PRIMORSKI DNEVNIK Poitnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XIX. St. 182 (5557) TRST, petek 2. avgusta 1963 VČERAJ ŠE 21 POTRESNIH SUNKOV V SKOPJU Pospešeno odstranjevanje ruševin in priprave za začetek obnove Strokovnjak UNESCO prispe v Skopje - V vsej državi se nadaljuje akcija za pomoč - Se vedno prihajà obilna pomoč iz tujine - Prispevek Velike Britanije BEOGRAD, 1. — Predsednik občinskega ljudskega odbora •a Skopje Blagoje Popov je izjavil, da je pri. potresu zgubilo iivljenje 2000 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 3000. Približno ;ilc 8to tisoč ljudi je zapustilo mesto, drugih sto tisoč pa je ostalo v bližini mesta. V zadnjih 24 urah je seizmološka postaja v Skopju registrirala drugih 21 potresnih sunkov. Trije so bili zelo močni callijeve lestvice, dva četrto stopnjo, pet tretjo, ostali pa so bili šibkejši. Vsi potresni sunki in so dosegli peto stopnjo Mer- so nastali na istem epicentrič- nem področju menijo, da gre za umirjanje zemlje in da več šibkejših potresnih sunkov «drobi» energijo v več lahkih tresljajev, ki ne napravijo škode, temveč u-redijo in pomirjajo notranjost zemlje. Reševalne skupine nadaljujejo odstranjevanje ruševin in iskanje 1 y' Domače ognjišče pod milim nebom. V takem položaju so bili prve dni po potresu vsi prebivalci Skopja. ........................................... V PONEDELJEK V MOSKVI PODPIS POGODBE PROTI JEDRSKIM POSKUSOM Kennedy izrazil prepričanje da bo senat odobril sporazum Strokovnjaki • trupel; danes so potegnili izpod ' ruševin še tri trupla. Tudi evakuacija preživelih se nadaljuje. Vsi, ki se še ostali v bližini mesta, spijo pod šotori ali na prostem. Jugoslovanska letala so danes trosila nad mestom razkuže-valna sredstva, da uničijo muhe in druge žuželke, ki bi lahko širile kužne bolezni. Francoski strokovnjaki, ki iščejo žrtve pod razvalinami, so danes znova iskali pod razvalinami železniške postaje, ker so se tam slišali nerazločni zvoki. Pozneje pa so ugotovili, da gre za šum vode. Strokovnjaki računajo, da hodo v nekaj dneh odstranjene ruševi-ne največjega hotela «Makedonija» in s tem izkopana trupla vseh žrtev. Prav tako neprestano odstranjujejo ruševine železniške postaje, hotela, kjer je bilo 400 mladih delavcev cementarne «Beton», ter ruševine vseh večjih poslopij v modernem delu mesta. Danes so objavili prvi seznam 46 oseb, ki so bile v hotelu «Makedonija» 26, julija zvečer. Imena so našli na registru gostov. Ljudska mladina Jugoslavije je organizirala številne delovne brigade mladine, ki bodo S. avgusta začele odstranjevati ruševine in reševati dobrine prizadetega prebivalstva ter razne kulturne dobrine. Pozneje , bodo te brigade pomagale pri graditvi novega mesta. Gradbena dejavnost se bo začela čez štiri ali pet dni, ko bodo odstranjene ruševine, V vsej državi se nadaljuje akcija za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Iz vseh zveznih republik sporočajo, da so nabrali mnogo denarnih sredstev in drugih naj. nujnejših potrebščin. Pomoč stalno prihaia tudi iz tujine. Predsednik britanske vlade Mac Millan je v spodnji zbornici sporočil, da to Jugoslaviji odobrili 500.000 funtov šterlingov posojila za obnovo Skoplja. Razen tega so določili pomoč 10.000 funtov šterlingov, ki jih bodo poslali Jugoslaviji. Zupan mesta Stratford On Avon ZDA bodo nadaljevale podzemeljske poskuse - Rusk povabljen, nuj ostane v Moskvi še tri dni po podpisu - Zveza ameriških znanstvenikov odobrava sporazum - Ženevska konferenta prekinjena do 12. avgusta Moskvi WASHINGTON, 1. — Predstavnik državnega departmaja je »vil da bodo tristransko pogodbo o delni prepovedi jedrskih Poskusov podpisali v ponedeljek 5. avgusta ob 16.30 po moskovskem času v Kremlju. V Moskvi je ameriški poslanik uradno sporočil, da je Dean Rusk sprejel vabilo Gromika, naj ostane v Sovjetski zvezi «va ali tri dni po podpisu sporazuma. Hruščov, ki je imel odpotovati danes v Soči, •- odložil svoj odhod, da bo lahko v Moskvi, ko bosta tam Dean Rusk in lord Home. V pouče-ojh krogih pravijo, da bo imet Dean Rusk razgovor s Hruščo-vom. Pripominjajo, da je Rusk DANES Včeraj so uradno javili, da boso moskovski sporazum o delni prekinitvi jedrskih poskusov podpisali v ponedeljek v Moskvi. Moskovska vlada je povabila ameriškega državnega tajnika Deana Ruska, naj ostane v Moskvi še uva ali tri dni po podpisu. V Moskvi bo ostal tudi angleški zunanji minister lord Home, ki bo skupno z Gromikom in Ruskom nadaljeval pogajanja o morebitni nenapadalni pogodbi med NATO *n varšavskim paktom. Včeraj so še druge države javi-'e, da bodo podpisale moskovski sporazum. Ameriški predsednik Kennedy je izjavil, da je prepričan, da bo kongres sporazum ratificiral. Poudaril je, da bi zavr« nitev sporazuma bila velika napaka. Zveza ameriških znanstvenikov je objavila izjavo, v kateri odobrava sporazum in poziva na hitrejšo ratifikacijo. Medtem ko ves miroljubni svet sporazum pozdravlja zavedajoč s*, da je v današnjih razmerah vsak najmanjši sporazum važen korak v zmanjševanju napetosti ■n odstranjevanju vojne nevarnosti, nadaljujejo v Pekingu silovito kampanjo proti temu sporazumu, veš da pomeni kapitulacijo pred imperializmom. Pekingu se seve-Pridružuje tudi Tirana, ki tro-1,1 v isti rog. Toda moskovska "Pravda» se sprašuje, ali se Kitaj-c> zavedajo, da se njihovo «Wl-p« zliva s stališčem najnasilnej-Imperialističnih krogov, ki na-"”rotu|rjo slehernemu ' zaviranju 'boroževalne tekme z jedrskim o-•'■jem. pripravljen ostati v ves prihodnji teden. Danes je tudi norveška vlada javila, da se bo pridružila moskovskemu sporazumu. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da morebitna pridružitev Vzhodne Nemčije moskovskemu sporazumu, ne bi pomenila priznanje te države. Dodal je, da britanska vlada ne pričakuje nobenih težav glede pridružitve drugih držav k omenjeni pogodbi. Politični svetovalec vzhodnonemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Vzhodna Nemčija sposobna izdelovati atomsko orožje. Dodal je, da ima pristop Vzhodne Nemčjje k moskovskemu sporazumu zaradi tega še večjo važnost. Tudi britanski zunanji minister lord Home namerava ostati v Moskvi še dva dni po podpisu sporazuma. Verjetno se bo udeležil skupno z Deanom Ruskom razgovorov s sovjetskimi voditalji glede programa o poznejših pogajanjih med Vzhodom in Zahodom zlasti glede nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom. Zvečer se je lord Home sestal s sovjetskim poslanikom Sol-datovom, ki ga je povabil na večerjo. Predsednik Kennedy je na današnji tiskovni konferenci izrekel prepričanje, da bo ameriški senat odobril moskovski sporazum. Poudaril je, da bi zavrnitev spora-zuma bila velika napaka. Zatem je izjavil, da bodo ZDA nadaljevale podzemeljske poskuse, ki, jih moskovski sporazum ne izključuje, to pa v upanju, da bo nekega dne sklenjen sporazum o prepovedi vseh poskusov. Predsednik je dalje izjavil, da pristop Vzhodne Nemčije k sporazumu «e bo pomenil njeno priznanje, in d» so zahodni predstavniki med pogajanji v Moskvi to poudarili. Sicer pa tudi Sovjetska zveza ne namerava priznati neke države, ki bi se eventualno pridružila pogodbi. Kennedy je zatem izjavil, da v sedanjem trenutku ne bi bila koristna konferenca na vrhu razen za primer hude krize. Nato je predsednik izjavil, da bi se morale ZDA posvetovati z zavezniki o nenapadalni pogodbi med NATO in varšavskim paktom ne glede na enostranske de Gaul-lpve izjave, da Francija ne bo nikoli izvršil* Sanje, ali mislijo - .....rsk* ini ' ,%SXJKMm» Cijo o tej zadevi in da so ZDA v preteklosti ponudile pomoč Franciji (omenil je ponudbo izstrelkov Polari» v okviru večstranske jedrske sile), toda Francija je to zavrnila. Kennedy je izjavil, da so ZDA in Francija ze sodelovale, ko so Američani opremili francoske reaktorje v Zahodni Nemčiji. Toda izven tega je edini francoski odgovor na ameriške ponudbe v izjavah de Gaulla n« zadnji tiskovni konferenci. V Washingtonu je izvršni odbor zveze ameriških znanstvenikov objavil včeraj izjavo, s katero z*, hteva naglo ratifikacijo moskovskega sporazuma, da se svetu pokaže da «naša država hoče iti po poti, ki nas oddaljuje od jedrskega uničenja». Omenjena jveza pravi, da je moskovski sporazum važen prvi korak na poti mednarodnega nadzorstva nad jedrskim orožjem; da je nevarnost, ki prihaja iz tega sporazuma, «mnogo manjša v primerjavi z nevarnostjo, v kateri bi bil svet brez takega sporazuma». Kajti, praktično je nemogoče, da bi neka država mogla delati vojaško važno serijo jedrskih poskusov, ne da bi jo odkrili- «Razen tega, pravi dalje izjava, pomeni tristranski sporazum močno zavoro proti a-tomskim težnjam držav, kakršni sta Francija in Kitajska, ter drugih dtžav, kakor so Indij*, I*rael in Japonska, ki so industrijsko in znanstveno sposobne in morda tu. di v politični nujnosti, dk postanejo jedrske države. Ameriški državni podtajnik Hils-man, ki je poznavalec azijskih raz. mer, je izjavil, da hi utegnila Kitajska preizkušati svojo prvo a-tomsko bombo še letos, toda to ne bo menjajo ravnotežja »il na svetu in tudi ne v Aziji za dolgo časa, in verjetno nikoli. Iz Londona javljajo, da j« kitajska vlada uradno poslala britanski vladi svoj predlog za sklicanje konference predsednikov vlad vseh držav sveta, da bi rai- javil, da sporočilo kitajske vlade dejansko pomeni odgovor na vabilo, naj bi se Kitajska pridružila moskovskemu sporazumu. Iz Ženeve javljajo, da so danes sklenili odložiti delo razorožitvene konference do 12. avgusta. To so sklenili soglasno zaradi podpisa tristranskega sporazuma v Moskvi, Ob tej priložnosti se bodo trije zunanji ministri nedvomno razgo-varjali o številnih vprašanjih, ki so povezana z razorožitvijo, ki jih bo morala nato konferenca še dalj* preučevati. Razen tega bodo predstavniki ZOA In Sovjetske zve« odpotovali jz Ženeve v Moskvo, da prisostvujejo podpisu sporazuma. IMHIIIHIHIIIIIIIItlllllllllllimillllllimillHIMIIIIIMII« Izjava KP Francije o de (Jaullovi politiki PARIZ, 1. — Francoska komunistična stranka obtožuje de Gaulla, da hoče «silurirati prve sklepe, ki lahko omogočijo napredovanje po poti trdnega in trajnega miru, po poti razorožitve». Obtožbo vsebuje sporočilo vod. stva KP Francije, v katerem je med drugim rečeno: «De Uaulle, s tem da namenoma nastopa proti svetovni javnosti, izolira Francijo ter jo drži izven mednarodnih pogajanj o razorožitvi. De Gaulle skuša ovirati napredovanje pri popuščanju mednarodne napetosti, s tem da ponavlja sovražne izjave proti Sovjetski zvezi in drugim socialističnim državam. Konec koncev se postavlja proti vsem miroljubnim silam na svetu. Preko gospodarskih antagonizmov in protislovnih političnih ambicij, ki zadevajo kapitalistični svet, postaja de Gaulle po-bornik hladne vojne in se poinov. no pridružuje militaristom bonske Nemčije.» Sporočilo se zaključuje: «Francoska komunistična stranka je prepričan*, da izraža globoka ču-stva francoskega ljudstva, ki ne mieli dopustiti de Gaullu, da bi zrušil veliko upanje, ki je nastalo ob sklenitvi sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov, ter ponavlja z vso silo poziv vsem delavcem, vsem demokratom, v*tm tistim, ki hočejo »ir, naj povečajo napore, da bi pritisk ljudstva prisilil golistično vlade, d* »e pridruži moskovski pogod-hj in d* prisostvuje pri vseh po-gajanjil\ za raaoroiitev in mir.» V golističnem taboru pa skušajo dokazati, da de Gaullov predlog za konferenco štirih jedrskih velesil nima nič opraviti s pekinškim predlogom za sklicanje «sv«, tovn« konference». Dnevnik «L* Nation» piše med drugim- «Ge trù* podpisniki moskovskega sporazuma menijo poskusov prvj da je prepoved korak n» »oti splošne in popoln« nadzorovan« raaorožitvt, hi morali brez obotavljanja sprejeti vabilo, ki jim ga bo podala Francija, Samo ča 8» h* bi, sprejeli, hj «e moglo misliti, da predstavlja moskovski sporazum samo način, da ohrani- p ra vij ali o popolni prepovedi jedr- je »voj jodrski monopol. Toda če skih poskusov. Predstavnik angle- ?i bije to res, če bi Washington škega zunanjega ministrstva je iz- ih London upala samo, da bost* s podpisom moskovskeag sporazuma preprečil« širjenje jedrskega orožja, bi bil to zgrešen račun, kajti zadnja kitajska pobuda jasno kaže, da bo Peking stori) vse, di se opremi z atomskim orožjem. Ce pa hi iz francoskeg» predloga izšel sporazum, bi to o-mogočilo rešiti kitajsko vprašanje: kajti v tem primeru bo Peking pred svetovno javnostjo mnogo teže odklopil pristop k razorožitvenemu postopku » .MOSKVA, 1. krogih se Je zve predse^-"' • v diplomatskih ____dnik' sovjetsk*J vWe’&^ko- }*n odi«! pred nekaj dn*vi v kliniko. Ni znano, kakšna je njego va bolezen. je dobil pismo laburističnega kandidata za ta okraj Andrew* Fluida v katerem ga poziva, naj piše Hčuščovu in drugim predsednikom vlad in naj predlaga obnovitev Skoplja z združenimi napori vseh držav, V OZN so na pobudo tajnik* U Tanta organizirali poseben odbor za pomoč pri obnovi Skoplja. Kakor so javili iz Pariza, bo 5. avgusta odpotoval v Jugoslavije glavni inženir pariške družbe So-coteo Jean Despreyroux, ki bo ostal v Jugoslaviji dva tedna. Odpotoval bo za račun UNESCO na prošnjo jugoslovanske vlade. Njegova naloga bo proučiti potrebne ukrepe v zvezi z obnovo Skoplja in proučiti načrte o protipotresni graditvi. ■POROČILO SKGZ Zbranih 6.5 milijona NnfeiralB* akcija na Tržaškem in Goriškem se nadaljuj« v neamanjšanem obsegu, saj je do včeraj akupna vsota nabranega denarja dosegla šest in pol milijona lir. Poleg tega so d« sedaj v osrednjem ibi-rslišču in v ostalih zb irai i-iiih «e »brane velike količine oblačil, odej in drugega blaga aa ponesrečence v Skopju. To blftfto bo v začetku prihodnjega tedna odpeljano v Jugoslavijo na mesto, ki ga b» «enačil jugoslovanski RdečJ križ. SLOVENSKA KUnUK NO-GOSPODARSKA ZVEZA Povsod se postavljajo šotori za ljudi brez strehe SELE DANES SE BO ZAKLJUČILO ZASEDANJE GL ODBORA KD Pet predlogov resolucij ■ znamenje hude razcepljenosti v vrhovih vladne stranke Odločilne važnosti bo današnji sestanek «morotejcev» - Razprtije glede proporcionalnega volilnega sistema - Začetek nemško-italijanskih razgovorov v Bonnu RIM, 1. — Glavni odbor KD js danes nadaljeval svoje delo. Po govorih raznih članov glavnega odbora je spet spregovoril tajnik stranke Aldo Moro, ki je ob 1915 končal svoj približno uro in pol trajajoči govor. Po Morovem govoru je bilo zasedanje prekinjeno za eno uro. V tem času so se predstavniki raznih skupin sestali, da se pogovore o zaključnem govoru tajnika stranke. Pozne je so predstavniki raznih skupin Moru izrazili svoja stališča glede zaključkov zasedanja, nakar je hilo sklenjeno, da se delo glavnega odbora KD nadaljuje jutri dopoldne, tako da bo imel Moro čas pregledati dokumente, ki so bili predloženi predsedstvu. Od včeraj do danes je bilo predloženih glavnemu odboru Kp pet resolucij; eno so predložili doro-tejci, drugo fanfanijevci, sindikalisti obnove, levičarji «Baze» in «Ljudski centrizem» Maria Scel-be. Dorotejsko resolucijo so izdelali na dolgi seji danes zvečer iti Moru so jo predložili Colombo, Rumor, Russo, Mattarella in Piccoli. Resolucija obnavlja vabilo-PSI za pogajanja za levi center ■ v novembru, odobrava Morovo poročilo ter obravnava probleme levega centra kot so bili prikazani na zasedanju glavnega odbora po dorotejskih govornikih. Resolucija pa ne omenja Fanfanijevih predlogov glede stranke t«r predlaga imenovanje komisije, ki naj bj imela nalogo, da preštudira u-mestnost uvedbe proporcionalnega sistema. Problem proporca je obravnavan drugače kot ga je obravnaval Moro, in v