
Povsod, kjer je rajnki gospod pastiroval, odlikoval se je s svojo pobožnostjo, ponižnostjo in dobrotljivostjo. Kolikokrat smo ga videli o večerni uri prihajati v cerkev, kjer je z vso pobožnostjo dolgo časa molil pred sv. Rešnjim Telesom. Posebno priden je bil za izpovedovanje; ne starost, ne bo-lehnost ga ni zadrževala, da ne bi z vso gorečnostjo opravljal tolikanj težavnega in odgovornega, pa njemu čez vse priljubljenega dela, — namreč izpovedovanja. Bil je mirnega in tihega značaja, zato ga je tudi vse ljubilo in spoštovalo. Prečast. gosp. prošt Kos je v svoji pridigi pri slovesnem vme-ščenji v Dobu pred dvaindvajsetimi leti omenil, da mu je rajnki g. Leopold kot mali deček v Idriji večkrat stregel pri sv. maši, in da se mu je že takrat prav posebno priljubil. Kjerkoli je pastiroval, spominjajo se ga še zdaj s hvaležnostjo. V Slavini je za časa njegovega administrovanja razsajala strašna kolera. Ljudstvo ne kje iskati pomoči in pride k g. Leopoldu vprašat, kaj naj stori, da bi Gospod odvrnil od njega hudo šibo. Rajnki gosp. Albreht, velik častilec Marijin, svetuje mu, naj zloži skupaj denarja za ustanovo, da bodo potem neki določen dan vsako leto praznovali obljubljeni praznik s slovesno službo božjo. Kmalu je bil denar skupaj, kot obljubljeni dan določil se je spomin Device Marije Snežnice, — 5. avgusta, — in res, kolera je pojenjala.
Tudi v Trnji ne morejo pozabiti g. Leopolda, i ki jim je preskrbel nove zvonove, je nasul in razširil pokopališče in sploh na vse mogoče načine skrbel za izročeno mu ekspozituro. V najbolj živem spominu pa ostane rajnki gospod gotovo v Dobu, kjer je kot župnik preživel skoro četrt stoletja, kjer je svojim faranom dvakrat napravil misijon, kjer je cerkev prav popolnoma vso prenovil, kjer je toliko storil za blagor sebi izročenih, da pač mojo pero popisati ne more, saj je zapisano vse v bukvah večnosti.
Ljubezen, ki jo je imela duhovščina in ljudstvo do pokojnega gospoda župnika, odsevala je zlasti v sijajnem pogrebu na 12. dan meseca decembra. Dob še ne pomni kaj enakega. Sprevod je vodil preč. g. prelat dr. Andrej čebašek, sošolec in iskreni prijatelj ranjkega gospoda, v spremstvu štiriindvajset gospodov duhovnikov. Mrtvaški govor je imel preč. g. dekan Janez Oblak, ki je milo-resno popisaval življenje in delovanje r. gospoda župnika. Ljudstva pa se je od blizo in daleč sošlo toliko, da bi nihče poprej ne bil pričakoval; med drugimi smo videli posestnike vseh treh tukajšnjih graščin, in deželnega poslanca, blag. g. Janko-ta Kersnik-a.
Tako torej smo izročili truplo drazega pokojnika črni zemlji, kjer bo vžival počitek, katerega si je sam želel, kajti mnogokrat je govoril, da bo moral iti v pokoj zaradi slabosti. Leta 1880. si je sozidal tii v Dobu lično hišico, kjer je nameraval mirno preživeti zadnja leta svojega življenja. A ker je videl pomanjkanje duhovščine in ker je tolikanj ljubil delo in trud v dušni blagor svojih ovčic, ni se mogel odločiti za pokojnino, dokler ga ni slednjič Bog sam poklical k pokoju in na plačilo. Telo počiva v zemlji, duša pa, trdno upamo, je pri Kristusu. Res nas je zapustil osamljene sirote; a vendar v žalosti tolaži nas, kar so pevci prelepo na grobu pokojnika zapeli:
„In križ nam sveti govori, Da zopet vid'mo se nad zvezdami!"