taki obliki ga imajo za nesprejemljivega tako fanfanijevci kot «Baza» in «Otonova». Krog okrog Mora je sklenil, da se sestane jutri že ob 9,30, da pretrese položaj, medtem ko je določeno da se delo glavnega odbora KD nadaljuje ob 11, uri. Danes so na zasedanju glavnega odbora govorili: Oliva, Elkan, Mattarella. Gullotti, Galloni, Radi, Rampa, Barbi in Folohi, pozdravil pa je zborovanje tudi pred-sednik vlade Leone. Skoraj vsi so se zavzemali za obnov« levega centra. Moro m v svojem odgovoru ni »ono not 4......._ m glavnega odbora izrečenega. Za- spuščal v vsem, kar I idi odrobno polemiko z « bilo n* zasedanju hvalil se je tudi vsem tistim, ki so njegovo delo kritizirali t«r pri tem priznal na primer Scelbj nje-govo lojalnost, doslednost in pri- vrženost stranki. Zagovarjaj ič «neapeljsko politiko», je poudaril, da je vedno odklanjal možno-: liberalne ali pa centnstične a,-ternafiv« tel- je •'prav tako vedne zavračal perspektivo takega le/e-ga centra, ki bi hotel izključe -sti PSI. Proti kontu svojega govrra je nadalje dejal, da je KD napravila zelo jasno izbiro glede desnice, in zaradi tega «zahtevamo od drugih prav tako jasno izbiro». Moro je še dejal, da se KD ne odreka svojemu končnemu cilju, kakor ne zahteva od sociali stpv, da se odrečejo svojemu: fo-cialistični družbi. Na koncu svojega govora je tajnik KD izra-il željo, da bi postaja stranka bolj enotna. Poslanec Donat Cattin je po sestanku skupine «Obnova» izjavil časnikarjem, da pozitivno ocenjuje Morov govor. Tudi resolucija «Baze» odobrava Morovo poročilo obenem pa izreka zahvalo Fanfa-niju za njegov uspeh s prvo poskusno vlado levega centra. Resolucija se izreka za solidarnost s Fanfanijem proti «krivičnim napadom politične in ekonomske desnice». Resolucija nadalje izreka zahvalo Moru za plemenit, toda nesrečen poskus, da bi sestavil politično in programsko kvalificirano vlado. Končno se resolucija zavzema za nadaljevanje dialoga s PRI, PSI in PSDl za sestavo organske večine levega centra z neposredno udeležbo PSI pri vladni odgovornosti. Dopoldne ob 1(1. uri je predsednik italijanska republike Antonio Segni z letalom odpotoval iz Mun. chena v Bonn, Letalo, v katerem je bil tudi predsednik Zvezne nemške republike Liibke, je prispelo točno opoldne na letališče Wahn-Bonn. V i,»tem letalu so bili tudi zunanji minister Piccioni in ostale osebnosti. Na letališču je pričakal letalo z državnima predsednikoma kancler Adenauer. Z letališča se ja Segni odpeljal v vilo Hammerschmidt. Zunanji minister Picoioni Je bil na kosilu pri nemškem zunanjem ministru Schr&derju. S tem kosilom so s« pravzaprav pričeli nemško-italijanski razgovori, ki se se jih udeležile še druge osebno- sti iz spremstva državnega predsednika, Uradni razgovori med au« nanjima ministroma pa se s« za« čeli ob 16.30. Ob isti uri je odšel kancler Adenauer v vilo flammei* schmidt na obisk k predsedniku Segniju. Razgovor je trajal pri« bližno dve uri. Jutri se bedo ra»« govori nadaljevali in iidano bo tudi uradno poročilo. Predsednik Liibke je zvečer priredil večerjo na čast italijanskim gostom. Med zdravico, ki je je svojemu gostu naslovil predsednik Liibke, je poudaril pomen francosko-nemške pogodbe ter izjavil, da si želi Nemčija enako tesnega prijateljstva in sodelovanja tudi z drugimi evropskimi državami in še zlasti z Italijo. Malta neodvisna prihodnje leto LONDON 1. — Minister za kolonije in Commonwealth ‘Duncan Sandys je danes sporočil, da je Velik* Britanija sklenil« priznati neodvisnost Malte od 1. maja 1984. Minister, ki ae je raagovar. jal v Londonu s političnimi voditelji Malte, Je dodal, da se ni« so mogli sporazumeti glede organiziranja referenduma. Dodal je, d* se ----’• l» referen niso mogli sporazumeti o ------idumu, ker temu nasprotuje laburistična »trank« Malte, Vi je postavila nekatere pogoje, gleda uetav« otoka. Pripomnil pa j», da kljub temu resultati zadnjih volitev na Malti, pri katerih sta laburistična in nacionalistična stranka, ki se zavzemata ta ne. odvisnost, dobili 7« odst glasov, kažejo, da prebivalstvo želi ne. odvisnost. Dalja je minister iajavll, da —r" j" .»»MM*«.** aa med pogajanH v Londonu pri$„ w Jnesoglasij med deltiacilam objh stran* gled? položni» kato llške cerkve na Malti, monarhij al. mmihlilr» K; •1. republike, ki bi jo eveptual no razglasili na Malti, ko bo po rial* neodvisna, prav tako je pri šle de nesoglasij glede vniilneg: sisteme in glede te««, ali naj si r«*pišeja »ove volitve pred raz glasltvfjo neodvisnosti, w«nn»mnm«mnnnHini»iwn Kitajci nadaljujejo kampanjo proti sporazumu v Moskvi «Pravda» ugotavlja ponderi*, ki ga v Franciji dajejo kltajakenu početju val »ra. RO- MOSKVA, l, — Medtem ko s miroljubni svet pozdravlja »po zum o delni ukinitvi jedrski» l skusov, nadaljujejo v Pekingu n. stro kampanjo proti njemu. Tudi danes je kitajski tisk poln napadov na sporazum in na Sovjetsko zvezo «Ljudski dnevnik» poave« ča več kakor dve'strani napadom na sporazum. Dopisnika Tass« in «Pravda» sta v Pekingu zapustila h rito zbo-rovanje, ker je predsednik partii zanov miru napadal sovjetsko vlado zaradi omenjanega «porazu« m». Nav*oč» »ta bila tudi Ouen« l»j in zunanji ministar. Današnja «Pravda» se sprašuj«, ali m. Kitajci zavedajo, da a* njihov» iiliiSi ftfk' -: /|f ' !'^ 'x M i- lk,-k 11111111 . » jM àpi I KpflwlH Predsednik republike Segni in zahodnonemški predsednik Luebke «‘»H** «riiva s »tališčem najna. rilnajšvh imperialističnih krogov, ki nasprotujejo slehernemu savi-»anm oboroževalne tekme a je-drskim orožjem». V članku, posvečenem medna-rodni konferenci « prepovedi jedrskih poskusov, ki s« bo tačela V kratkem v Hirošimi, izjavlja «Pravda», da so lansko leto nafta!» na konferenri težav» zaradi nelogičnega stališča kitajske delegacije glede številnih vpra-!*nj borb» z« mir», V drugem članku piše «Pravda», d* bi morali Kitajci razmisliti o dejgtvu, da gollsticnl tisk v Fran. fijf «posveča mnogo prostora raz-bijaikim izjavam kitajskih predstavnikov, ki bi jih tanko uporabili za spodkopavanje prijatelj-»tv« med socialističnim taborom in afriško-azljsklmi narodi». «Krssnajs rvezda» pa objavlja Članek, posvečen 36. obletnici ki-tajske narodnoosvobodilne vojske. List pile, da vojski sovjetske voj. |ke pošiljajo ob tej priložnosti iskren« čestitke in voščil« kitajskim tovarišem. Zatem poudarja list sovjetsko pomoč Kitajski, da je v Aziji «mogla ustvariti ugodile pogoje za ustanovitev države delovnega ljudstva» «Na žalost, dodaja list, so voditelji kitajske komunistične stranke v aadnjem času spodkopavali strnjenost med našimi narodi in «manjševaii gospodarske in kulturne odnose s *Z. To n» more voditi do krepitve tradicionalne vojaške enotnosti m«d našima vojskama.« Wardovo stanje se je poslabšalo I/5NDON, 1. — Danes so javili, da *e j* zdravstveno stanje dr. W»rd«, ki se j» bil zastrupil, poslabšalo! dobil je pljučnico Zdrav-»iki uporabljajo poseben aparat, f k»t*rim dobavljajo bolniku ki-tik, d* UW0 dih*. Fopoldne je ajofevy wee dvakrat prenehalo utripat) in j# ««čelo spot delovati, potem ko *o bolniku dali požit-vene injekcije. Ves dan se Ward ai osvestil. PRIMORSKI OWEVN, —* Vreme včeraj: ra 29, najnižja 26.8, vlage 1018.5 stalen 1/10 poobj temperati! Tržaški dnevnik Danes, PETEK, . avgusta Bojan Sonce vzide ob 4.47 In zatone ob 19.35. Dolžina dneva 14.48. Luna vzide ob 16.34 in zatone <>b 1 ^ Jutri, SOBOTA 3 . avgusta Lidija / fi >1*10 ZA ŽRTVE POTRESA V SKOPJU Ganljivi prizori pri zbiranju pomoči: petletna punčka darovala svoji igrački 84 4 1 IMiIW T L m___________JOTAMI V vseh zbirališčih še vedno polno darovalcev - Nadaljuje se tudi zbiranje, na sedežih Rdečega križa, medtem ko se v krvni banki javljajo novi dajalci krvi Alojz 2000, Društvena prodajalna Opčine 40.000, Kette Anica 1300, - »Ps] Na zbirališče v prosvetnem društvu «Škamperle» sta dve gospe prinesli zavoje blaga. Z njima je bila petletna punčka Emanpela Petronio, ki je izročila dvč lutki in dva psička — svoji igrački. Prej jih je lepo umila in nato povedala, da je to edino, kar trna in da to daruje za otroke iz Skoplja. 1 ' To je eden izmed neštetih primerov ganljive požrtvovalnosti in ljubezni do ponesrečtnih bratov Makedoncev. Nabiralna "akcija se nadaljuje z nezmanjšanim tempom in je v vseh zbirališčih še vedno polnò darovalcev. Danes bo mladina organizirala odvažanje blaga v o-srednji zbirni center v Ul. Geppa to v večjem obsegu, tako da ido celotni zbrani material pre-osrednje zbirališče, se tudi zbiranje na ja križa, medtem ko banki javljajo stalno ci krvi. Tako smo izvedeli, da je predstavnik odbora za gospodarska izboljšanja pioto-v v severni Italiji Benu ss; 1 kri za ponesrečence. Kot smo včeraj že poročali so prebivalci Trebč poslali gen. jug. kon-jjulatu prispevek 102.000 lir. Zbrani prispevki Nabrano v Borštu (2. seznam): Petaros Marij (Boršt 09) 500, družina Žerjal (Boršt 70) 1000, Benčič Ivanka 1500, Cemdka, .Zorko 500, C.C šolske sestre 3000, Curman Alojz 5Q0, Zahar Jožici 5000, Parovel Antonija 1000, Kun-ster Frida 2000, Kosmač Justina 1000, Pavlič Lovrenc 2000, Počkar Franc 600, Žerjal Anton 1000, Parovel Marij 1000, Kosmač Viktor 500, Zobec Mirko 1000, Zahar Bruno 1000. Zahar Danilo 1000, Slavec Angel 500. Sanato «Marij 1000, Deponte Vico •<*), Vechiet 200, padovan 200, Zobec Milan 500, Bernhard Edi 1000, Scorcaro Milena 1080, Parovtl Marija8600, Petam« Dora 1000, Cplša “ --------- družina Žarko 5®0, va 1000, Zahar Urša 21 Urša 1000, Zahar Marčelo” 1000, Pevsko društvo Sloyenec Boršt 10.000, Bauber Dragica ,588, Ski Zofka 1000, SeJmtk Jfstpia 1 Furlan Josip 1000, Marc Auto ja 500. Skupaj 55.000. . , ... ml« vm j ijih (3. seznam): Nabrana v Ricman, Koma 2000/ Kl..................... ksander 500, Sancin 1000, Herva-tič Antonia, Ricmanje 500, Pregare Valerija 1000, Hrvatič Marija 500, Corbatti Viktor 500, Klabijan Mario 1000, Turko Albin 1000, Kekič Feliče 1000, Burlon Michele 500. Skupaj 10.500. Nabrano v Boljuncu (3. seznam): Glavec Venzo, Boljunec 318 1000, Družina Starec, Boljunec 280 3000, Montagna Carolina, Boljunec 86 1000, Žerjal Mario, Boljunec 140 1000, Sancin Marija, Boljunec 101 1000, Kraljič Celestina, Boljunec 227 500, Žerjal Marija, Boljunec 9» 1000, Maver Mira, Boljunec 254 1000, Zobel Gidio, Boljunec 153 500, Kuret Riko, Boljunec 269 1000, Maver Irma, Boljunec 288 500, Sancin Karlo, Boljunec 259 500, Žerjal Bruna, Boljunec 297 1000, Zobec Boris Boljunec 94 1000, Zobec Ivan, Boljunec 94 1000, Slavec Angela, Boljunec 122 1000, Maver Karmelo, Boljunec 20 1000, Kafol Klavdij, Boljunec 155, 1000, Slavec Dragica, Boljunec 302 1000. Skupaj Ì9.000. Nabrano v Bazovici (2. seznam): Križmančič (Bazovica 210) 2000, Križmančič (Bazovica 70) 1000, Grgič Miro 1500, Stopaj Antoni 51 Grgič (Bazovica Anton 1000, Počkaj Ivan T mančlč Karlo 500, Križmančič Matilda 500, Grgič (Bazovica 13) 500, Križman Herman 3000, družina Kralj Rezi 3000, Bernetti Adrijana 200, Prešel Mitja 1000, Pečar Jožef 500, Marc Jože 1000, Križmančič Ivan 2000, Sosič Frančiška 1000, Križmančič Rudolf 2000, Marc, Ivan 1000, Marc Jože 1500, Kancelj Antonija 1000, Žagar (Bazovica 203) 1000, Žagar (Bazovica 184) 1000, Kralj 2000, Grgič Jožef 1000, Križmančič Silvester 10.000, Skupaj 45,200. Nabrano na sedežu SKGZ (4. seznam): Inči in Justina Pečar 1500, družina Cesar 2000, Beks Ivan 2000, i Amalia 1000, Didlč Josip tv. Trans - Trst 20.000, ~-nja Benjamin 20.000, Svagelj Stanislav 10.000, N. Jožef 3000, Biz. Miroslav 2500, Kraljič Zoro ec) 1600, Slovensko planin-JŠtvo 10.000, Demartini Giu. 1000, Bratož Ana 2000, Flai-ban Mihael 50.000, Ambrozet Zofija 2000, Škabar Katerina 1000, Bh ioc —okar Marija 1000, Mislej Milena 1000, fiolognesi Primo (Rimini) drijan 1000, Vramcan Giovanni 1000, Fratelli Pozzolini Luciano 50.000, Kuk Marino 2000, Jelinčič Zorko 1000, Celhar Josip 10.000, F. Giorgio 2000, Gerdol Janko in Milka 3000, družina Bratož Stefan 5000, Furlan Nadja (Gabrovec 3) 2000, Piščanc Robert 2000, Romeo Vera 5000, dr. Baša Ivan 5000, Gagliano Fjoretič 1000 N.N. Paolo 5000, Volk P. 2000, Saša, Trst 2000, Kralj Karel 2000, Ferfolja Anica 2000, Malardi Etko 10.000, družina Jazbec 5000, Ferluga Josip 2000, C.D. in A.L. — TS 6800, Perion 5000, Kobler Josip 2000, Svara Via. do 5000, Skupaj 289.300. Nabrano pri Piščancih: Piščanc Savino 2000, Pruni Antonio 1000, Andlovich Alojzija 500, Di Fede Annunziata 200, Cijak Angela 500, Piščanc Antonio 500, Piščanc Giusto 500, družina Piščanci Jože 1000, Kobal Srečko 500, Piščanc Alojz 500, Skerlavaj Karel 500, Piščanc Silvester 500, Ferluga Mkra 500, Piščanc Bernarda 500, Piščanc Rudi 500, Skupaj 9.700. Sardoč Milan 1000, Hrovatin Giulio 2000, Saksida Dorina 2000, Rupnik Ivanka 1000, Piccini Nada 1000. Sosič Vittorio 5000. Vidmar Marija 1000, Šuligoj Danilo in družina 2000, Maiali i Stane 3000, Tau-čer Angel 1000. Skupaj 102.000. Nabrano v Tržaški knjigarni: P. R. 2000, Z. S. 1000, Niida 3000, Karlo Mermolja 1000, Anica Regent 2000, Lidija in Lado Berginc 5000, družina Suban (Sv. Ivan) 5000, Stokelj Karlo 2000, družina Morelj 3000, Jeretina Ivan 1200, Jug Ernest 1000, Sancin 2000, Godnik Emil in Helena 2000, Dolenc Silvester (Bazovica) 2000, prof. Maks Sah 2000, družina Hrovatin 1000, družina Podberscik 10.000, družina Spazzai 10.000, družina Pipan 1000, družina Trobec 1000, Leopold Ažman 10.000, Adriana Lavrenčič 5000, N.N. 2000, B.R. 1000, Justina Komar (Trebče) 1000, Zora, Andrej in Aldo Rupel 1500, Neva in Maria 2000, Marija Klun 2000, Miro Žiberna 1500. Albina in Lodovico Narobe 5000, Marta Kobal 1000, Lucija Krutelj 500, Marko Sosič 10.000, Ivan Vatta 3000. dr. Branko Agneletto 10.000, družina Vidmar-Giaconi 2000. Skupaj 115.700. Nabrano v uredništvu in upravi «P. d.»: I. Z. 3000, Eleonora Maier 100Q, Ivan Kranjc 2000, Eufemia Voino- M ' rcjjff lo Furlan (Gabrovec Š3) 3000, dru. žina Hlača 1000, gostilna pri Mi-četu (Trebče) 2000, Štefanija,Kralj 2000, družina Benoli 1000, K. L. 5000, N.N. 1000, Drago Sedmak (Hamburg) 1560, Rozalija Babuder 500, Marija Santiir 500, Lazar Kr-mec 1000, Marija Miščič 500, Evgen in Mara Dobrila 5000, C. R. 500, PCI Podlonjer 11.250, Tereza m Prosimo žene, da pomagajo pri sortiranju oblačil in drugega materiala, ter pri pripravljanju paketov, tako da bo blago oddano ponesrečencem že urejeno. Javijo naj se na osrednjem zbirnem centru v Ul. Geppa 8, tel. 31-119. SKGZ Grgič (Gropada 19) 100Q, Marija in Bruno Jercog (Domjo) 1000, družina Karlo Cok 2000, družina Elviro Savi 2000, Danilo Turk 10.000, Zlata Rodošek 5000, Mario Verk 3000, Sergio Devetti 1000. Skupaj 102.510. Prejšnja vsota 4.842.940 Danes objavljeno 862.810 Skupaj 5.705.750 V Gorici danes objavljeno 226.830 Skupaj 5.932.580 Tudi danes nismo mogli objaviti vsoh seznamov darovalcev. Razen vic 2000. Jakob in Vida Ivančič objavljenih zneskov, je že zbranih 1500, družina Prelc 4000, Luči Klun ..... “ 1500, družina Vatovec 500, Valeria Eler Smotlak 2000, Karlo Mikolj 5000, Leopolda Zonta 1000, Angela Bavčer 1000, Egon Blažina 1000, Kazimir Sirk 10.000, Zora Bratuž 3000, Vittorio Počkaj 2000, Orlando Skočaj 1000, Pavla Pertot 200, Olga Lakovič 2000, Neva Colja 1000, Genovefa Muškovič 1000, Ana Ci-žek 500, Marija Kosmina 500, Kar- čez 700.000 lir. Skupna vsota tako presega 6.600.000 lir. Zelo verjetno bomo v jutrišnji številki namenili seznamom darovalcev več prostora. Dolg je že tudi . seznam imen vseh tistih darovalcev, ki so na raznih zbirnih središčih darovali +- večinoma poleg deriJrja — obleko (moško, žensko, otroško), čev- zdršvila ' (zlasti zdravniki)'2' ln^ še kaj drugega. Prepričani smo, da vsi