Iz učiteljskih krogov, 15. decembra. Kakor se razvidi iz dopisa z dne 9. decembra, dregnili smo
s svojo skromno opazko o zadevi učiteljskih plač z vso silo v bodočo službo nekega gospoda šolskega I
voditelja. Gospod dopisnik sicer priznava enaki trud in enake nauke vseh učiteljev, izvzemži trud vodi-teljstra, kar mu pač nihče ni zavidal, kajti najvišja plača na štirirazredni ljudski šoli z opravilno do-klado 100 gld. in prostim stanovanjem t vrednosti 80 gld. ni 780 gld., temveč 880 gld.; primerja pa učiteljske plače z uradniškimi, češ, tam je še čez 1000 gld. razlike. Dobro! Ni li pa pri nas primerno z uradniškimi plačami še večja razlika? Ako gosp. dopisnik ne verjame, postrežem mu z naslednjim dokazom:
Vzemimo plače profesorja in ravnatelja na srednjih šolah; sicer niso uradniki, delujejo pa vsaj približno na enakem polju. Plača profesorjem je vsem jednaka 1200 gl.; in vendar ni zapaziti tistih nevarnih posledic, koje gospod dopisnik našteva.
Ako bi bil ravnatelj po razmerju naših plač plačan, moral bi imeti 2346% gld., računi: 1200 : X = 450 : 880, in vendar v istini nima. Ni li potem pti nas pri najbolj enakem trudu najvišja razlika vsakterih plač?
Drugi dokaz, da je gospod dopisnik slabo ra-čun'l,*ako opravičuje razliko naših plač s 430 gld. v primeri z drugimi za 1000 gld., moralo bi dosledno biti: plača voditelja 430 gld., razlika tudi tolika, iz česar sledi: najnižji definitivni učitelj po-dučevati moraš zastonj; — hvala lepa.
Na opazko, da je voditelj navadno oženjen, mu pač ni kriv učitelj; zato je tembolj krivično, da bi bil učitelj za to tepen.
Kar se tiče proroškega duha gospoda dopisnika, povemo mu, da bi moral pač marsikateri učitelj pri najboljši pridnosti Metuzalem-ovo starost učakati, predno bi prišel na tisti dopisnikov najvišji klin učiteljskih plač z 880 gld.
Iz Žirov, 15. decembra. („Bralno društvo.") Dolgo sem čakal, da se bode spretnejše pero oglasilo in opisalo naše razmere, pa nisem doslej dočakal. Torej jaz vzamem v roke pero in povem, kar mislim in vem. — Kakor znano, obstoji naše „Bralno društvo" že več let. A letos je začelo umirati. Kaj je vzrok? Prvič so udnino znižali, ali ker nas ni mnogo udov, je tudi malo dohodka, listov imamo pa primerno mnogo naročenih. Dalje smem tudi grajati, da društvo ne priredi nobene poštene veselice, kakoršna je mogoča v naših razmerah. Slovenec je rad vesel, in poštena veselica bi pridobila več prijateljev društvu; posebno v zimskem času bilo bi to umestno. Naj na to misli novi odbor, ki bode izvoljen ob novem letu. Potrebna bi bila tudi soba za društvo, osobito pa dobre knjige, kajti posameznik si jih težje omisli. Sramotno bi bilo, ko bi društvo moralo propasti; saj ljudstvo rado bere, o tem priča veliko število udov družbe sv. Mohorja. — Vreme imamo še precej lepo, dasi je na jutro hud mraz.
Dnevne novice.
(Iz Pazina) se poroča, da so se v ponedeljek in torek v največjem miru izvršile volitve tretjega razreda v občinski zastop. Talijanska stranka je po svojih novinah trobila v svet, da Hrvatje ne bodo dobili nobenega glasu. A brez agitacije je prvi dan glasovalo 142 volilcev za hrvatske in le 39 za nasprotne kandidate. Drugi dan je prišlo na volišče 117 volilcev, od teh je glasovalo 83 za hrvatsko, 34 za nasprotno listino. Večina skupnih glasov v tretjem razredu je torej bila 152. Tudi v drugem rvzredu je zmagala v sredo narodna stranka z 71 proti 24 glasovom. Včeraj je narodna stranka zmagala tudi v prvem razredu, ker nasprotniki niso prišli volit. Tako so zavedni volilci popolnoma zmagali v davčni občini pazinski, ki je bila še pred kratkimi leti v talijanskih rokah.
(Iz Braslovič) na Štajarskem smo danes prejeli nastopni telegram: Pri občinski volitvi narodna stranka sijajno zmagala.
(Iz Gradca) se nam poroča: „Vzajemna graška zavarovalnica zoper ogenj" je kupila hišo v Gospod-skih ulicah št. 20 za 55.000 gld.; dediči po Albinu Ahčinu pa so prodali svojo hišo št. 29, Sporgasse, Leop. grofu Goessu za 52.000 gld.
(Hripa) se na Dunaji vedno bolj razširja, posebno med vojaki. Zbolel je tudi minister grofFal-kenhayn. — Iz Belegagrada se poroča, da jo skupščina morala odložiti zborovanje, ker je 35 poslancev zbolelo za „činsko hripo".
(Na dunajskem vseučilišči) je bil dni 13. t. m. promoviran doktorjem prava konceptni praktikant pri bosniškem oddelku skupnega finančnega mini-
sterstva, Božidar Z u r u n i č, rojen v Starem Majdanu v Bosni. Ta je prvi doktor, rodom Bošnjak.
(Oddelek c. in kr. mornarice) je v nedeljo priplul v tržaško luko ter se zasidral v miijskem xalivu. Presvetli cesar, ki bode s cesarsko družino čez praznike v Miramaru, bode si dne 22. t. m. ogledal mornarico.
(Okrajni zastop celjski) ima svojo prvo redno sejo dne 28. t. m. dopoludne ob 9. uri v Košerjevi dvorani. Na dnevnem redu je pregledavanje letnega računa za 1. 1888 in proračunov za 1.1889 in 1890.
(Celjsko mesto) je naložilo občinarjem višje do-klade. Tudi napredek.
(Katoliško podporno društvo v Celji) bode v nedeljo dne 22. t. m. imelo svojo običajno božič-nico v poslopji č. šolskih sester. Po petju in dekla-movanju se bode razdelila obleka, obutev itd. med uboge učence in učenke okoličanskih šol.
(Umrl) je danes teden g. P. Majcen, nad-učitelj v pokoji v Hočah. Gredoč zjutraj od zornice se je zgrudil mrtev na tla. N. v m. p.!
(Popravek.) Od župnijskega in občinskega urada v Podkraji smo prejeli sledeči popravek: V 285. št. „Slovenčevi" smo čitali dopis iz Postojine z napisom : ,Nesreča ali hudodelstvo?' V tem dopisu se bere: „Puca so hitro pokopali še isti dan. Državno pravd-ništvo je zaukazalo pokojnika dne 5. t. m. izkopati ter ga drugi dan raztelesiti. Tudi ljudje o tem govore, da je bil Puc ubit." — Pisatelj je bi) slabo poučen. Res je, da so našli 30. novembra Janeza Puca v koči, v kateri ogljarji lež6 in si kuhajo, mrtvega, ležečega z glavo na ognji. Županstvo je nemudoma to naznanilo c. kr. okr. sodišču v Vipavi ter dobilo odgovor: „SI. obč. predstojništvu v Podkraji naznanja se reševaje dopis današnjega dne, da ni nobenega zadržka proti spravilu mrliča Jan. Puca in da se bode na mogoči predlog c. kr. drž. pravdništva pregledal mrlič, tudi ko bi bil že zakopan. — Mrliča so na to isti dan 30. novembra prenesli v mrtvašnico, drugi dan ga je ogledal mrliški oglednik, dne 2. decembra smo ga pokopali. Torej je mrlič ležal čez postavno dobo 48 ur. Mrliča so izkopali due 5. t. m. na ukaz komisije, ki je prišla ta dan v Podkraj. Dne 6. t. m. je komisija pregledala tudi bajto, kjer so našli mrtveca. Da bi bil Puc ubit, tega ne govore ljudje, ker nimajo povoda. Trdijo, da je božjast vrgla Puca, ki je nesrečno zadel z glavo ob kamen ter obležal.
(Nov poslanec.) Namesto odstopivšega poslanca Bulica je bil ta teden v Dalmaciji izvoljen v državni zbor pop Vergil Perič, ki je bil svoj čas franjevac. Do lanskega leta je bil gimnazijski profesor v Kotoru, sedaj je v Zadru.
(„Slovenski Pravnik") ima v 12. št. naslednjo vsebino: 1. —r. : Koliko pomena ima zemljeknjižna mapa. 2. K. Lubec: Posojilnice in zakon z dne 27. decembra 1880. 3. Dr. Pr. Zupane: Iz sodno-zdravniške prakse. 4. Iz pravosodne prakse. 5. Pravna vprašanja. 6. Književna poročila. 7. Drobne vesti. 8. Vabilo na naročbo. — „Slovenski Pravnik" stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld.
(Razpisane) so učiteljske službe: Na Topli Rebri, prošnje do 6. januarija; v Suhorji, prošnje do 30. decembra; v Motniku, prošnje do 31. decembra.