ti darovalci ne bodo zamerili, če poleg njihovega imena ne navajamo za vsakega' posebej, kaj je daroval. Nekaj imen teh darovalcev smo že objaVilj, na teni’ mestu pa objavljanje nadaljujemo; Guiin Milena, Rustja Ivan in Emilija, Cucco Antonia, dragna Grlič, Lisjak Katja, lekarna Cre-vato, Fabris Milena, Gabrijelčič Dora-, dr. Mašera Sonja, Brunone Gino, dr. Roncalli Ernesto (Milje) Vojko, Zega Ana, družina Race, Pečenko Davor, Crevati Fedora, družina Simonini, Bertocchi (Straniar), družina Babič, družina Kosovel, Godina Neda, Sore Vida, KPI — TS, Sitic Renato, Škabar Katerina, Blikar Marija, Polducci Ana, Vatta Borie, Kosovel Zorka Castellani Amalija, Oliva in Vec-chiet Celestina z Vrha, Lauri Silvio, Romeo Vera, Blažič Justa, Pangerc Olga, Krečič Marija, Stoka Viktorija, Arban Marija, Portograndi Jelica, Martelanc Vida, Cambria Ana, Žnideršič Pina, Tau-čar Ivan, Pertot Maja, Martelanc Dora, Martelanc dr. Drago in Jožica, Kolarič Ida, Gec Karlo in Angela, Fabjan Josipina, Volk Ma. rija, N.N., Ličen Albino, Svara Vlado, družina Ferfolja, Zora Zu-gna, A.B., Marija Gregorič, družina Udovič in znanci, Della Que-va Emanuele. Kazimir Sirk, Vladimir Čandek, Vittoria Vascotto, Vittorio Počkaj, Parovel Antonija, Doli Meri, Zerja Kristina, Boneta Roza, Pavlič Nada, Boneta Antonija, Zahar Albina, Hervat Ivan- ka, padovan, Scrocaro Milena, Zahar Urša, Petaros Marija, Zahar Ljuba, družina Olga, Kosmač Ju-stina, Zobec Eda, Kormač Urša, Petaros Celestina, Rapotec Dora, Hervat Karla Marija, Hervat Roža, Veechiet, Veljak Zofka, Pauiič Da- ----- -- .nuuci, veijaa z lje, odeje in drugo posteljnino, niča, Della Valle. ..............i.n..........Il„„„.i. OMEJENA TISKOVNA KONFERENCA DR. CAIO ASSI J A Dejansko zavrnjena zahteva po zastopstvu pristanišžnikov Pristaniški delavci so namreč zahtevali, da morajo biti zastopani v komisiji, ki se ukvarja s proučevanjem bodoče pristaniške ustanove Včeraj je predsednik trgovinske dogaja, da take spomenice romajo Proseku • Kontovelu Nabrano na (4. seznam): Trobec Ivan 500, Lukša Marija 506,1 družina Verša 3000j Karla Spanger 1000, jRupel Emil 1000, drujiba Ukmar 1000, Kalin Josi-pifii 1000, Guštin Josipina 1000, Kocman Danilo 1000, Rupel Martin 2000, Pirjavec Karel 2500, Ma- f 71 fTfli iriittiof rprašeljUMarija,IlO0(b Fer' 7DID)II léna li I lija Alojz 1000. Briščik Jožef 1000, tDNlALIdUA Milič Karlo 2000, A. P. 1000, Lukša Jožefa 1000, Godbeno društvo Prosek 5000, Ukmar Karleto 1Q00, Da-nev Josip 2000, Starc Angel 1000, Cibic Rosana 1000, Regent Adrijan 1000, Milič Antonija 1000, družina Guštin-Stoka 2000, Bukavec Ida 1000, Caharija Magda 1000, Luxa Vladimir 2000, Grilanc Ida 1500, Danev Marija 2000, Pertot Josip 2000, Trobec Marija 2000, Kapun Franc 1000, Milič Marija 3000, Na-bergoj Olga 1000, Kapun Alojz 1000, N.N. Prosek 1000. Rupel Ivan 2000, Grilanc Lojze 1000. Trampuž 8tefan 2000. Skupaj 61.000. ZA POMOČ SKOPJU M-.ll Osrednji zbirni center SKGZ Ul. Geppa 9/II. od 7. do 21. ure :fi“štu»čiA.»* Gročarta,"gostilna BeteHUnfek Pesek, gostilna Vladimir Bach Draga, gostilna v Dragi Prečnik, Rojc Marino (št. 4) Praprot, Šušteršič Vido (št. 29) t Mavhinje, Sif-ca Irena od, 19, do 21. ure (iioma) .» Stivan 16, Pernarčič Evgen (doma) . . • ’ Devin, družina Tinta (šola) ves dan Gropada, gostilna pri Štefaniji Nabrano v Prebenegu (2. seznam): Novak Stanislav 2000. Kraljič Oskar 2000, Bandi Zdravko 1500, Kocjančič Danilo 1000, Kocjančič Josip 1000, Žerjul Rudolf 1000, Bandi Nevio 1000, Bandi Vittorio 1500, Bandi Rudolf 1000, Olenig Renato 1000, Samec Bruno 1000, Zerjul Albin 500, Žerjul Albin (47) 1000, Križmančič Ludvik 1000, Kraljič Darij 1650, družina Rapotec 2000. družina Bandi (22) 1000, Kočevar Milan 1000, Krmec Valerija 500, družina Vetak 350, Bandi Anton 500, druž. Bandi (41) 1000, družina Bandi (34) 2000, Bandi Vladimir 1500, Bandi Josip (5) 500, Bandi Josip 1000, Grahonja Anton (37) 500. Skupaj 30.000. Nabrano v Samatorci: Doljak Milka 1000, Pipan Maks 1500, Sirk Jožef 200, Budin Silvo 1000, Kralj Janko 1000, Kante Milan 1000, Kole Hudi 1000, Knez Albert 500, Knez Marija 1500, Doljak 200, Doljak Marija 1000, Gru-den Milka 1000, Doljak Ana 500, Gruden Angel 1000, Colja Stanko 1000, Doljak Alojz 1000, Doljak Marčelo 1000, Kocman Paulo 1000, Doljak Ivan 1000, Gruden Jožef 1500, Auber Marija 1000, Bizjak [erita 500, Gruden Gizela 1000, ožef 10D0, Gruden Stan- 22.900. mo na Opčinah (4. seznam): Malalan Karlo 1000, Hrovatin Karlo 1500, družina Vatta 5000, Guiin Jožef 1001, Frank Marija 1000, Faličič 5000, dr. Berce Lojze 5000, Berce Vlasta 2000, Simčič Dragica 2000, D’Agnolo Vinicio 3000, Vilhelm Ivanka 5000, Sosič Saška 2000, Malalan Ivanka 1000, Sosič Franc 2000, Sosič Ludvik 1000, Fonda Vera 2NX), Sedmak zbornice dr. Caidassi imel tiskovno konferenco za nekatere novinarje oziroma časopise v zvezi z delom komisije zbornice, ki se ukvarja s proučevanjem pristaniških vprašanj v odnosu do bodoče pristaniške ustanove v okviru bodoče dežele Furlanije-Julijske krajine. V bistvu je dr. Caidassi polemiziral s sindikatom pristaniških delavcev CGIL, ki zahteva svojega zastopnika v komisiji, saj je večina pristaniških delavcev včlanjena ravno v tem sindikatu. Da pa so ti delavci življenjsko prizadeti pri bodočnosti pristanišča, o tem pač ne more nihče dvomiti. Kolikor smo mogli zvedeti, je dr. Caidassi dejal, da so v komisiji predvsem zastopani člani raznih oddelkov zbornice, to je strokovnjaki, pri čemer je najbrž mislil tudi na dr. Novellija, ki je hkrati glavni tajnik Delavske zbor. niče v Ul. Duca d'Aosta, Dr. Caidassi je nadalje dejal, da bodo lahko predstavniki delavcev prispevali k delu komisije s spomenicami in predlogi ter da se bodo vedno obrnili nanje, ko pojde za vprašanja, ki se bodo tikala dela v pristanišču. Iz tega sledi, da so dejansko zavrnili zaht,evo po neposrednem zastopstvu pristaniških delavcev v komisiji ter da sprejmejo le njih posredno sodelovanje v omenjeni obliki spomenic in predlogov. Zal pa se često v prašne arhive. lu folklore Jugoslavije, vendar pa ga v današnji številki zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Objavili ga bomo jutri skupaj s poročilom o današnjih nastopih ansamblov «Taneč» (ali «Pance Pešev»), «Lado» in «Kolo» v Izoli, Portorožu in Piranu. V<*čr‘aj" ponoči okrog 3 ure so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 45-ietnega delavca Violanta Cramastetterja iz Milj, Ul. Colla-rich 3. Zdravniki so mu ugotovili zlom čeljusti, AVTONOMNA TURISTIČNA IN LETOVIŠCARSKA USTANOVA GRAD SV. JUSTA DANES zvečer z začetkom ob 21.15 uri — EDINA IZREDNA PREDSTAVA — CATERINA VALENTE V «SHOW 1963» skupno s «PAUL STEFFENS DANCERS» in druge točke mednarodnega varieteja Padec priletne ženske Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so včeraj sprejeli 78-'.etno Carmelo Giachin por. Gross-mann z Miramarskega drevoreda 38. Giachinovo so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. Priletna ženska je namreč povedala, da se je predsindčnjim ponesrečila na stopnicah stanovanja, ko se je spotaknila na neki preprogi. Pri Krasen nastop romunskega ansambla «Pereniča» v Kopru Prejeli smo poročilo o zelo lepem in uspešnem nastopu romunskega ansambla «Pereniča» na IV. festiva- ................................mn,um............................ IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Skupno poldrugo leto zapora in skoraj 30 milijonov globe Toliko je državni pravdnik zahteval za štiri oblo. žence, obdolžene tihotapstva z inozemskimi cigaretami včerajšnji kim sodil Rezerviranje in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 38-547) HUDI NESREČI NA DELU Smrt tiskarja ki mu je stroj stisnil giovo Pridržana prognoza za zidarja Okrog 11. ure so včeraj z vso I padcu si je zlomila desno stegne-naglico pripeljali v bolnišnico 38- nico. Zdravniki so si pridržali letnega tiskarja Albina Bana z prognozo. Drevoreda D’Annunzio 14. Zdrav- ------ niki so mu ugotovili verjetni zlom lobanje, podplutbo na levem sencu ter rane na desnem licu. Sprejeli so ga na prvi kirurški oddelek S pridržano prognozo. V bolnišnico ga je spremljal 25-letni delodajalec Fabio Glessi, lastnik tiskarne Glessich v Ul. Ginnastica 32 in povedal, da se je Ban ponesrečil malo prej, ko je delal pri nekem tiskarskem stroju. Iz neznanih razlogov se je Ban postavil med premikajoče ročice stroja, ki- so mu stisnile glavo. Zal so bile vse zdravniške nege za nesrečnega Bana zaman. Sinoči ob 23.30 je podlegel hudim poškodbam, ki mu jih je povzročila ročica tiskarskega stroja. Zelo verjetno je, da je Bana prijela nenadna slabost, ko je delal pri omenjenem stroju ter da se je za trenutk sklonil. Tisti trenutek pa je bil zanj usoden. S pridržano prognozo so včeraj zjutraj okrog 10. ure sprejeli na prvi kirurški oddelek 54-letnega zidarja Franca Mahniča s Konko-nela 517 zaradi udarca na zatilju in verjejnaga zloma lobanje. Mah-« niča ' so v bolnišnico V Vso naglU co prepeljali z avtom RK: Nejasno je povedal, da se je ponesreči’, pialo prej ko je hodil na nekem zidarskem odru na gradbišču podjetja Andolšek v Doberdobski ulici 12i na Opčinah. Nenadoma se je spotaknil in padel je z višine poldrugega metra ter priletel z glavo na tla. É' 4T jk' II Sr S-.' '•»—' I g V JE % Na včerajšnji obravnavi pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballari.ni, zapisnikar Chiarelli, obramba Ghezzi, Anno-scia, Amodeo in Vinciguerra) je javni tožilec zahteval od sodni-kov, naj spoznajo za krive vse štiri obtožence tihotapstva z inozemskimi cigaretami, ki se morajo v teh dneh zagovarjati pred sodiščem. Kot je znano, sedijo na zatožni klopi; Adriano Colombin, Giovanni Passante, Pietro Micheli in Giuseppe Moro. Dr. Ballarmi Slika nam kaže ravnatelja tržaške misije ameriške ustanove NCWC (National Catholic Welfare Conference) msgr. Bottizerja, ki prisostvuje pripravljanju 300 postelj z blazinami, katere so odposlali v Beograd za žrtve potresa v Skoplju. Ista ustanova je poslala iz Trsta tudi 1500 zavojev obleke v vrednosti 225.000 dolarjev in neposredno iz ZDA 727.060 tablet vitaminov v vrednosti 35.000 dolarjev. Oblačila so poslali iz pristanišča. Tu so pristaniški delavci v rekordnem času naložili sedem vagonov, ki jih je dala brezplačno na razpolago uprava italijanskih železnic in Id je poskrbela za njihove odpremo do meje je zahteval, naj sodniki obsodijo obtožence na naslednje kazni: Colombina na 3 mesece zapora ter 6 milijonov lir globe zaradi tihotapstva, na 300.000 lir globe, ker ni plačal davka na IGE ter na en mesec zapora in 20.000 lir globe, ker je prekršil predpise glede uvažanja prepovedanega blaga. Za ostale obtožence pa je zahteval naslednje kazni: za Pas-sonteja 3 mesece in 15 dni zapora ter 7 milijonov globe, 360.000 lir globe ter 1 mesec in 5 dni za-pora in 25.000 lir globe; za Mi-chelija 4 mesece in 15 dni zapora ter 9 milijonov lir globe, 450.000 lir glo-be in ) mesec ter 15 dni zapora in 30.000 lir globe; za Mora pa 3 mesece zapora in 6 milijonov lir globe, 300.000 lir globe ter 1 mesec zapora in 20.000 lir globe. Skupna zaporna kazen znaša eno leto in pol ter 20 dni zapora, a denarna kazen 29.495.000 lir. Včerajšnja popoldanska obrav. navi je potekla v zelo napetem ozračju. Morda sta na tak njen potek vplivala vročina in zatohli zrak v sodnijski dvorani. Ozračje je bilo zares naelektreno ter se ni čuditi, ge je pri. šlo sem pa tja do precej žolčnih izpadov, posebno med javnim tožilcem in nekaterimi zagovorniki. Vsi štirje obtoženci, je dejal tožilec, so se dobro poznali med seboj. Nobenega dvoma ni, da sta se poznala Colombin In Passante in prav tako sta se poznala tudi Micheli in Moro. Pri tem pa je treba pripomni, ti, da so se trije neznanci pripeljali omenjenega dne pred Co-lombinovo hišo z avtom Fiat 600 TS 24711. To je trdila Colombi-nova žena, ki je še istega dne prijavila obisik financarskim oblastem. Kot smo že poročali, je ta avto najel Moro od nekega Ci-pulla v Ul Ruggero Manna. Z druge strani pa je včeraj pričala na sodišču neka Loredana Treppo, ki je izjavila, da je pre-bila vse dni od 27. maja letos do 4. junija sfkupaj s svojo hčerko in Morom v nekem hotelu v Gra-dežu. Zenska je potrdila, da se v teh dneh (kot je znano je pri. ŠI« do tihotapskega podviga 1. junija) Moro ni nikoli oddaljil iz Gradeža. Javni tožilec pa je prebral neko izjavo lastnika ho. tela, ki pravi, da je Moro odhajal vsako jutro iz hotela že ob 6. uri zjutraj ter se je vračal tja šele pozno zvečer. Te tožilčeve trditve so napotile odv. Anno-scio, da je ostro nastopil, rekoč, da lastnik hotela ni nikakršen stražar, ki bi utegnil spremljati 6Voje goste tudi do stranišča. Dokaza pa, da je Treppova po krivem pričala, ni bilo seveda nobenega. Javni tožilec je bil sicer še pred zaključkom dokaznega postopka zahteval, naj bi sodniki zaslišali tudi lastnika hote-la v Gradežu. Zagovorniki se tej zahtevi niso uprli, toda menili so, da bi to samo zavleklo dokazni postopek. Izjavili so namreč, da smatrajo lastnikove izjave za resnične, da pa te ne utegnejo odločilno inkriminirati Mora. Sodniki so sprejeli v bistvu mnenje zagovornikov ter so odbili tožilčevo zahtevo. Na včerajšnji obravnavi so po-leg Treppove pričali tudi neki financarji, ki so pojasnili nekatere okoliščine v zvezi z aretacijo obtoženih. Po tožilčevem govoru sta spregovorila odvetnik Vinciguerra in odv. Gihezzi, ki zagovarjata Colombina odnosno Mora, Oba sta zahtevala naj sodniki oorostijo njuna varovanca. Obravnava se bo nadaljevala danes zjutraj. Neznanci so jo napadli Žrtev divjaškega nočnega napada je postala včeraj ponoči 58-let-na gospodinja Vittoria Furlan iz Ul. Panebianco. V bolnišnico so jo prepeljali z avtom RK, spremljal jo je podčastnik karabinjerjev, ki je povedal, da se je Furlanova zglasila na karabinjerski postaji v Skednju in povedala, da sta jo malo-prej napadla dva neznanca in jo brez kakršnegakoli razloga začela pretepati. Zdravniki so ji ugotovili rano na zatilju ter krvavitev zaradi udarcev. Sprejeli so jo na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi iisledili neznane napadalce. Tečaji popravnih izpitov v Dijaškem domu Slovenski dijaški dom v Trstu organizira že tretje leto počitniški tečaj za popravne izpite. Oba dosedanja tečaja sta bila zelo dobro obiskana (lani 83 tečajnikov z 207 izpiti) in uspešna. Lani in predlanskim so se v tečaj lahko vpisali samo dijaki nižjih srednjih šol; letos pa je uprava poskrbela tudi za inštrukcije nekaterih predmetov višjih srednjih šol. Letos je vpisanih 78 tečalnikov s 183 izpiti, 39 notranjih v celodnevni oskrbi, ostali pa pridejo zjutraj in so ves dan pri «delu» ter gredo zvečer domov. Čeprav je mesec avgust mesec dopustov in počitka, bodo morali zunanj' tečajniki v najboljšem primeru presedeti za učno mizico 6,40 ur, notranji pa še dve uri več., 18 predmetov bo učilo II profesorjev in inštruktorjev, nadzor pa bosta vršila dva vzgojitelja. Kot kaže, so dijakom dani naj-boljši pogoji za temeljito pripravo na izpite. Kljub mladosti in razigranosti bodo tako pritrgani za igro, zabavo in počitek. Nekaj bo seveda tudi tega. V prostem času odbojka, namizni tenis, badminton, prha namesto morja in pa sobotni domski kino. Drevi na Gradu: Caterina Vaiente Naravnost iz Švice pride danes v Trst Caterina Valente, ki bo nastopila na Gradu s svojimi po-pevkami, Caterina je že znana tržaškemu občinstvu, saj je nastopila na Gradu že S. avgusta 1960 in je bilo veliko dvorišče natrpano, čeprav je takrat Zevs robantil na nebu, ki je bilo vse pokrito s temnimi oblaki. No, letos je vreme bolj prizanesljivo m Se ni motilo nobene prireditve na prostem. «Poliglotska» Caterina (saj poje kar v sedmih jezikih) začenja v Trstu srnin turnejo po Italiji, kjer bo obiskala obmorska in klimatska turistična središča• Sanremo, Montecatini, Viareggio in Salsomaggiore. Pri nas bo nastopna samo drevi in gotovo bo na Gradu vse zasedeno. Prvi uvodni del sporeda bo posvečen «mednarodnemu varieteju», v katerega bodo vpletene razne privlačne toč. ke, povezane s plesi skupine «Paul Steffen dancers». Drugi del pa bo posvečen skoraj izključno Caterini Valente, le da bo med popevkami nastopil balet. Med občinstvom bo tudi izreden gosi: Maria Schell, ki nastopa v filmu, katerega snemajo te dni v Trstu. Na Gradil bo za to priliko na razpolago 3000 sedežev in z vseh se bo dobro videl oder. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. 28. junija letos se je neka oseba zglasila na komisariatu pri Sv. Soboti in povedala, da je v popoldnevu prejšnjega dne komaj 8-letni Mario M. ukradel jz predala prodajalne mize v neki trgovini z jestvinami v okolici 4.500 lir. Denar je potem razdelil prijateljem Kino ; Nazionale žaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.30 «Operažione FBI — 36 ore di mistero» Fenice 16.00 «Il traditore di Fort A-larno». Technicolor. Grattacielo 16.0U «Il padre della sposa» Spencer Tracy, Eiizaneth Taylor. Supercinema 16.00 «Fuga a Berlino owest». Alabarda 16.30 «Notte senza fine» Robert M'Hehum. Filodrammatico 16.00 «Zorro e 1,3 moschettieri». Colorscope. Gordon Scott. Aurora Zaprto zaradi počitnic. Cristallo 16.30 «Assassinio roi bottò» Nino Manfredi. Garibaldi Zaprto zaradi počitnic. Massimo 16.30 «Sangaree» Fernando Lamas, Arlene Dhal. Impero Zaprto zaradi počitnic. Moderno Zaprto zaradi počitnic. Astoria 17.00 «-Il sentiero degli a-manti». Technicolor. Astra Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Revija policijskih filmov. 16.00 «Scoliand Yard — sezione omicidi». Abbazia 16.00 «Legge di giuerra# — Mei Ferrer, Magati Noel. Marconi ia.00 «Cordura». Technicolor. Gary Cooper. Ideale 16.30 «Il capitano Blood» Er-rol Flyn-n. KINO NA PROSTEM Satellite 20,00 «Atlantide continente perduto». — Technicolor. Anthony Hall. Marconi 20.00 in 22.00 «Cordiura» Technicolor. Gary Cooper. Paradiso 20.30 «Viaggio in fondo al mare». Scopecolor. Walter Fidgeon. Skedenj 20.15 «Pacco a sorpresa» Y'Ul Brynner, Kary Rendali. Danes; v M1RAMARU predstava «Luči In zvoki». Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mira-mare», ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan In Karlota». GRAD SV. JUSTA DANES ZVEČER ob 21.15 edina predstava «Caterina Valente show 1963», Na sporedu: Caterina Valente, «Paul Steffens dancers» In velike atrakcije. Naročila vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, (tel, 38-347). VSTOPNICE za zaključno prireditev folklornega festivala ki bo v Kopru v soboto, dne 3. avgusta, so v prodaji v Trstu pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29243. Vstopnice so na prodaji samo še danes! Zena prof. Kjudra je včeraj povila ljubko hčerkico. Odbor in učiteljski zbor Glasbene Matice v Trstu rekata srečnim staršem i-skrene čestitke, hčerkici pa želita vse dobro v življenju. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo *Primorskega dnevnika». Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Mladinska iniciativa priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni mladinski izlet na Koroško. Cena v kateri je vračunana vožnja, hrana in prenočišče znaša 3500 lir. Vpisovanje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška, število prostorov je omejeno. Včeraj-danes Dne 1. avgusta 1963 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 70-letna Maria Micheli, 65-letni Paolo Lonzaricih, 79-letna Francesca Bukshofer por. Zencht, 33-letna Rosina Sturman, 55-lebni Francesco Palombo, 66-letna Amabile Muti por. Pinato, 61-letoi Ettore Demi-tri, 22-letni Pieranto-nio Covacc-i, 82-le-tna Santina Sain vd. Nalli. SOŽALJE Zveza vojnih invalidov NOV izreka globoko sožalje ženi in svojcem pok. Brana Antona — člana naše zveze — očeta padle borke NOV. NOČNA SLUŽBA I.EKARN Davanzo, Ul, Bernlnl 4; M ilio. Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri. Ul, Dame 7; Giusti, Ul. Bo-nomea 93. Tmnm-i predvaja danes 2. t.m. ob 18. in 20. uri na prostem film: IL CAMBIO DELU GUARDIA («ZAMENJAVA STRAŽE») muc na Igrajo: Fernandel, Gino Cervi in drugi. PRIMORSKI DNEVNIK POMEN LETOŠNJEGA LETA ZA ROMUNSKO KMETIJSTVO Vedno več mehanizacije in vedno več strokovnjakov Od zaključene kolektivizacije: množica razumnikov na podeželju, 60 tisoč traktorjev sedaj, čez dve leti 100 tisoč ■ Več umetnik gnoji! BUKAREŠTA, konec julij a, — Pomen letošnjega leta je za romunsko kmetijstvo večji kot kdaj koli v vsej povojni dobi. Tako, kot so si to leto zamislili v Bukarešti, mora dobiti vse značilnosti zglednega leta tako na gospodarskem kot na političnem področju in s tem naj se potrdijo prednosti sodobne kolektivne organizacije v kmetijski proizvodnji nad individualno proiz vodnjo ter hkrati naj se potrdi Upravičenost sklepa, ila Se prò-sei kolektivizacije zaključi štiri leta pred predvidenim rokom. Kolektivizacija kmetijstva se je zaključila lani zgodaj pomladi. Toda prvo leto v novih razmerah v kmetijstvu ni dalo zaželenih uspehov, kajti pridelek ni bil tolikšen, kot so računali. Seveda veljajo za to določeni razlogi, kajti Romunija je lani doživela sušo, poleg tega se je kolektivizacija zaključila prepozno, da bi mogli pravočasno iaveati vsa pripravljalna dela na obdelovanje zemlje v novih pogojih. Zato je sedaj bitka za višji pridelek zavzela izredno širok obseg. Kmetijstvo se je z vso težo vsililo ostalim notranjim problemom, kar se opaža tudi v dnevnem tisku. V minuli zimi na primer je 80.000 romunskih intelektualcev odšlo na podeželje, da bi kmete poučilo o novih u-krepih, o novem sistemu, da bi jim raztolmačilo prednosti m jih prepričalo. To je bil vsekakor svojevrsten rekord. Napore za boljšo organizacijo kmetijske proizvodnje so seveda, spremljala tudi znatno večja investicijska sredstva, nadalje večja uporaba umetnih gnojil ter formiranje novih strokovnih kadrov. Romunske oblasti iz mnogih razlogov niso doslej mogle biti zadovoljne s stanjem v kmetijstvu, kajti na Romunskem je bil povprečni pridelek po hektaru znatno nižji od povprečja v ostalih deželah socialističnega Vzhoda. Plafon investicijskih vlaganj, 'ki je‘bil predviden za leto 1965, s« bo uresničil že v letošnjem letu, torej dve leti pred rokom. Zaradi tega se pričakuje, da bo do konca šestletnega načrta, torej do konca 1965, celoten obseg šestletnih investicij od 23 milijard lejev znatno prekoračen. Večina sredstev se vlaga v tehniko. Strojni park se naglo veča, tako da se je povprečje 957 hektarov obdelovalne površine, na katere je leta 1948 prišel po en traktor, znižalo lani na 170 hektarov, (Pred vojno je bilo raz-tnarje po 1 traktor na 2600 ha) Letos znaša strojni park v Romuniji 60.000 traktorjev, 50.000 sejalnih strojev in 25.000 kombajnov, Do leta 1965 se bo strojni Park povečal z nadaljnjimi 40.000 traktorji in ustreznim številom ■«Jalnih strojev in kombajnov. Podoben odnos se pojavlja tu-di v proizvodnji umetnih gnojil, kamor ee vlagajo zelo velika ■redstva. Za letošnje leto je Predvidena proizvodnja 900.000 tQn umetnih gnojil, čez štiri leta Pa se bo količina proizvedenih umetnih gnojil povzpela na 2 milijona 600.000 ton. Za letošnjo letino so vezani tudi neki ob-sežnl ukrepi za hitrejše formiranje strokovnega kadra ter za a-Sronomsko in zootehnično strokovno usposabljanje množice podeželskega prebivalstva. Lansko jesen so začeli s triletnimi tečaji, ki jih je čez zimo obiskovalo o-. °li 800.000 kmetov. Poleg tega ie hila izvršena razporeditev vi-s°kega strokovnega kadra po načelu: za vsako zadružno posestvo ie obvezen en inženir agronomije, za vsako državno posestvo Pa Pet inženirjev. Na prVl p0gie(j se zdi, da dr-■ovna posestva uživajo prednost ln vendar so ti ukrepi usmerjeni predvsem k zadružnemu sektorju, kajti na te odpade nad 70 odst. obdelovalnih površin, ln tako Se bitka za boljši start ko-lpktiviziranega kmetijstva sprav-l-’a v najtesnejšo odvisnost od neglice, s katero se bo utrdila in ■'e izboljšala organizacija v za-d rnžbem sistemu. Izkazalo se |e namreč, da so v proizvodnem učinku zelo velike razlike, kadar jih primerjamo med razvitimi predvsem državnimi posestvi in zaostalimi predvsem zasebnimi posestvi. Značilno je nadalje, da se od letos dalje večji del državnih investicij daje za živinorejo. Lansko leto je ta del vzel iz celotnega proračuna investicij komaj 34 odst. Potreba po hitrejšem razvoju v živinoreji se namreč čuti v mestnem življenju, v mestni trgovini, hkrati pa jo vsiljujejo tudi večje potrebe izvoza. To nalogo bo v glavnem moral rešiti zadružni sektor, pa čeprav služijo kot vzor v proizvodnji še vedno državna posestva. Od kolektivnih posestev se prav tako zahteva, da naj se usmerijo čim bolj k proizvodnji koruze, ki je glavni kmetijski pridelek dežele. Novejše analize stanja v za- družnem sektorju pa kažejo, da je j delovna sila na podeželju med letom nezadostno izkoriščena. Dobi se vtis, da je prav v tem bistvo onega vprašanja, ki je vezano za učinek proizvodnje. Analize pravijo, da so rezervni viški delovne sile precejšnji. Zato, ko se govori o novih poteh, ki vodijo' k racionalnejšemu in optimalnemu izkoriščanju delovne sile, prihajajo te analize do o-snovnega sklepa, da je različnost kultur v zadružnem sektorju najboljša rešitev in da je treba o-pustiti sezonski značaj proizvodnje. Od tod tudi pogosto prepričevanje o potrebi intenzivnejšega razvoja živinoreje in vrtnarstva. Toda to ni vse ali bolje ni edina pot. Ob vsem tem se opaža vedno večje poudarjanje materialne pobude kot trajnejšega činite-telja za učinkovito angažiranj« delovne sile. B. D. Pivčan Stanko Žele posreduje Ameriki slovensko kulturo Žalostna mladost - Pot čez Atlantik - Na latmi je dolgočasno - Šolanje - Risbe in ilustracije V Tokiu se vneto pripravljajo na olimpiado, ki se bliža z velikimi koraki. Na sliki gradnja v elikanske tribune na velikem stadionu ■i„„„i„„iiiii„„„iii„,i„ii,ii„,i„„ii„ii„,„„,„„i„iii,„ii„„,„„i„„„III„„„IIm,II„„„|„l„„„„,i,,,,,,,,,,, l•II„„„l„„lll■l„■l■„„„tl„l„„„■l„l■1„|„|I,ll■,■■l■■>•••l„„l■„l■■■„l|■lM^n■llU■„l■llll■l■■■lHl■l■•unll■IIl■l„l„ll TEDEN DNI PO KATASTROFALNEM POTRESU V SKOPJU Glavno mesto Makedonije ni več mrtvo mesto Razgovor s predsednikom ene občine: sistematično izseljevanje ljudi, ki ne morejo prijeti za delo - Tovarne že delajo - Trgovina se obnavlja Za sedaj še gre nekako. Kaj bo, ko se bo začelo deževno vreme? Vsem tem ljudem po potrebna streha. Zato v Skopju potrebujejo veliko šotorov IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Slikarka Tiepolo v miljski «Lo squero» Trenutno vlada v Trstu razstavno zatišje in tržaški slikarji razstavljajo v turistično bolj privlačnih mestih, mladi Palčič v Benetkah, Guido Antoni pa t> Forte dei Marmi. Zato pa, nasprotno, vlada v sosednjih Miljah polna poletna dejavnost v njih občinski galeriji «Lo squero». Letos si je ta galerija prevzela nalogo seznanjati občinstvo predvsem 'X domačimi slikarji istrske obale. Po uspeli razstavi Koprčana Coceverja, ki je pokazal nekaj povsem novih del, v katerih že izdatno ljubimka s polimate-ričnim slikarstvom, je sedaj vrsta na skromnejši umetnici slavnega imena Tiepolo, ki sta ga nosila znamenita beneška slikarja oče in sin. Kot rečeno, slikarka izhaja iz miljske družine, ki pa se je verjetno senile doselila iz Benetk, domovine obeh Tiepolov. Seveda ona ne poseduje njih slikarske ognjevitosti, je pa še toliko mlada, da bo lahko nekoč tudi ona kaj dosegla na umetniškem področju. Za sedaj sledi pri ustvarjanju slik le lepotnim nagibom, ki jih ji vzbujajo senčnate pokrajine, sončne obale, cvetlice in ljudje različnih starosti, živali in otroci. Slika pa tako, kot preprostim ljudem ugaja in ti so ji tudi izkazali svojo hvaležnost: dvanajst prodanih slik, ki pa sd tudi sličice, je že kar lep materialni uspeh galerije «Lo squero». Razumeli pu ga bomo lažje, ako si natančneje ogledamo podobo deklice v rdečem, ki visi na hodniku_ V njej ni veliko umetnosti, je pa mnogo materinskega občutja. M. B. '""•im.im,,),,............m..mm....iiiiiiui...n.iiiiiiiiiiiiiii........... I,PVEN tod 21.3. do 20.4.) Dobro ‘Koristite sredstva, ki jih imate na ‘«Polago, Potreben vam bo nasvet “UoKovnJakov, Iskreni bodite, tudi yam t0 ne b0 pnjetno HOROSKOP ,®IK (od 21.4. do. 20.5.) Krasno ra-■ 'nievarije ’š sodelavci, kar bo vpli- se alo na dober potek In razvoj po-°vnitl prizadevanj Nekoliko pre-sie samozavestni. * rJ.7VOJCKA (od 215 do 32.6.) So-• lavci terjajo od vas več sodelo-velik uspeh boste do-', **> '*n si s tem utrdili položaj 'tudi v družbi k A K tod 22 6. do 22.7.) Neki vaš oslov ni tekmec bo Iskal vaše so-''lovanje' Premisliti’ bi bilo treba. Povzemajte vedno vloge Učitelja, k|(^Kre za reševanje domačih pro- LEV (od 23.7. do 22.8.) Nakazujejo lepe priložnosti. Izkoristite] jih. Preveč ste ponosni In ponos po gosto zamenjujete s trmo, odtod trenja v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Haču-najte s podporo družbe, še največ predstojnikov Drugič pazite, da vam kaj ne spodleti. Do ljubljene osebe bodite bolj popustljivi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne zanašajte se Izključno, na lastne moči' ja ria lastno intuicijo, ker bi v tem primeru pogoreli. Razumevanje v družim sa vaše težave. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Ne pozabljajte, da v tekmi niste sa- mi. Več podjetnosti In tudi naporov bo treba. Solidarnost v vaši ožji družbi. STRELEC (od 23.11. do 22.12.) V trgovini ali financah se vam nakazujejo velike možnosti. Pokažite svojo sposobnost. Pobotali se boste KOZOROG (od 23.12. do 20.1.) Stran vse skrbi, ker to, kar vas čaka. se bo dobro Izteklo. Razumevanje v družini Je prvenstveno odvisno od vašega obnašanja. VODNAR (od 21.1. do 19,2.) Ne spuščajte se v spletke glede nekoga iz ožje poslovne družbe. Reševante kake nepredvidene nevšečnosti odložite raje za prihodnje dni. RIBI (od 20,2. do 20.3.) Veliko pomoč so vam ponudili, bolj malo bo pa učinkovita. Zelo srečne ure v družini zaradi prijetnega razumevanja. SKOPJE, 31. julija - Dvanajst minut po prvem sunku katastrofalnega potresa je predsednik občine Kisela voda že bil pred svojo na pol porušeno pisarno sredi mesta, pripravljen začeti z delom, z reševanjem, z organiziranjem pomoči, skratka s prvim možnim delom za ublažitev posledic velike tra» gedije. Danes stoji ta predsednik pred nami ves utrujen, neprespan, vendar pa zbran. Stvari se namreč počasi že urejajo, razmere se obračajo na bolje. Stojimo pred njegovim šotorom pred zgradbo sobranja in izvršnega sveta, Okoli nas je na stotine ljudi. Vsakdo skuša od potrpežljivega predsednika kaj zvedeti. On mirno odgovarja, sproti nas opozarja, da ima zelo malo časa, pet, kvečjemu deset minut nam lahko posveti. Obljubljamo mu, da ga ne bomo dolgo zadrževali. Toda razgovor se vendarle prekine. V občinski štab je pravkar prispel Vidoje Smilevski, predsednik sobranja SR Makedonije. Naš sogovornik, predsednik občine Kisela voda, mu stopi naproti in šele čez pol ure je spet pri nas. Sedaj se nam nudi priložnosti da ga malo bolje spoznamo in beseda, dve o njem ne bo odveč: Mile Todorov, predsednik največje skopske in sploh makedonske občine je po poklicu ekonomist in star je 37 let. Potres mu je porušil dom, toda žena in o-troci so se rešili. Predsednik Mile Todorov je eden onih ljudi, ki delajo mirno, drzno in samozavestno, Kljub temu tudi on pravi, da so bili trenutki potresa hujši od vojne. «Naša občina je velika in bogata — pravi Todorov, ki se opira na vrata šotora, — V njej so bila podjetja, uprava, trgovina. Kisela voda se razteza zelo daleč; od središča Skopja P» vse globoko na periferijo, kilometre in kilometre daleč. Tu je pred potresom živelo 55.000 ljudi, četrtina vsega mesta. Naša občina ni bila samo velika in boga- ta. Bila je tudi lepa. In spet bo lepa, nekega dne, Cez kako leto.» ............ ............ «Vprašujete, če nas je potres ; ; močno prizadel?. Kako naj bi ► q *■ vam povedal: če' primerjamo z nesrečo.^ in zlom občine Igadija, nismo niti toliko ‘škotfe utrpeli. Niti ni. Ifild tako ’ hudi. Izpod ruševin v naši oliČini smo potegnili doslej kakšnih 40 trupel. Stanovanjski sklad je hudo poškodovan, industrija manj. Mnogo ljudi je ostalo brez strehe, toda v tovarnah so se zrušili le dimniki in le kak pogon je bil huje poškodovan. Iskreno povedano, je bilo drugim huje kot nam.» Predsednik Mile Todorov naroči, naj mu prinesejo številčne podatke, da bi naš razgovor izpopolnil s številkami, z najnovejšimi podrobnostmi. Pri njem je vse dobro organizirano. Vsi načelniki so odgovorni vsak za svoje področje, vsak za svoj sektor. In že čez pet minut so spet tu in poročajo, predsednik pa nam na kratko in jedrnato, v jeziku operativca, te podatke posreduje: «Do davi ob osmi uri je bilo iz občine Kisela voda evakuiranih okoli 15.000 oseb, od česar 3000 otrok. Evakuacija se vrši urejeno, po načrtu. Aktivno prebivalstvo, ki šteje 21.000 oseb, bo ostalo v mestu in se vključuje v delo. Tovarne začenjajo z delom. Do sedaj smo začeli s pogonom steklene volne v tovarni stekla. Delo že teče v cementi, Xm tovt*f/ii ročnih jzdel,„ kov Mirka Ginova, v enem delu tovarne mila in kozmetike. Povsod se, seveda, dela še z zmanjšano zmogljivostjo, ponekod s 50, ponekod pa že z 80 odst. delovne sile. Od vseh tovarn je najhuje poškodovana tovarna konzerv. V njej se proizvodnja še ni obnovila. Stopite v kako tovarno, vsekakor pojdite in si' oglejte. Videli boste to, 'česar vam jaz ne morem povedati. Naši ljudje so čudoviti. Mnogo onih, ki so ostali brez strehe nad glavo se je takoj vrnilo k svojim strojem. V neki tovarni so delavci — komunisti že komaj 10 ur po potresu že začeli čistiti in urejati stroje.» Vprašamo predsednika, kako je s trgovino, in oskrbo . «Šestnajst trgovin je že odprtih in delajo in imajo polne roke dela, V kratkem, čimprej jih bomo odprli še več. Največ teh prodaja prehrambeno blago ter higienske artijcle. Delimo poškodovancem toplo hrano. Včeraj so na primer v taborišču imeli djuveč in grah. V°-de je dovolj za pitje in za pta-nje. Počasi se življenje ureja. Zagotavljam vam, se ureja. Vsak novi dan je boljši od prejšnjega...» Mil« Todorov gleda na uro. Ni minilo pet, ali deset minut, Pač pa pol ure. Njemu pa se mudi. Ob deveti uri ima sestanti z načelniki. Nate bo ru- pravljal o čim hitrejši obnovitvi občinske, skupščine, ki se bo selila y barake, da bi nadaljevala z delom. Tudi za popoldne ima v svojem šotoru napovedane že tri »sestanke. Zato mu postavimo le eno edino vprašanje brez ka-'terega dànes V Skopju ni razgovora, ni srečanja. Vprašanje se glasi: Tovariš predsednik, kaj v tem trenutku najbolj nujno potrebujete? «Vsi nam pomagajo. Vsa Jugoslavija. Nismo sami. To vemo in to čutimo na vsakem koraku. Toda šotorov še vedno nimamo dovolj. Šotorov potrebujemo in barak. Imamo štiri občinska taborišča, začasna sprejemališča. Samo v enem, na civilnem letališču, je šotorov dovolj. Tako, kot doslej, še gre, dokler imamo lepo in suho vreme. Toda kaj bo, ko se začne dež? Mnogi ljudje še spijo pod vedrim nebom. Najprej je treba tem poskrbeti streho nad glavo. Zato je naše naročilo sledeče: tovariši, pošljite nam šotorov. Teh največ potrebujemo.» Mile Todorov nam ob slovesu krepko, moško stisne roko. In ni pobit, celo veder je: «Skopje ni mrtvo mesto. Skopje živi, budi se, vstaja na noge. Skopje že dela. In mesto, ki dela, ne klone.» V. L. 1=3 ■ ■ Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasna; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Italijanski akvarel; 12.15: Pogled na svet; 12,30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Z glasbenih festivalov; 17.00: Tržaški mandolinski an- sambel; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditev; 18.30: Iz del dunajskih klasi- kov; 19.00: Klarinetist Miha Guri-zek; 19.15: Zlato, tisočletni vladar sveta; 19.30: Solisti lahke glasbe; 20.00: Sport; 20,30: Gospoda rstvo In delo; 20.45: Pesmi brez besed; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Doba odjuge v sovjetski književnosti; 22.20: Jazz koncert; 23.00: Skladbe za harfo. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Orkester tedna; 13,40: Beseda fri glasba: 13,55: Pianista Russe In Safred: 14.30: Jazzovski program. 2 eie je lani dokončal rokopis o slovenskem socialnem reformatorju Andreju Bernardu Smolnikarju (1795-1869), ki ga v Ameriki štejejo tudi za apostola svetovnega miru in univerzalne republike. Prav zdaj pa objavlja v nadaljevanjih ameriška «Prosveta», ki izhaja v Chicagu, njegov rokopis: «Iz stare zgodovine Slovencev v Ameriki » Stanko žele — v angleškem pravopisu: Stanley Žele — je gotovo eden najbolj izobraženih slovenskih izseljencev v A-meriki. Po rodu je s Krasa, iz Radohove vasi pri Pivki, kjer se je rodil leta 1897. Njegov razvoj nam dokazuje, kako se lahko povzpne tudi naš preprosti človek, če ima voljo do učenja in je odločen in borben. Stanko je bil doma iz preproste hiše, a je že v zgodnji mladosti utrpel hud udarec: ko mu je bilo pet let, mu je umrla mati. Potem je vstopil v ljudsko šolo na Pivki. Se preden je dokončal ljudsko Solo, ga je zadel še drug težak udarec: umrl mu je oče Dečka se je usmilila teta iz vasi Koče pri Slavini na Krasu. Vzela ga je k sebi in mu omogočila nadaljnje šolanje. Pri teti je našel ljubeznivo oskrbo in sila dobrega, prizadevnega učitelja Franceta Verbiča, po rodu z Verda pri Logatcu. Učitelj Verbič je bil bister, razgledan mož, ki je štel pesnika Antona Aškerca za svojega prijatelja. Verbič je znal dobro risati in mladi Stanko Žele je dobil že pri njem veselje do risanja in slikanja. Verbič je posvečal svojemu nadobudnemu šolarju posebno pozornost prav iz razloga, ker ga je že kot otroka zadela težka izguba obeh roditeljev. Verbič je nudil šolarju Stanku svojo knjižnico in je v njej dobil Prešerna, Gregorčiča, Jurčiča, Finžgarja in druge slovenske literate. Sredi te iskrene povezanosti učitelja z učencem je umrl Verbič Stanko je imel v tistem času, pred I. svetovno vojno, v Ameriki brata Matijo. To ga je stalno vabil k sebi in leta 1913 — letos poteka od takrat že pol stoletja — se je odpravil Stanko preko morja. Brat Matija je živel v državi Pennsyl-vaniji na deželi. Za mladega, talentiranega Stanka, pa je bilo delo na jarmi preenostavno. Želel si jo dela v večjem kraju. Vleklo ga je k izpopolnjevanju. šolanju in znanju. Tedaj se je odločil, da bo potoval 'v Cleveland, ki je bil že tedaj naj-večja slovenska nasebilna v A-meriki in je bil znan pod imenom ameriška Ljubljana. Mladi Stanko se fe odločil, da se bo najprej spoprijel z angleščino. Zato je vstopil v Wilsonovo šolo. Po glavi pa so mu rojile še druge misli: želel se je izpopolniti v risanju. Ko je zbral toliko prihrankov, da se je vpisal v risarsko šolo, se je odločil za vstop v umetniško akademijo Harrison Technical High School v Chicagu. Njegovi želji po znanju pa še ni bilo zadoščeno, zato je odžel še » Dubucque University v Iowi. Dubucque College so obiskovali še nekateri drugi mladi slovenski rojaki, ki so se hoteli izpopolniti v znanju. Med drugim so obiskovali ta koledž še Anton Garden iz Petrušnje vasi na Dolenjskem, poznejši urednik «Prosvete». Prav tako je bil dijak tega koledža sedanji glavni urednik chicaške «Prosvete», glasila Slovenske narodne podporne jednote Louis Benigar iz Iliriske Bistrice. V tem koledžu v državi Iowa je bil tudi kranjski domačin Janko Rogelj, ki je znan kot eden vodilnih članov slovenske organizacije A-meriške bratske zveze s sedežem v mestu Ely, živi pa v Eu-clidu pri Clevelandu. Vsi ti in drugi slovenski fantje so bili v dobrih stikih z dijaki drugih narodnosti v tem koledžu, ta-ko z Madžari, Korejci i. dr. Slovenski dijaki so v koledžu ustanovili celo slovenski krožek Vodstvo slovenskega krožka je prevzel Kranjčan Janko N. Rogelj, ki je obiskoval že doma, v svojem rojstnem kraju gimnazijo, in je bil od vseh najbolj vešč slovenskega jezika. Vsi tečajniki so se izkazali pozneje kot uredniki, publicisti in pisatelji. Janko Rogelj je lansko leto izdal pri DZS v Ljubljani zbirko črtic «Kruh in srce». Stanley Žele se je razvil v pomembnega ilustratorja in je objavljal svoje slike v Ameriškem družinskem koledarju in drugod. Stanko Žele je v letih, ko živi v Ameriki, narisal tudi več motivov iz stare domovine. Naj omenim, da se mu je zelo posrečila ilustracija Predjamskega gradu pri Postojni, žele je ilustrirat tudi razne vizije in pravljice Janeza Trdine iz Gorjancev. Z Zeletom sem v stalni pismeni zvezi in me sproti obvešča o svojem delu. Naj povem, da je v zadnjem času dokončal spet peč ilustracij. «Posebno sem vesel alegorije Pomlad» in pa «Mačji festival», ki bo nekak pendant k risbi «Tihožitje in mačice» Stanley Žele obvlada dobro tudi angleščino in je prelil iz slovenščine že več pesmi naših poetov, med drugim Prešernov Moto, Gloso, Povodnega moža in Pevcu. Američanom je posredoval pesmi kamniških rojakov pesnika Antona Medveda in Rudolfa Maistra (Ptičjo romanco). Prevedel je p angleščino tudi Aškerčevega Brodnika in Cankarjeve Večerne sence. Prav ta čas izhajajo v «Prosveti» Zeletovi članki o naših slavnih rojakih v Ameriki. Mož s,i zna poiskati vire in je kot zgodovinar neutruden. Objavlja biografije slovenskih rojakov, ki so prišli v Ameriko v 17. in 1? stoletju, torej v času, še preden so začeli prihajati v novi svet naši delovni ljudje zaradi slabega gospodarskega stanja v domovini. Stanley Žele, sin našega Krasa, gleda lahko s ponosom na svoje dosedanje delo. JOŽE ZUPANČIČ M PETEK, 2. AVGUSTA 1963 Nas ni j 9.05: Pesmi; 9.50: Operna antologb ja; 14,55. Vreti)« na ital. morjih; 15.15: Valčki; 15.30: Glasbeni kar- »dicM. ia.ju: uiasDem Kar-n*t; 15.45: Glasba in turizem; 16.00: Program za n»Jmlajše: 16.30: Glas beni dlMtantt v Ottocertu ; 17 25 Berliozove operne skladbe; 18.00: 'istta; Lahka glasba; 19.00: Plesna’glas__, 20.25: Giuseppe Cassieri: «Dove abita il prossimo»; 21.00: Simfonični koncert; 22.30: Plesna glasba. II. program Koper 6.15- Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Zborovske skladbe; 14.00: Melodije za vas; 16.30: Pripovedke Iz Dunajskega geadaj 15,30: Ljudski plesi; 16.00: Pisana glasba; 16.30: Jugoslavija v svetu; 16.40: Operne scene; 17.40; Orkester Frank Hunter; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orglice; 19.30: Prenos RL; 22.15: Roman New Orleans Jazz Band; 22,40: Večerni koncert; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 5.30; Vreme na Ital. morjih; 8.20: 5 jutranji pozdrav; 8.50: Glasbe- 9.25: Koncertno dopoldne* 10 15: Ob sejem, |j.45j Stčaju lz albuma: glasbenem avtomata* 1035* Naš podlistek; 10.55: Nova 'popevka; s 11,0): Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Ing. ^*.|?o6evar: Kako zatiramo hišno gobo; 12.25: Domači napevi; 12 45: Pihalni orkester LM; 13.15: Obvestila; 13.30: Odmevi z Balkana; 14.05: Vedre in poskočne; 14.35: Ciklus Chopinovih etud; 14.54: J Suk: V baladnem slogu; 15 15 Na-Pbjki za turiste; 15.20: Zabavna glasba; 15.40: Novi posnetki APZ; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Dragulji iz oper; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Zvočna pa- ?ot>^maÀ 1845: 12 nasih kolektivov; ly.05: Glasbene razglednice; 20 00 Majhen koncert: 20.15; Zunanje- politični pregled; 20,30 Griegovi večeri; 21.00: Hammond orgle; 2115: Oddaja o morju; 22 15 Zadnji ples; 22,50: Literarni nokturno: 23.02: Skupni program J RT ; 23.40: Zabavna glasba. Ital. televizija 18.00: Program za hajmtaiše; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 2105 Cowa rd-Mengarini-Del Bono: «1 rubini di lady Alexandra»; 22.50: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Sejem sanj; 22.20: Vojna na Pacifiku: Izkrcanje na Marianskih otokih: 23.00: Športne vesti. Jug. televizija 19.45: Propagandna oddaja; 20,00: TV dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: «Noč v košutotaku» — druga zabavno glasbena oddaja* 21.45: Poročila. 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Joe Sentieri; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem ln fantazija; 9.35: Pisan program; 10.35: Nove Ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak; 14.00: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Plošče; 16.50: Diskoteka Flore An-tonloni; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Mark Twain: — Aurora Beniamino: «Bankovec za milijon funtov»; 18.35: Vaši izbranci; 20 35* «Sto mest»; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.00: Pesmi. Ili. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: L. Berkeley: Trio za godala; 19.15:'Francoska kultura; 19.35: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Welllove skladbe; 31.20: J. Audibertl: «Adam in Eva 1963»; 23.00: Rouselove skladbe. Slovenija 4.00: Dobro Jutro; 8.05: lz starejše slov. glasbe; 8.27: Prvi jutranji ples; 8.55: Pionirski tednik; VČERAJ NA GORIŠKI PREFEKTURI Predstavniki tekstilnih delavcev podpisali kompromisni sporazum Za danes napovedana 2-urna splošna stavka odpade Včeraj opoldne je pokrajinski predsednik dr. Ohientarolli povabil v svoj urad predstavnike treh sindikalnih organizacij in jim sporočil, da je bilo njegovo po sredovanje pri lastniku tekstilne tovarne iz Fodgore in Romk Tornelli brez uspeha, ker je ta vatra. j al na svojem stališču, da ne »prejme delavskih zahtev. Zvečer ob Ig. uri pa so bili sindikalni predstavniki Bergomas in Seličeva za GQIL, Mar inedia za CISL in Lodolo aa UH, povabljeni na prefekturo, kjer so se ponovno pogajali z ravnateljem tovarne Monelom ob pri sotnosti predstavnika Zveze in dustrijcev dr. Veroneseja. Prisotna je bila tudi notranja komisija tovarne. Po dveurnem razgovoru so končno podpisali kompromisni sporazum, v katerem je določeno, da bodo delavke in delavci prejeli po 30.000 lir proizvodne nagrade. Od tega so že dobili na račun 10.000 lir, sedaj jim bodo takoj izplačali nadaljnjih 14.000 lir in 15.000 lir jim bodo dali posojila, Id ga bodo vračali po 2000 lir mesečno od septembra dalje. Poleg tega bodo delavke in delavci dobil« plačanih 1# dni dopusta. Spričo podpisa tega sporazuma bo odpadla splošna stavka industrijskih delavcev na Goriškem, ki je bila napovedana za danes •d 15. do 17. ure. Tako je bilo končno zaključeno to poglavje težke in dolge borbe delavstva največjega tekstilnega podjetja na Goriškem. Poletne počitnice trgovin Pokrajinska zveza trgovcev v Oorici sporoča, da bodo spodaj navedene trgovine v Gorici zaprte v popoldanskih urah razen ob sobotah in dnevih pred prašniki, zaradi poletnih počitnic v času, ki je naveden poleg imena: Od 1. do 9, avgusta: Gaetano Azzano, Ločnik, Trg S. Giorgio 40. Od 1, do 30. avgusta: Antonio Aguzzoni, jestvine, Ul. Brigata Pavia 27; Bisiach-Pctarin, jestvine, VERDI. Zaprto zaradi poletnih počitnic do 2. avgusta. CORSO. 17.00: «Sherlock Holmes», C. Lee in T. Walters. Angleški čmo-beli film. VITTORIA. 