Narodno gospodarstvo.
Škode, leta 1889 provzročene po povodnji, toči, mrazu, požarih ali na drug način.
(Poročilo deželnega odbora kranjskega.)
(Dalje.)
V okolišu podružnice Trebnje je tekoče leto označiti kot zelo slabo letino, tako da najstarejši posestniki ne pomnijo, da bi različne uime, kakor črv, toča, povodenj, mraz in strupena rosa ob enem toliko škode provzročile. Brez dvoma so tri četrtine vsah pridelkov uuičene.
Hroščev ogerc je obče po vsi podružnici, oso-bito pa še po višinah in ob hostnih poboč,ih, kakor n. pr. selanska podobčina, do malega vso strn, koruzo, krompir, zelje in ajdo uničil, po župniji šentlo-renski tudi košenine in senožeti pokvaril. Krompir je do cela oglodan in zaradi preobile moče tudi v kleti gnije. Razun hroščeve nadloge je osobito žu-žemberški okraj zadela huda toča, ki je polja, vrte in vinograde do golega oklestila. Po dobrnški občini in trebanjskej okolici je večdnevni mraz (slana) že po črvu poškodovano ajdo zelo posmodila, a zadnji udarec nam je prizadejala povodenj, ki je Dobruško dolino v teku te jeseni že dvakrat zalila in tako s že stoječo ozimno up na prihodnjo dobro letino pobrala.
Po vinogradih te podružnice, katere je v letih 1887, 1888 toča potolkla, je letos še precej dobro obetajoč pridelek strupena rosa glede kvantitete popolnoma uničila.
Minola leta je bila ljudstvu reja prešičev znatni dohodek, a letos, ko je hroščev ogerc že pomladi solato, potem peso in drugo okopanino pokončal, ni tistih s čem rediti.
Radi takih nezgod ne bode večina posestnikov prihodnjo pomlad imela niti živeža, niti semena.
X. Politični okraj Postojina.
V	okolišu podružnice Ilirska Bistrica so žito pobrale poljske miši tako, da na mnogih njivah ni ostalo prav nič klasja, in tedaj tudi želi niso; krompir je požrl črv, vinograde uničila zgodnja slana in burja.
Pridelalo se je razun sena komaj četrtina od navadne dobre letine.
Moški so šli čez zimo na delo v Bosno, Galicijo in Rumunijo; na spomlad bodo nekaj denarja prinesli, a po zimi se bodo žene in drugi zadolžili. Semena bode primanjkovalo na vsak način, zlasti krompirja.
V	okolišu postojinske podružnice je bila sem-tertja povodenj, črv in miši so pa posebno krompir in žito popolnoma uničile.
Škoda je tolika, da se mora letina prav slaba imenovati, ker se je razun sena in nekoliko repe in korenja vse drugo slabo obneslo. Zlasti krompir, glavni živež tukajšnjih kmetov, je skoro ves segnil. Tudi sadje, v nekaterih krajih važen faktor, ni prav nič obrodilo.
Beda bode med tukajšnjimi prebivalci silno velika; primanjkovalo jim bode živeža in spomladi potrebnega semena.
V	okolišu senožeške podružnice je rž komaj seme dala, krompir je črv uničil, ajdi sta slana in burja škodovali, in od drugih pridelkov se je komaj dvojno seme dobilo. Ljudstvu, že itak ubogemu, bode živeža in semena primanjkovalo.
V	okolišu podružnice v Vipavi: Škode na polji in na senožetih letos ni bilo; bila pa je škoda jako občutljiva:
a)	na sadnem drevji; kajti razun črešenj, orehov
in breskev ga ni bilo nobenega in kar nobenega sadja;
b)	na trti v vinogradih in na plantah.
Na plantah in v vinogradih, ležečih bolj v ni-žavah , je peronospera pokončala popolnoma ves pridelek in to za letos in deloma tudi za prihodnje leto. V vinogradih, ležečih v višjih legah, se je sicer nekoliko dobrega vina dobilo, vendar manj, nego se je mislilo. Pridelek vina se niti na eno četrtino dobre letine šteti ne more in ker je vino edini pridelek v Vipavi, katerega kmet v denar spraviti more, je razvidno, da bode pomanjkanje nepopisljivo veliko na vse strani.	(Konec sledi.)
Telegrami.
Brasloviče, 20. dec. Pri občinski volitvi narodna stranka sijajno zmagala.