17.30: «n sepolcro d’acqua», I. Grego in L. Pulver. Francoski čmo-beli film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Le frontiere dell’odio», R. Milland in H. Lamar. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. Drevored 20. septembra 23; Gino Bregant, kruh in mleko, Ul, Ponte del Torrione 2; Anton Rrisko jestvine, Ul. Ponte del Torrione 2; Attilio Briaco, jestvin«, Ul. Ponte dei Torrione 17; Maria Cabas, jestvin«, UJ. Torriani 2; Zita Coccani, kruh in mleko, UJ. Torrisni 48; Ofelia Comici, sadje in zelenjava, Ul. Pavia 70; Margherita Cocian-cig, sadje in zelenjava, Ul. Colonia 15; Goriška nabavno-prodajna zadruga, Ul. Don Bosco IM; Duilio de Fornasari, jestvine, Ločnik, Ul. Persoglia 28; Giuseppe Glassi, jestvin«, Ul. Pavia 68; Giuseppina Maraž sadje in zelenjava, Ul. Ponte dal Torrione 10; Giuseppe Ro-mauli, jestvine, Ul. Don Bosco 17; Maria Pecile in sinovi, jestvine, Drevored 20. septembra 47; Fede- rico Simoni, jestvine, Ul. Torriani 83; Enrico Tommasini, jestvine, Ul. Br. Casale 4«; Alma Toro» in Marconi, sadje in zelenjava, Drevored Colombo 2; Lina Zitteri, sadje in »elenjava, Ul. Br. Pavi« 74; Cooperativa operaia internazionale, jestvine, Stražic«, Od 1, do 31, avgusta: Franco Furlan, jestvin«, Ločnik, Trg g, Giorgio 16; Diodat« Miklui, jestvine, Pevma 17; Valentin Hlede in Srečko Sedmak, jestvine, Ul. Formica 11. Od 5. do 23. avgusta: Tommssi in Verbi, jestvine, Ul. Garibaldi 20; Armando Vid«, jestvin«, Ul. Colobini g. Od 29, jul. do 19. avgusta: Sentine Nocchi, sadje in zelenjava, Ul. Rastello 82, S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA 45 milijonov za ogrevalae naprave v novi industrijski šoli 4 milijone bodo potrošili z« popravilo raznih pokrajinskih poslopij Preteklo sredo zvečer je imel pokrajinski upravni odbor svojo redno sejo, ki ji je zaradi odsotnosti dr. Chientarolija predsedoval podpredsednik odv, Devetag, ki je uvodoma izrazil željo, da bi bilo uspešno posredovanje pred sednika v Comu v sporu tekstilcev. Odborniki so nato sprejeli in odobrili vrsto ukrepov za vzdrževanje raznih pokrajinskih poslopij zs skupno vsoto 4 milijone lir. Vsa ta dela naj bi izvedli v poletnih mesecih, ki so zanje najbolj prikladni Odborniki so oddali tudi dela za centralno ogrevanje v novem poslopju industrijske srednje šole, za k«r bodo potrošili 44 milijonov lir. Odobrili so tudi več drugih IIHIIIIIIIIIMIHHIIHIHIIIIIIIIIIHUlIHIIIIIIIHtllHI« Za žrtve potresa v Skopju so darovali na Goriškem Tudi včeraj $e je nadaljevalo zbiranje prispevkov za pomoč žrt-. vam potre»a v Skopju v Gorici in na podeželju. Izven te zbirke naj omenimo, da je prosvetno društvo «Kras» iz Pola-Poljan položilo pri narodni banki v Noivi Gorici 10.000 din za ponesrečence iz Skopja. V zvezi z že objavljenim seznamom prispevkov iz Doberdoba moramo popraviti naslednje: Andrej Lakovič, Jožefa Jarc in Karlo Framdolič so darovali vsak po 500 Ur in ne po 300 lir, kot je bilo pomo-toma objavljeno. Končna vsota prispevkov iz Doberdoba pa je bila pravilna. Včeraj smo objavili, da so v župniji Gabrje-Vrh zbrali skupno 37.650 lir. Prispevke so dah naslednji šupljani: V Gabrjah: Frančiška Cijan 250, Lojzka Fio-renin 500, Ida Cijan 500, družina Semolič 500, Jožica Pavletič 200, Marija Florenin 200, Štefanija Flo-renin 500, Marcela Dottori 350, Kristina Devetak 300, Lojzka Črnic 300, Milka Brajnik 300, Zofija Florenin 7 00, Angelo Mozetič 1000, Olga Mozetič 200, Irma Devetak 400, Zofija Mavrič 200, Lojzka Boikin 200, Urdih Zela 100, Viktor Devetak 100, Julko Florenin 500, Gino in Ottavio Sanbo 1000, Toni Florenin 300, Pepi Florenin 1000, Ivanka Juren 250, Angela Hlede 500, Marija Malič 300, Vera Primožič 300, Elizabeta Devetak 200, Jožef Pipan 500, Majda Predan 200, Marjuta Černič 500, Antonija Pavletič 200. Na Vrhu: Jožef Devetak! 500, Evzelija Korošec 500, Andrej Cotič 1000, La- PROSVETNO DRUŠTVO IZ SOVODENJ priredi PLES na nogometnem igrišču v Sovodnjah V soboto S. avgusta, e nedeljo 4. avgusta in v ponedeljek 5. avgusta, od 20. ure do 1. po polnoči. • V nedeljo ob 17. url TEKMA V BRI6KOLI Z NAGRADAMI Na plesu v ponedeljek bo tekma v valčku. Parkirni prostor za vozila bo na nogometnem igrišču Deloval bo dobro založen bifé s prvovrstnim vinom, «piraolado» in brezalkoholnimi pijačami. Pekli bodo tudi ČEVAPČIČE dislav Cotič 1000, Franc Črnic 300, Stanko Črnic 1000, Gabrijel Devetak 1000, Bogomil Devetak 500, Ciril Črnic 1000, Nato Devetak 1000, Angel» Vižintin 1000, Leopold Devetak 1000, Angel Juren MO, Vik-torija Devetak 500, Ivan Devetak 300, Jožef Murenec 500, Albina Fonzari 1000, Adolfo Lombardi 700, Marija Devetak 1000, Leopold Devetak 800, Marčelino Devetak 1000, Ivana Cotič 500, Alekaander Moro 1000, Jože Črnic 500, Jože Črnic 200, Rozalija Vižintin 200, Mirko Cotič 1000, Marija Černič 150, Teodor Devetak 200, Stefan Črnic 1200, Mirko Devetak 1000, Moro Josipi-na 600, Nela Devetak 500, Rozalija Cotič 200, Remo Devetak 500, Renata Devetak 600, Marija Cotič 500, Zina Murenec 500. Poleg že včeraj objavljene vsote iz Vrha-Gabrij, je župnih Stanislav Žerjal prispeval danes 500 lir. Prebivalci Steverjana: Humar Angel 1000, Zori Otelo 500, Klanjšček Karlo 500, Maraž Mario 500, Ciscito Sebastiano 600, Jakin Anton 1000, Grabnar Leopolda 200. Skupaj 4.200. Prebivalci Vrha pri Poldu Devetaku: Zotti Ludvik 450, Černič Franc 400, Devetak Franc 300, Devetak Alojz 200, Frandolič Angel 600, Devetak Karel 300, Devetak Izidor 200. Černič Rudolf 200, Zotti Jožef 100, Černič Virgil 100, Korošec Tatjana 390 Devetak Ivan 200, Zotti Rozalija 100, Cotič Ivana 200, Černič Jožef 300, Zotti Jožef 200 Gril Franc 300, Gril Dominik 300, Cotič Rado 200, Juren Leopold 200, Zotti Franc 150, Černič Jožef 300, Devetak Anton 300, Devetak Anton 500, Cotič Ivana 300, Gril Oskar 500, Gril Dominik 300, Vižintin Andrej 300, Devetak Leopold 440. Skupaj 8.330. Prebivalci Oglavja: Gravner Jožef 5000, Primožič France 1000, Klanjšček Milko 20Q0, Vendramin Jožef 1000, Gravner Anton 2000, Miklus Milena 500, Cibič Ivan 300, Klanjšček. Jožef 3000, Sfiligoj France 500, Drufov-ka Karlo 2000, Obljubek Gizela 1000 Primožič Jožef 1500, Koršič Karlp 1000, Mikluž Jože 500, Mar-kovič Elizabeta 500, Klanjšček Rozalija 3000, Figelj Apton 2500, Sfiligoj Leopold 500, Klanjšček Anton 1000, Pintar 800, Skupaj 29.300. Prebivalci iz Jamelj: Jami je: P»hor Andrej 2000; Pod-gora: Klavčič Dori 2000; Gabrje: Primožič Vid 700. Skupaj 4.700. Prebivalci Gorice (meato): Dr. Danilo Rustja 2000, peter Lovišček 500, Smet Jožica }000, Vuge Adolf 1000; Podgornik An« ton 1000, Velišček Teodor 1060, Lu-kežič Vladimir 3000; Polh Franc 1000, Orel Rihard 300, Nanut Danilo 1000, NJ4 2000. Furlan Renato 1000, N .N. 10.006, Ker*e vani Jožef 5000, Cotar Ludvik 10.000, družini Lutman Paolo in Gravher Franc 5000, Rodaro Homan 1000, Vižin M. 1000, N.N. 3000, K. 5000, V, J000, H.T. 1000, C. 1000, Cossi Alfonz 100.000, Cej Alojz 2000, N.N. 5000; Leban 1000, Kuštrin 1000, Cuk1 Bojan 1000, Vižin Doro' 2000, Koren Stanko 2000, Viatori 7000, Plahuta Ivan 1000. Skupaj 179.800. Prejšnja vsota 667.700 Danes objavljeno 226.830 Skupaj 894.530 ZBIRALIŠČA ZA POMOČ V SKOPJU Osrednji zbirni center nd sedežu SKGZ in SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1-1. od 8. do 14. ure. Zbirališče na sedežu prosvetnega društva «O. Zupančič» ti Standretu, ob delavnikih od 19. do 21. ure. Na sedežu prosvetnega društva v Steverjanu ob delavnikih od 21. do 22. ure. Piri prosvetnem društvu v Doberdobu ob delavnikih od 20, do 21. ure. Za Pevmo, Oslavje in St. Maver »prejemajo prispevke na sedežu prosvetnega društva v Pevmi od 20. do 21. ure. V Sovodnjah sprejemajo prispevke za vso občino na sedežu domačega prosvetnega društva ob delavnikih od 20. do 31. ure. V Jamljah »prejemajo pri. spevke pri Jožetu Pahorju. V Dolu pri Vižintinu, bencinska črpalka. Na Vrhu pri učitelju Poldu Devetaku. V Ronfcah pri Mirku Vižintinu, Via del Ronco M, ter pri Francu Jarcu, Via Valtellina št. 14. V Tržiču pri Jošku Pahorju, Via S. Polo 136 ter pri Josipu Lakoviču, Via S. Polo 146. ukrepov za Javna dela ter v korist umobolnih in nezakonskih otrok. Počitnice trgovin za Veliki šmaren Številni trgovci iz Gorice, ki ne spadajo v kategorijo jestvin-skih trgovin, so izrazili pri pokrajinske zvezi trgovcev željo, da bi ob prazniku velikega šmarna obdržali trgovine zaprte tudi v soboto 17, avgusta. Ker je s pre-tekturnim odlokom že predvidena zapora trgovin dne 15., 16. in 18. avgusta, bi v primeru, da bi ostale trgovine zaprte tudi v soboto, imeli trgovci in njihovi uslužbenci štiri zaporedne proste dneve od 15. do vključno 18. t.m. Pokrajinska zveza trgovcev s tem v zvezi poziva vse prizadete trgovce, ki bi želeli imeti zaprto dne 17. avgusta, naj to nemudoma sporočijo v njenih uradih, da bi Jahko sprejela potrebne ukrepe na pristojnem mestu. Kratke iz bolnišnice Včeraj ob 9.30 je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gori ci 51-letni Lino Batistuzzi iz Ul. Franconia 4. Možu je postalo na delu nenadoma slabo, padel je na tla in se močno udaril v levo lice. V bolnišnici so ga pridržali za 8 dni. Popoldne ob 14.30 pa je iskal pomoči 18-letni Roberto Caini ir Gorice, Corso Italia 118, ki je padel s kolesa in se pri tem* ranil v desno stran reber. V bolnišnici se bo zdravil 8 dni. Ob 16.30 so sprejeli na zdrav, ljenje 57-letnega Pia Dondo u Corone, "tei se je ponesrečil na de lu pri podjetju Sacca v Gorici ter se ranil v desno roko. Okre-val bo v 15 dneh. Ob 16. uri so nudili prvo pomoč 46-letnemu Lucianu Perisuttiju iz Gorice, Ulica LungTsonzo 65. V svoji delavnici se je obdrgnil na desnem kolenu z brusilnim kam nom. Okreval bo v 10 dneh. Zaprta cesta v Medei Na prošnjo županstvo iz Medee je podpredsednik pokrajinske u-prave odv. Devetag odredil, da bo v nedeljo 4. t.m, od 8. ure do ponedeljka do i. ure zaprta za vsa vozila Ulica Friuli v Medei in prav tako od 20. do 24. ure v ponedeljek 5. t.m. Ta zapora je potrebna, da se preprečijo nezgode ob priliki krajevne Sagre, ko bodo v tej ulici postavili paviljone. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. Po dolgi in hudi bolezni je včeraj umrl v civilni bolnišnici v Gorici naš dragi Ivan Gorkič v 71. letu starosti. žalostno vest sporočajo soproga Elizabeta, hčerke, sinovi in ostali sorodniki. Pogreb bo danes v petek ob 18. uri v Rupi. Žalujoči ostali Rupa, 2.8.1963. PRVI DAN SVETOVNEGA KOLESARSKEGA PRVENSTVA V DIRKALIŠČ,NIH PANOGAH 3 Italijani v osmini finala hitrostne vožnje amaterjev V zasledovalni vožnji razočaranje «plavih» LIEGE, 1. — S prvimi izločilnimi borbami se je danes začelo svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčmh panogah. Začele so žanske, ki so se z vsemi svojimi nežnimi silami vrgle v borbo, da si zagotovijo pravico nastopa v nadaljnem delu tekmovanja. Tako v zasledovalni kat v hitrostni vožnji so se v polfinale ozi- Izidi izločilnih voženj DUnn tv»), U’\ 8. I ,), 3. L. Smits (Bei ). V. SKUPINI: 8. R. Ganneau ZASLEDOVALNA VOŽNJA ŽENSK I. SKUPINA: Burton (VB) 4’15”2 — Tihomiro va (SZ) 4’19”2. II. SKUPINA: Reynders (Bel.) 4’14”5 — Ribacen-ko (SZ) 4T9”. III. SKUPINA: A. Illingworth (VB) 4’27”1 — R. Ganneau (Fr.) 4’35”3. IV. SKUPINA: Renee Thuin (Fr.) 4’35”7, Polfinale bo v nedeljo popoldne in sicer: Reynders (Bel.) -« Tihomirova (SZ). Burton (VB) — Ribacenko (SZ) HITROSTNA VOŽNJA ŽENSK I. SKUPINA: I. Savina (SZ) 14’’2, 2. Flageolet (Francija). II. SKUPINA: 1. Kiricenko (SZ) 14”, 2. Row-botham (VB), 3. G. Calile (Fr.). UL SKUPINA: r (Fr.), IT.---------- _ 1. Jermolajeva (SZ) 14”3, 2. Ru- sworth (GB), 3. Naeeaena (Belg.). REPKSAZI I. SKUPINA: I. Rowbotham (VB) 14”1, 2. Smits (Bel.), 3. Flageloet (Fr.). II. SKUPINA: 1. Rusworth (VB) 14”, 2. Calile (Franolja). III. SKUPINA: 1. Naessena (Bel.) 14”1, 2. Ganneau (Fr.). FINALE PORAŽENIH: 1. Smits 13”9, 2. Ganneau (Fr.), Flageolet (Fr.), 4. Calile (Fr.). V četrtfinale, ki bo v soboto popoldne, so se uvrstile: Savina (SZ), Kiricenko (SZ), Dunn (VB), Jermolajeva (SZ), Rowbotham (VB), Rusworth (VB), Na-essens (Bel.) in Smits (Bel.). ZASLEDOVALNA VOŽNJA AMATERJEV I. SKUPINA: Heinemann (àv.) S’10”8 — Scancelli (It.) 6’18”8. II. SKUPINA: Moskvin (SZ) 5’07”S — Spiegel berg (Nem.) 5’10"3. III. SKUPINA: May (Nom.) 8T5” - Leahy (J. Ar.) 5’16”1, IV. SKUPINA: Oudkerk (Hol.) 5’09”7 — J.C. Des-doits (Fr.) 5T9”. V. SKUPINA: Jensen (Dan.) 5’06’7 — Cuch (Fr.) K'II'V VI. SKUPINA: Rancati (It.) 5T4”4 — Bonnier (VB) 5’14”5. VII. SKUPINA: Van Loo (Bel.) SW — Frey (Dan.) 5’10’\ VIII. SKUPINA: Walscharts (Bel.) 5’05 ”9 — Bu-chelle (Av.) 5’24“4. IX. SKUPINA: Porter (VB.) 5’05"5 — Latocha (Pol.) 5’11”2. X. SKUPINA; Lanshaw (Avsl.) 5’10"4 — Lang (VB) 5T9”. XI. SRUPINA: Sore (Madž.) 5’23”6 - Mulder (J. (Afrika)) 6’24”0. XII. SKUPINA! Seidenberger (Av.) 5’23”1 — Ya-mafugi (Jap.) 5’24"7. XIII. SKUPINA: Josefowiz (Pol.) 8*09”3. četrtfinale, ki bo v petek zvečer, bo potekal kakor sledi: Van Loo (Bel.) — Frey Jensen Morgen (Dan.). Porter (VB) — Oudkerk (Hol.). (Poljska). K, Jensen (Dan.) — Moskvin (SZ). HITROSTNA VOŽNJA AMATERJEV I. SKUPINA: I. Bianchetto (It.) 12”1, 2. Ka-wachi (Jap.), 3. Wechecki (Pol.). II. SKUPINA: 1. Trentin (Fr.) 12”2, 2. Gibbon (Trin.), 3. Boiler (Sv.). III. SKUPINA: 1, Baensch (Avsl.) 12”2, 2. Nolten (Hol.), 3. F. Jensen (Dan.). IV. SKUPINA: 1. Romanov (SZ) 12”1, 2. Grieco (ZDA), 3. Vandremmo (Bel.). V. SKUPINA: 1. Turrini (It.) 12”3, 2. Herger (Sv.), 3. Duckert (Dan.). VI- SKUPINA: 1, Van Dert Tauw (Hol.) 12”2, 2. Bodniks (SZ), 3. N. Dredborg (Dan- vil. SKUPINA: 1. Sercu (Bel.) 11”8, 2. Kobusch (Nem.), 3, Staub (ZDA). VIII. SKUPINA: 1. Mar* (J. Af.) 11”7, 2. Grucht (Fr.), 3. Szymanski (Pol.). XV. SKUPINA: 1. Damiano (It.) 12”4, 2. Alsop (VB), 3. Sato (Jap.), 4. Binder (Avstrija). AMATERJI ZA MOTORJI 1. De Loff (Bel.), ki je prevozil 50 km v 40’50”4, s povprečno hitrostjo 73,453 km. 2. Luginbuht (Av.) 3. Romyn (Hol.) 4 Kuten (Fr.), 5. Schindler (Nem.L 8. Dhorvt (Bel.), 7. Bet-tiau (Fr.). roma v četrtfinale uvrstile tekmovalke, ki so bile na seznamu favoritinje. Tudi amaterji so se preizkusili v zasledovalni vožnji- Dva pri-javljenca sta se odpovedali tekmovanju, a kljub temu je bilo potrebno sestaviti 13. skupin. Najboljši čas je zabeležil Belgijec Van Loo, ki je 4 km dolgo progo prevozil s povprečno hitrostjo 47,166 km na uro. Za italijane se je tekmovanj* v tej panogi končalq že v uvodnih potezah. Tako Rancati kot Scancelli sta bila izločena, ker sta dosegla slabe čase. Od 28. tekmovalcev se jih je v četrtfinale uvrstilo le 8 :n sicer tisti, ki «o dosegli najboljše čase. Za naslov se bodo tako borili po 2 Dane», 2 Belgijca ter po en Holandec, Anglež, Poljak in Rus, V hitrostni vožnji amaterjev »o se vsi trije Italijani brez težav uvrstili v nadaljnji dal tekmovanja. Sedanji svetovni prvak se je brez posebnega truda odkrižal tekmecev in isto se lahko ječe o 22-1 etn e m Turriniju, ki je imel vrhu tega še srečo, da je njegov najnevarnejši tekmec Danec Duckert padel. Va zadnji skupini je Damisno prav tako zmagal. KOŠARKA MOSKVA, 1, — Petorka sovjetske armije je danes premagala v tretji, odločilni tekmi, španski Real Madrid 99:80 (48:32) in si tako osvojila letošnji pokal evropskih košarkarskih prvakov. SZ BOR vabi udeležence tečaja v Rovinju, da se zberejo jutri v soboto 3. t.m. ob 10, url zjutraj na avtobusni postaji na Trgu stare mitnice (Barriera). V TRETJEM NASTOPU EVROPSKE TllRNEJI ZDA-Nemčija 141:82 v atletskem dvoboju Najboljši evropski čas sezone Nemca Haasa v teku na 400 m z ovirami HANNOVER, 1. — V drugem dnevu atletskega dvoboja ZDA — Nemčija so bili Američani še bolj uspešni. V enajstih disciplinah so si zagotovili kar 10 zmag, medtem ko so Nemcem prepustili samo «no prvo mesto in sicer v teku na 10.000 m. Od Nemcev se je zelo izkazal Ferdinand Hass, ki je v teku na 400 m z ovirami zasedel sicer tretje mesto, a je zabeležil najboljši evropski čas letošnje sezone. Dvoboj ZDA — Neemčija se je Walncharts (Bel.) — Joaefowiz | llams, Cawley, Carr) 3’02”8. končal z zmago gostov 141:82. Zmagovalci v posameznih panogah so naslednji: Hoja na 10 km: Ron Zinn (ZDA), 46’40”8- 400 ovire: Res Cawley (ZDA) 50”1, 3. Ferdinand Hass (Nem.), 50”4 (najboljši evropski čas letošnje sezone). 