Dunaj, 19. dec. Gospodska zbornica je imela danes sejo, v kateri je bila izvoljena komisija 21 članov za posvetovanje o vladni šolski predlogi. Izvoljeni so: vitez Arneth, fem. baron Beck, grof Belcredi, grof Clam-Martinic, baron Conrad, knez Czartoryski, baron Credik, grof Falkenhayn, Fr. vitez Hasner, baron Helfert, baron Hye, vitez M i-k 1 o š i č, knezoškof M i s s i a, kardinal knezo-nadškof grof Schönborn, dr. pl. Stremayer, grof Tarnovski, vitez Tomašek, dr. Unger, knez Windisch-Gracz in knezoškof Zwerger.
Dunaj, 19. dec. Državni poslanec dr. Konstantin Tomaszczuk je danes po daljši bolezni umrl. Minister grof Falkenhyn je za hripo zbolel.
Praga, 19. dec. Smihovski mestni zastop je preko mladočeškega predloga, naj se smi-hovska Schwarrenbergova cesta v zadoščenje Schwarrenbergovega napada na Husovo ime prekrsti v Žižkovo cesto, prešel na dnevni red. Nemška manjšina je glasovala s Staročehi.
Bukarešt, 20. decembra. Senat: Predsednik Floresco pobija ministerstvo ter predlaga, naj se iz adrese izpusti odstavek, ki izreka vladi zaupanje; konečno sam stavi zaupno vprašanje. Lahovary oporeka nenavadni teoriji Florescovi, ki hoče prisiliti parlament, naj izreče, da nima zaupanja do vlade. Nasproti Florescu izjavlja, da ni nikdar pritrdil temu, naj se razpusti parlament. Sovetni predsednik krizo pojasni, potem pa senat Florescov dostavek zavrže. Floresco, oba podpredsednika: Gherassi in Boeresco, ter člani i>rejšnjega kabineta so odstopili. Senat bo danes o tem razsojeval.
Turin, 19. dec. Mlini v Collegnu, lastnina družbo Grattoni, zgoreli so danes po noči. Škoda so ceni na dva milijona frankov. Ponesrečil so ni nikdo.
Pariz, 19. doc. Ministri Tirard, Freycinet, Spuller, Rouvier in Faye so za hripo zboleli.
Madrid, 20. dec. Dvajsettisoč slučajev kripe; med bolniki so Sagasta Vegaarnijo in zbornični predsednik. Več šol jo zaprtih.
Umrli ho:
17.	decembra. Marija Wetzelmayer, gostija, 52 let, Poljanski trg 5, brightova bolezen na jetrih.
18.	decembra. Josip Perše, c. kr. nadsoduije svetnik v pokoji, 68 let, Pred Škofijo 1, edem v možganih.
Vremensko sporočilo.
o a O	čas	Stanje		Veter	Vreme	• t -H Ž QM Ä S rt a
opazovanja		zrakomer» t mm	toplomera po Celziju			
19	7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zve«.	747-7 746 1 746-8	-60 -20 -3-2	Tjrezv. si. zap. n	mogla oblačno n	0-00
Srednja temperatura —3-7° za 18° pod nomadom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 20. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85	gld.	85
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 86	„	25
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107	„	96
Papirna renta, davka prosta......100	„	80
Akcije avstr.-ogerske banke......918	„	—
Kreditne akcije ..........8)6	„	25
London.............117	„	20
Srebro .............—	„	—
Francoski napoleond.........9	„	301
Cesarski cekini...........5	„	59
Nemške marke ..........57	„	57
kr.
/»« n
i
In
Katranove pastile
zajo v svojem učinku vse podobne izdelke. Izvrstno sredstvo so proti kašiju, hripavosti, boleznini v ratu, bronhija in pljuč. Škatlica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto.	(3)
x llrata Ebcrl, x
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X K	in napisov.
J Pleskarska obrt za stavbe in meblie. X
ia Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hiši «t. 4.
g
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse
K- • v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ^ X lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in bolise nego vse te vrste v prodajalnah.	(19)
HV" Cenike na zuhtovanjo.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej ceni.
V I
»♦■♦♦■♦«■♦«I
LekarnaTrnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani	I
prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja ♦
a*-najboljša domača zdravila.j
Marijaceljske kapljice \
m želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slub želodec, uriik, vetrove, krillko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, bolezni na vranici in na jetrih, zoper zlato žilo in gliste. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gold., 5 tucatov samo 8 gl.	(1)