200 m: Bob Hayes (ZDA) 20’’6. Kopje: Frank CoveUi (ZDA), 80,71. Višina: Paul Stuber (ZDA), 2,01. 3000 zapreke: Pat Traynor (ZDA), 8’44”4. 1500 m: Morgan Groth (ZDA) F42”3, Krogla: Dave Davis (ZDA) 17,89. Troskok: Ralph Boston (ZDA) 15,75. 10.000 m: Peter Kublcki (Nem.) 29’26”6. Štafeta 4x400: ZDA (Milbrun, W11- SCHIO, l. — Med današnjim nd-tingom je Silvano Meconi vrgel kroglo 18,38 m daleč, kar je letošnji sezonski italijanski rekord. POKAL DE GALEA VICHY, i. — Po prvem dnevu polfinala teniškega turnirja za pokal De Galea je Italija v vodstvu nad Belgijo z 2:0, medtem ko Je stanje med SZ in CSSR neodločeno 1:1. TENIS ZA DAVISOV POK Al. LONDON, 1. — V prvem slnglu finala evropske cone za Davisov pokal je Anglež Mike Sangster premagal po treh urah in 18 minutah borbe Sveda Lundquieta a 8:6, 8:2, 4:6, 12:10, 9:7 in tako povedel Anglijo v vodstvo z 1:0. Drugi single pa so morali zaradi teme prekiniti, ko Je bil Anglež Bob Wilson v vodstvu nad Ulfom Schmidtom 4:6, 6:4, JOŽE VARGAH t OrfMAREZIG do MADRIDA 20. ,Le v redkih primerih seveda. Zdaj vam bo tudi mnogo a že, ker vam bodo pomagali graničarji, da vas varno spra-, ljo čez mejo.’» «Pa si pristal? Si res šel kdaj čez mejo?» sem ga prašal. «Do zdaj samo dvakrat. Prvič Je šlo vse gladko, drugič pa so mi bili Italijani za petami in v bližini meje bi me jili skoraj ulovili. Na srečo pa sem imel pri sebi dve ročni granati in sem ju zagnal med zaslodovavce. Oni so se vrgli na tla, jaz pa sem izrabil to priliko in se pognal čez mejo na varno.» Prigovarjal sem mu, naj pusti to nevarno delo in naj gre rajši z mano v Francijo ali Rusijo. «2e sam sem večkrat razmišljal o tem,» mi je odvrnil. «Zadnjič sem se menil z Alojzom Svagljem. Tudi on bi Jo rad mahnil od tod.» «Pa pojdimo v treh,» sem mu dejal. Se isti večer smo s« vsi trije sešit in pogovorili. Naslednjega dne smo šli v mesto in si kupili zemljevid, kompas in vsak svoj nahrbtnik. Odločili smo se, da odpotujemo v Rusijo in 13. oktobra smq se odpravili navsezgodaj na pot. Do Maribora smo se peljali z vlakom. Tam smo ostali dva dni. 14. oktobra smo se odpravili proti meji na sektorju Maribor—SpUJ*. Tistega dne nismo mogli priti čez mejo, ker je bila gosta mogla in Je vet dan rosilo. Vsi premočeni smo prenočili na nekem kozolcu. Drugi dan smo se odpravili naprej. Morali smo biti prav blizu meje. «Se kakih sto metrov, pa bomo v Avstriji,» smo si rekli. Tedaj pa so iznenada zadoneli klici: «Stoj! Stoji» Bili so jugoslovanski graničarji. Ucvrli smo jo proti gošči, oni pa sa nami. Droli se Je kmalu upehal in Je začel zaostajati. Ujeli so ga. S Svagljem pa sva tekla dalje, se zarila v žive meje in se skrila v gošči. Tekli so mimo in naju niso opazili. V gošči sva tičala ves dan in šele opolnoči sva začela lesti previdno dalje. Naslednjega Jutra sva se snašla nad Spiljem. Bila sva v Avstriji. Skrita v nekem vinogradu sva zobala grozdje m kovala nadaljnje načrte. Rasgrnila sva po tleh zemljevid in si začrtala najino pot. Sklenila sva, da pojdeva do Gradca peš, in to po stranskih pot#h. Morala sva biti previdna, saj nisva imela ne potnih listov ne dovolj denarja. Kljub vsem težavam pa sva se domenila, da Jo mahneva naravnost proti Sovjetski zvezi. OD MEJE DO MEJE Dalje Je šlo laže kot sva si mislila. Do Gradca sva prišla brez velikih težav. Od tod sva se obrnila proti severovzhodu v smeri proti Bratislavi. Dnevno sva pešačila od 50 dp 60 ki- lometrov. Iz strahu pred orožniki sva hodila še vedno le po stranskih poteh. Prenočevala sva po senikih in kozolcih, hranila pa sva se večinoma s kruhom in mlekom, ki sva ga dobila pri kmetih. Skoraj povsod sva dobila mleko zastonj, denarja sploh niso hoteli sprejeti. Ko sva prišla utrujena in izčrpana do češke meje, pa so se začele spet težave. Na avstrijsko-češkoslovaški meji blizu Bratislave loči obe državi le rečica Aspern. Voda ni bila globoka, zato sva hodila gor in dol ob bregu in Iskala primernega mesta, da bi reko prebredla. Tedaj sta se nama približala dva avstrijska obmejna stražnika in naju vprašala, kam sva namenjena. Povedal sem jima, da imava na češkem sorodnike in da bi jih rada obi skala. Eden izmed avstrijskih stražnikov je bil dober in uslužen. Ponudil se je, da naju prepelje čez reko s čolnom- Dal sem mu šiling in kmalu sva bila na drugi strani Tam naju Je ustavil češki obmejni stražar in naju ni pustil naprej. Zaman sva mu zagotavljala, da obiščeva samo sorodnike v bližnji vasici in se kmalu vrneva. Bil je neizprosen. «Brez potnega lista nikamor!» je ponavljal. «Tu je češkoslovaška država!» Nič ni pomagalo. Avstrijski obmejni stražnik naju je moral odpeljati spet nazaj. Na drugem bregu sem trkal na njegovo dobro srce. Dal sem mu še en šiling in ga prosil, naj poizkusi priti čez revico kje drugje. Ves dan se Je trudil in prizadeval, na večer pa se mu je prav v bližini Bratislave res posrečilo, da naju je prepeljal na drugi breg. Ko sva se odmaknila nekaj kilometrov od meje, sva mislila, da sva že na konju. Pod nekim drevesom sva počivala in se domenila, da bova potovala skoz vso češkoslovaško republiko peš prav do Karpatov, od ondod pa v Rusijo. Nekaj časa nama Je šlo kar gladko. Ko sva se pa že bližala svojemu cilju, so naju v Koiicah aretirali in odpeljali UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 b 11 TELEFON »3-868 letna 1800 Ur, oulletna 3500 Ur, celoletne 6400 Ur - FLRJ. v tednu Stritarjeve ulica 3 - L telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v spet v Bratislavo. Tam so naju zaprli. «Drugi dan me je poklical policijski komisar in me vprs šal, od kod sem in kam sem nameraval. Odgovoril sem mt da sem iskal delo v Avstriji, in ker ga nisem mogel najt. sem prišel na Ceškoslovanško, da bi dobil morda tu tak službo. «Zakaj ste pa pobegnili iz Italije?» Je hotel vedeti. «Ker v Italiji preganjajo Slovence in antifašiste.» «Zakaj pa niste ostali v Jugoslaviji? Tam menda Sle vencev ne preganjajo,» je vral vame. «V Jugoslaviji je težava s službami,» sem odvrnil. «Plač so slabe in življenjski standard prav nizek» «Meni se pa zdi, d* vam ni toliko za zaslužek, temve imate nekaj drugega za bregom.» Sumil Je, da sem komunist in da sem nameraval zbežat v Rusijo, V zaporu sem ostal še tn dni. četrti dan sta me odpeljsii dva orožnika do avstrijske meje, mi pokazala samotno stez« in rekla: «Tam je Avstrija. Zdaj pa le glej, da brž izgineš! Če s< prikažeš pa še kdaj na češkem, presediš v luknji najman tri mesece!» In tako sem bil spet v Avstriji, brez potnega lista, skori brez denarja in čisto sam. V začetku sem upal, da se s Svag ljem še kje srečava, toda zaman. Moral sem na pot, tod: kam? Bil je november. Mrka pozna jesen. Nizki, težki oblak so viseli nad pokrajino. V dolinah je ležala megla. Narahlc je pršilo. Naposled sem se odločil, da jo mahnem navarnost nt Dunaj. Pri sebi sem imel naslov urada za mednarodno pomol beguncem. Morda dobim tam celo potni list za Francijo. (Nadaljevanja sledi) IN 84-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Vile» 3 Pellico MI, Tel 33-82 - UPRAVA: TRRT - UL SV n i» - Tel it 87-388 - NAROČNINA: maatVfui flfiu m 'im-L.!. ".nart *** pu”me*r‘* 40 Urtno ‘«J* dln' P°lletno m dta. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537« - z» FLRJ: aDIT DZS 'Ljubljana PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XIX. St. 183 (5558) ŽIVLJENJE V PONESREČENEM^ SKOPJU SE POLAGOMA FORMALIZIRA Še trinajst lahkih potresnih sunkov Najnujnejše: vsaj začasna streha zal00.000 ljudi Tako se poudarja v včerajšnjih sklepih izvršnega komiteja ZKJ, ki določajo ustanovitev posebnega kreditnega sklada tudi z inozemskimi posojili - Nujnost obnove gospodinjstva in nabave potrebščin - Izjava predsednika mestne skupščine Blagoja Popova TRST, sobota 3. avgusta 1963 Popov je dalje izjavil, da je najbolj pereče vprašanje nastanitev kakih 100.000 prebivalcev, ki so še vedno brez strehe. Večini prebivalcev je potreb- BEOGRAD. 2. — Preteklo noč so zabeležili v Skopju nadaljnjih 13 potresnih sunkov. Od 5.15 v petek 26. julija so do 0.25 v pretekli noči zabeležili skupno 220 potresnih sunkov. Do sedaj so potegnili izpod ruševin 837 trupel, od katerih so jih identificirali 691. Včeraj je predsednik mestne skupščine Skopja Blagoje Popov izjavil, da je po prvem katastrofalnem potresu videti v življenju mesta znake vedno večje organiziranosti. Prebivalstvo se v vedno večjem številu aktivno vključuje v vse akcije za odstranitev posledic katastrofe. «Poudariti moram,» je dodal Popov, «da je bila morala prebivalcev od prvega trenutka po katastrofi na izredni višini, kar v marsikaterem pogledu olajšuje napore za okrepitev organizacije v vseh njenih oblikah.» na tudi obleka. Računati je treba, da bodo morali prebivalci ostati pod šotori precej dolgo. Zasilno bivanje pod šotori pa je možno samo, če bo prebivalstvo preskrbljeno s posteljnino in z obleko. «Pripomniti moram,» je dejal Popov, «da se mi zdi, da iz pisanja našega tiska in raznih izjav zadnje dni ni dovolj razumeti dejanskega stanja Skopja in njegovih prebivalcev. Izrazi, ki jih uporabljamo glede na normalizacijo življenja, niso v nobeni zvezi s pojmi, ki v normalnih razmerah pomenijo normalizacijo. V tem primeru gre pravzaprav za to, da ustvarimo najbolj elementarne pogoje za obstoj in o-hranitev sposobnosti z napori, ki bodo potrebni za ublažitev posledic te katastrofe. V okviru naporov za ureditev razmer je izredno olajšanje pospešena evakuacija gospodarsko neaktivnega prebivalstva. V prihodnjih dneh bo treba nadaljevati organizirano evakuacijo tudi v najbolj oddaljene kraje naše dežele, ker so bližnji kraji v glavnem.že polni evakuaranih prebi\yil4py ’'*§kopji.» Da bi vsaj deloma ublažili tegobe tistih prebivalcev, ki so zgubili vse premoženje in obleko, je®ir#stna skupJčina sklenila daji t{ym „djaižioajn -eni "pii H io je TTapravil potres. #opov je J- rekel, da se program jjmruAevj S»!? | Eden od toliko pretresljivih prizorov na ulicah porušenega Skopja uiiiiiiiiiriiffiiniHiiiHiiiiiiiiiiiiiii, 111111111,11,1 uiumim,m,,ut,HniiiiiminiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiitùiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinimt,umi,nimi,,m V PONEDELJEK PODPIS SPORAZUMA PROTI JEDRSKIM POSKUSOM ■ ■■■■im." * I' 1 ■ y f.,.. . ---------- ...........—...... — 4j. Dean Rusk in lord Home danes v Moskvi se bosta sestala tudi s Hruščovom kjer Posvetovanje med ZDA in Anglijo ■ Izrael predlaga regionalni načrt za razorožitev Srednjega vzhoda - Bonn skuša ustvarjati težave MOSKVA, 2. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk "in\bril| »anski zunanji minister lord Home bosta pril «ne na moskovsko letališče. Jutri zvečer se nske delegacij« udeležili večerje v rezidenci —.... »lanika. Za nedeljo niso napovedani uradni sestanki V ponedeljek zjutraj bo Rusk----------------— * napravil vljudnostni obisk Hru-Sčovu in zunanjemu ministru Gromiku, ki ga je uradno pova-cn, naj od torka dalje ostane I? nekaj dni v Sovjetski zve- , .'3.°dpis sporazuma o delni pre-Kinitvi jedrskih poskusov je do--?Cen za ponedeljek popoldne, erjetno bo opoldne v Kremlju kupno kosilo članov treh delegacij. Zvečer se predvideva ve-sprejem. V torek se bodo voditelji treh uelegacij — Gromiko, Rusk in °rd Home — zbrali na delovnem sestanku: zvečer bo sprejem v a-meriškem poslaništvu. v sredo bo Dean Rusk obiskal Leningrad. Ob njegovem povratku se bodo začeli dvostranski razgovori Ruska z Gromikom. Pred-videva se, da se bo Rusk proti koncu tedna sestal s Hruščovom. Danes je imel ameriški predsednik Kennedy še zadnji razgovor z Deanom Ruskom, ki .je zve-odpotoval iz Washingtona v Moskvo. Pri razgovoru so bili navzoči tudi Averell Harriman, ravnatelj agencije za razoroži-tvene zadeve Foster in bivši poslanik v Moskvi Thompsoni, ki sestavljajo ameriško delegacijo, ki Potuje v Moskvo. Ameriški opazovalci izjavljajo danes, da bi ZDA lahko podpisale Pogodbo o nenapadanju med državami atlantskega pakta in varšavskega pakta, ne da bi to polnilo priznanje Vzhodne Nemčije. Kennedy je namreč na tiskovni konferenci izjavil, da je sama Sovjetska zveza predlagala, naj 01 imele vse države možnost pridružiti se moskovskemu spora-»au, s tem da bi položile rati-■.k.aeijske listine pri eni od treh držav podpisnic sporazuma. Ken-nedy je dejal, da je Sovjetska zveza predlagala ta postopek, ker Indi ona ne priznava in ne namerava priznati nekaterih držav, ki bi se utegnile pridružiti sporazumu. Na podlagi tega postop- ka bi se čija pridružHi8!n>oM*unih^ s\efc da bi položila ratifikacijske listine samo pri Sovjetski zvezi. Ameriški opazovalci izjavljajo, da bi tak postopek omogočil državam NATO, vključno Zahodni Nemčiji, podpis nenapadalne pogodbe z državami varšavskega pakta, ne da bi priznale Vzhodno Nemčijo. Iz Londona je danes odpotoval v Moskvo sovjetski poslanik Soldatov, ki bo prisostvoval podpisu moskovskega sporazuma. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je zelo verjetno, da bo imel lord Home v Moskvi razgovor s Hruščovom. Vendar pa pripravlja program njegovega bivanja v Sovjetski zvezi britansko poslaništvo v Moskvi, zaradi česar niso znane druge podrobnosti. Dalje je predstavnik izjavil, da bo udeležba zunanjega ministra pri, obisku Mac Mitlana na Finskem od 6. do 9. avgusta odvisna od obveznosti zunanjega ministra v Moskvi. Glede vprašanj, ki zadevajo jedrsko oboiožitev, ki sta jim omenila Kennedy in Mac Millan v svojem pismu de Gaullu, je predstavnik izjavil, da se bodo ZDA In Velika Britanija še dalje posvetovale. Pri tem je poudaril tesno sodelovanje med ZDA in Veliko Britanijo pri tej pobudi in je zanikal trditve, da je med 'Londonom in Washingtonom prišlo do nesoglasij glede morebitne ponudbe atomskih Informacij Franciji. . , . V Tel Avivu se je zvedelo, da je izraelska vlada skupno s sporočilom, da se pridružuje moskovskemu sporazumu, izročila poslanikom ZDA, SZ in Velike Britanije tudi zahtevo, naj bi te tri. države podprle izraelski načrt za razorožitev na Srednjem Vzhodu. V Bonnu je predstavnik bonske vlade izjavil, da_ se sedaj po- a sambi on zastopa Nemč zznJL SKLft*. iorazumu]\tker nimf hobei irrna Nemčij|» naučiti sporazumu,\»ker nimfc Nobenega ugovora, «kar se tiče njegovega pomena in smotra». Pripomnil je, da so zahodni predstavniki pokazali «popolno razumevanje» za nemško stališče. Bonska vlada želi, naj bi predstavniki ZDA in Zahodne Nemčije ob podpisu sporazuma podali «formalno in jasno izjavo», ki bi nedvomno izključevala priznanje vzhodnonemške vlade. svetujejo z Londonom in Kakor poročajo iz Pekinga, je pekinška vlada poklicala v zunanje ministrstvo vse diplomatske predstavnike v Pekingu ter jim izročila pisma za njih vlade. Pisma imajo podpis predsednika vlade Cuenlaja in vsebujejo predlog, kakršnega je v sredo sporočila pekinška vlada, za sklicanje konference vseh predsednikov vlad v zvezi s prepovedjo jedrskih poskusov. Medtem nadaljujejo Kitajci o-stro kampanjo proti moskovskemu sporazumu. Clan kitajskega odbora za mir, ki je prišel danes v Tokio, da se od ponedeljka dalje udeleži zborovanja zn mir v Hirošimi, je izjavil: «Samo strahopetneži, ki so terorizirani zaradi ameriške jedrske politike, bodo sprejeli prevaro, ki jo predstavlja moskovski sporazum. Tà prevara, ki ne zadržuje ZDA pri nadaljevanju pjihcve vojne politike, temveč jim zagotavlja videz zakonitosti, šibi budnost narodov sveta in ustvarja utvaro o varnosti». Se pred začetkom konference v Hirošimi. ki se bo začela v ponedeljek, je prišlo do nesoglasij med japonskimi socialisti in komunisti, tako da so morali odložiti današnji pripravljalni sestanek. Socialisti zahtevajo resolucijo proti vsem jedrskim poskusom, komunisti pa zahtevajo resolucijo, naperjeno samo proti imperialistom. Japonski komunisti podpirajo Kitajsko v ideološkem a-1 sporu s Sovjetsko zvezo* treba zgraditi še pred zimo. Graditev bo omogočila nastanitev kakih IOO.COO prebivalcev, v glavnem aktivnih občanov. Predstavniki izvršnih svetov Slovenije in Hrvaške, ki so obiskali Skopje, so izrekli pripravljenost zgraditi del teh naselij. Tudi Beo. grad je pripravljen zgraditi del tega naselja. Kar se tiče urbanistične ureditve Skopja, pričakujejo prihod najuglednejših domačih in tujih strokovnjakov. V zveznem odboru za koordinacijo dela za pomoč prebivalcem Skopja so sporočili, da se preskrba prebivalstva z osnovni-mi živili izboljšuje. Sedaj obratuje v Skopju 89 prodajaln, bla-“> pa prodajajo tudi na kamio-,h, ki vozijo po mestu. Zbiranje pomoči za prizadeto makedonsko prebivalstvo se po vsej državi nadaljuje. Prav tako rihajajo v Beograd nove pošil.j-e pomoči, ki jo Rdeči križ in ruge organizacije iz raznih držav pošiljajo po jugoslovanskem Rdečem križu. Danes je bila na Brionih pod predsedstvom maršala Tita seja izvršnega komiteja ZKJ. Na dnev. nem redu je bila razprava o potresu v Skopju. S tem v zvezi je izvršni komite ZKJ ugotovil, da so jugoslovanski narodi pokazali ob tej priložnosti izredno solidarnost, požrtvovalnost in vso pripravljenost, da pomagajo ponesrečenemu prebivalstvu. Tudi ob tej priložnosti se je ponovno manifestirala enotnost in solidarnost. Na seji so še posebej poudarili napore in trud enot Jugoslovanske ljudske armade. Nato so bili sprejeti naslednji sklepi: ‘1. Potrebni so ukrepi, do se u-stvarijo nujno potrebni pogoji za čimprejšnjo usposobitev gospodarstva in drugih družbenih organov in služb za normalno delo in nadaljnji razvoj. 2. Zajamčiti je treba najpozneje do konca leta začasna stanovanja za delavce in uslužbence gospodarskih podjetij, družbenih ustanov in služb, pri čemer so potrebni vsi napori, da se čimprej odstranijo začasne in neugodne stanovanjske razmere, in da se ponovno združijo ločeni člani družin, 3. Izvršiti je treba vse priprave in zajamčiti potrebne pogoje, da se obnova in zgraditev Skopja opravi v najkrajšem času. 4. Naloge, ki jih zahtevata obnova in zgradite.- Skopja, se lahko uspešno opravijo le s skupnimi napori vse družbene skupnosti vseh delovnih organizacij in državljanov ob maksimalnih naporih za nadaljnji razvoj gospodarstva in dviga produktivnosti dela. 5. Za obnovo in zgraditev Skopja bodo zajamčeni potrebni viri sredstev, ki se bodo osredotočili v kreditni sklad, V ta namen je. treba čimprej sprejeti ukrepe za za-jamčenje pomoči drugih držav in mednarodnih organizacij, kakor tudi za najem inozemskih kreditov z ugodnimi pogoji. Sredstva kreditnega sklada je treba uporabljati na način, da se v najvišji meri spodbode zainteresiranost in pobuda meščanov Skopja za čim učinkovitejšo ekonomsko in hitro izgradnjo. Sprejeti je treba nujno potrebne ukrepe, da bi gradbena n druga industrija mogla čimprej izvršiti naloge za zgraditev Skopja, in zagotoviti tehnično pomoč za obnovitev mesta. 6. Z raznimi ugodnimi oblikami kreditiranja in dajanjem pomoči je treba omogočiti ponesrečenim meščanom, da obnovijo svoje gospodinjstvo in nabavijo vse potrebne predmete za osebno uporabo. 7. Skrb za izvajanje teh sklepov bodo prevzeli ustrezni organi federacije, republik in komun. dičnih presledkih sodelovala a-meriški načelnik glavnega štaba general Taylor in glavni inšpektor zahodnonemške vojske gene-tal Foertsch. McNamara je obiskal danes Kiel, zatem pa Stuttgart in Ham-burg, kjer bo jutri pregledal glavni štab in nekatere enote a-meriške sedme armade. Y nedeljo se bo vrnil v ZDA. «Mafilindo» MANILA, 2. — Zvedelo se je, da so indonezijski predsednik Sukamo, filipinski predsednik Ma-capagal in predsednik malajske vlade Rahman podpisali načelen sporazum o ustanovitvi federacije «Mafilindo», ki ga bodo sestavljale «velika Malaja», Filipini in Indonezija. Slika kaže skupino prebivalcev Skopja, ki so uspeli rešiti le nekaj malega izpod ruševin in so še vedno pod vtisom strahovite nesreče, ki so jo preživeli SPOROČILO SKGZ Zbranih 7 milijonov Včeraj so mladina in žene začele v osrednjem zbirnem centru v Trstu pregledovati in sortirati obleke, odeje, obutev in drugo blago, darovano za ponesrečence v Skopju. To delo b0 trajalo nekaj dni, ker gre za obsežne količine. Istočasno se nadaljuje nabiralna akcija na Tržaškem in Goriškem, tako v mestu kot po vaseh, z nezmanjšanim obsegom, saj je do sedaj zbrana vsota denarja presegla sedem milijonov lir. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllinilllitiiillllllllllllllllllUllllitlllllllllllillllilliilliiiilililinililliiMiiiiillIlHIIllllIlliulllIlllllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllIttlllUIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMiniHIIIIIIIIIIIIUIIIIIMIHII ZAKLJUČENO ZASEDANJE GL. ODBORA KD Odobrili so večinsko kompromisno resolucijo Hudi incidenti med fašisti na kongresu MSI Kompromisna resolucija K D vsebuje določene koncesije fanfanijevcem, sindikalistom in levičarjem in poudarja, da mora biti junijski štiristran-ski sporazum podlaga za novembrska pogajanja s socialisti - Prvi komentarji kompromisne resolucije - Prihodnja seja vlade bo v torek RIM, 2. — Sele peti dan po poročilu političnega tajnika KD Alda Mora se je zaključilo danes zasedanje glavnega odbora po burnem razpravljanju, s kompromisno resolucijo, ki jo je sam Moro predložil po sestanku s predstavniki sindikalistične «Obnove», Fanfanijeve ------------------- struje in struje levičarjev od «Baze». Za to resolucijo so glasovali pripadniki vseh omenjenih struj in dorotejci, to je velika večina glavnega odbora KD, razen pripadnikov Scelbo-ve struje «Ljudskega centri-zma» V sprejeti resoluciji se najprej poudarja, da se odobrava Morovo poročilo, kakor tudi njegovo delo v svojstvu- mandatarja za sestavo nove vlade levega centra v mesecu juniju. Resolucija podčrtuje, da v bistvu še vedno velja politični in programski sporazum, ki je bil dosežen 17. junija z ostalimi strankami levega centra ter da naj bo ta sporazum, «z umestnimi dopolnitvami in ob upoštevanju najnovejših vladnih izkušenj», podlaga za nadaljevanje razgovora med strankami. Nadalje se v resoluciji poudarja veljavnost sklepov kongresa KD v Neaplju in da je glavni odbor sklenil, naj se v novembru pogajanja obnovijo, potem ko bodo znani sklepi socialističnega kongresa z namenom, da se doseže «organska večina levega centra». Resolucija še prav posebej poudarja «jasno omejitev te večine na levo in na desno», ter da je potrebno to večino «brariiti s pomočjo jasnosti in odločnosti ostalih strank pred infiltracijo in spletkami KPI in pred vplivi drugih političnih sil izven večine». Glavni odbor naroča tajništvu KD in osrednjemu vodstvu sledeče: 1. Naj imenuje konrsijo* ki bo predložila vpdstvu formulacijo stališč KD glede osnovnih vprašanj, ki jih je treba rešiti; 2. naj tajništvo povabi centralno vodstvo, da skliče do oktobra vsedržavno organizacijsko konferenco; 3. svetuje političnemu tajniku, naj povabi k sodelovanju v vodstvu stranske sposobne člane KD in 4. glavni odbor poverja komisiji za reformo statuta nalogo, da za prihodnje zasedanje glavnega odbora pripravi dopolnilne predloge za uvedbo proporcionalnega volilnega sistema v KD. Takoj po zaključenem zasedanju glavnega odbora, so prvaki vseh štirih struj, ki so za resolucijo glasovale, izrabili novinarjem svoje zadovoljstvo In poudarili važnost sklepov. Fanfanijevski prvak Forla- Vojaško sodelovanje med ZDA in Bonnom BONN, 2. — Ob zaključku razgovorov, ki sta jih zadnje dni i-mela ameriški tajnik za obram; bo McNamara in zahodnonemški minister za'obrambo von Hassel, sò objavili sporočilo, ki pravi, da so ZDA in Zahodna Nemčija sklenile ustanoviti stalen skupen glavni štab za sodelovanje pri zgraditvi «tanka prihodnosti», za njegovo proizvodnjo v letih okoli 1970. Tank bo moral biti sinteza zadnjjh odkritij «glede gibčnosti. sile in oklepa». Med razgovori so še posebej govorili o vprašanjih tehničnega sodelovanja in vojaške taktike. Skupni glavni štab, ki ga bodo ustanovili, bo imel nalogo pripraviti sistem, ki se bo lahko izvajal za primer vojne. Ministra sta izrazila željo, naj bi se pozneje pridružile tej naiogi tudi druge države. Kar se tiče tehničnega sodelovanja, sta se ministra sporazumela o programu raziskav, k. jih sporočilo ne omenja. Glede delovanja atlantskega zavezništva, menita ministra, da j- potrebno okrepiti ga, zlasti kar se tiče vojaških sredstev ZDA in Zahodne Nemčije. RVimno bodo začeli proučevanje «prednje o-brambe». Pri tem bosta v perio- SEGNIJEV OBISK V BONNU ZAKLJUČEN VEČURNI RAZGOVORI SEGNIJA Z LUEBKEJEM IN ADENAUERJEM Segni je obiskal tudi predstavnike italijanskih delavcev v Koelnu - Predsednik republike se vrača danes v Rim BONN, 2. — Z današnjim dnem se je dejansko zaključil uradni obisk predsednika italijanske republike Segnija v Zahodni Nemčiji in jutri zjutraj se bo s svojim spremstvom vrnil v Rim. Danes se je Segni najprej sestal s predsednikom Zvezne nemške republike Luebkejem ter z njim vodil enourni uradni razgovor. Nato pa se je sestal s kanclerjem Adenauerjem — najprej četrt ure na štiri oči,, potem pa v palači Schauttiburg vodil dve ih pol urne razgovore, pri katerih so sodelovali tudi: oba zunanja ministra Piecioni in Schroeder, kakor tudi pred kratkim obsojeni državni tajnik v uradu kanclerja Globke in ' še dva podtajnika v zunanjem ministrstvu. Iz izjav podtajnika za informacije von Haseja so med razgovori obravnavali tri vprašanja: moskovski jedrski sporazum, gospodarsko in politično integracijo Evrope ter dvostranske odnose med Bonnom in Rimom. Glede sporazuma v Moskvi je von Huse dejal, da so predstavniki Italije «pokazali razumevanje za težave Zvezne nemške republike predvsem spričo nevarnosti, do katere lahko pride zaradi pristopa tretjih držav v moskovskem sporazumu», ker tak pristop utegne «povzročiti postopno popuščanje glede priznanj» Vzhodne Nemčije»; a «z italijanske strani se ne misli spreminjati stališče rimske vlade, da Vzhodno Nemčijo ne prizna». Teda na vprašanje nekega novinar- ja je von Hase pozneje dejal, da njegova vlada ne zavrača svojega pristopanja k moskovskemu sporazumu ter pri tem ponovno poudaril posledice pristopanja tretjih držav. Glede politične in ekonomske integracije Evrope je von Hase dejal, da se v vseh vprašanjih predstavniki obeh držav popolnoma strinjajo. Glede dvostranskih odnošov pa so na razgovorih sklenili, da bodo zboljšali predvsem kulturne in ekonomske odnose, bonska vlada pa bo poskrbela za boljše pogoje italijanskih delavcev v Nemčiji. . • Končno je von Hase na vprašanja novinarjev izjavil, da glede večstranske jedrske sile NA TO bonska vlada sodeluje pri razgovorih strokovnjakov v Wa-shiirgtonu, ker se načelno strinja, da je «vsaka oblika večstranskega sodelovanja pozitivna». Po svečanem kosilu, ki ga je priredil italijanskim gostom A-denauer, je Segni odpotoval v Koeln, kjer je govoril okrog 2090 italijanskim delavcem, ki predstavljajo okrog 300.000 svojih rojakov, ki so zaposleni v Zahodni Nemčiji. Pred njim pa sla govorila še italijanski poslanik Ovidotti in italijanski generalni konzul v Koelnu. Po povratku v Bonn sta Segni in soproga priredila gostiteljem svečano večerjo, med katero so bile izmenjane zadevne zdravice. ni je pri tem poudaril, da je bilo razčiščuje, ki «smo ga zahtevali, jasno, odkrito in lojalno» ln da je dosežena politična linija KD sedaj «bolj jasna, okrepljena in podprta s prepričanjem, ki je bolje definirano in -izraženo». Podobne izjave sta dala tudi levičar Galloni in sindikalist Donat Cattin. Od ostalih strank pa so kompromisno resolucijo komentirali doslej samo Saragat, Mario Alleata iz vodstva KPI ter voditelj leve struje Vecchietti. Saragat je dejal, da so iz tega splošnega «sporazuma okrog politike Alda Mora izključeni samo desničarski demokristjani» ter da je Morova politika «najbolj veljavna za konkretno obnovo politike levega centra». Končno je poudaril, da ne more «danes nihče dvomiti v voljo KD, da gre naprej in vsi z zaupanjem pričakujejo socialistični kongres, s katerega more oriti beseda, ki bo omogočila sestavo vlade z resnim ln odgovornim programom za vso zakonodajno dobo». Komunistični prvak Alleata pa je dejal, da je Moru ponovno u-spelo «formalno zopet ustvariti enotnost stare neapeljske večine S pomočjo kompromisa, pri čemer pa ostanejo programske izbire še vedno dvomljive ter nudi nekate-re koncesije Fanfaniju in levičarskim strujam na organizacijskem terenu in v notranjem življenju strahke ter ustvarja zanje ugodnejše pogoje v borbi proti absolutni oblasti dorotejcev». Na-to je Alicatg poudaril, da znotraj KD «ne gre za vprašanje izbire za ali proti levemu centru temveč za vprašanje izbire programske vsebine in splošne politične perspektive,; v kateri je lahko taka formula zasidrana». Vecchietti pa je kompromisno resolùctjo zelo odločno obsodil. Dejal je. da ima KD sedaj tri političpe linije: Scelbovo, . ki je proti levemu centru; strujo, ki I; - mlačno zagovarja levi center »— dorotejsko, in linijo, ki jo zagovarjata Fanfani in Pastore, to je levi center, ki ima za smoter «ohranitev kapitalističnega sistema in borbo proti komunizmu». Po njegovem mnenju bi se no-vembrski razgovori — kakršne želi Moro — «končali s kakim stolčkom za kakega socialističnega avtonomista, hkrati pa z __ likvidacijo zgodovinske vloge PSI». Na fašističnem kongresu MSI v Rimu je prišlo med delegati sedanjega Micchelinijevega vodstva in voditelji Almirantejeve opozicije do hudih incidentov, ki s« se celo dvakrat ponovili. Do incidentov je prišlo tudi na tribuni za občinstvo. Nekega fašističnega mladinca so celo s pestmi pretepli, ker je hotel pomiriti tiste, ki so s tribune kričali na govornike. Značilno je, da so za red skrbeli mladinci, ki so bili oblečeni v zelene srajce. Ko je hotel fašistični pretepeni mladinec pobegniti, je padel po stopnicah in se ranil. Nato so ga še z nekim drugim fašistom, ki je bil prav tako pretepen in ranjen odpeljali v ambulanto. Fašistični kongresisti so razpravljali danes o poročilu političnega tajnika MSI Michellimja, ki je dejal, da je «od leta 1960 MSI edini in giavni objekt napadov antifašističnih sil, ki v teh dneh praznujejo svojo jalovo 20» letnico». Med razpravo, med katero je Michetlinijevo vodstvo najbolj napadal tekmec Angioy, je prišlo še večkrat , do nemirov m incidentov, tako da je bil kon- gres mnogokrat prekinjen, nadaljeval se bo pa jutri. Seja vlade je bila sklicana za torek 6. t.m. ob 10. uri v palači Chigi. Po dolgih petih dnevih precej burnega razpravljanja se je včeraj zaključilo z odobritvijo kompromisne resolucije zasedanje glavnega odbora Krščanske demokracije. Za resolucijo je glasovala ogromna večina članov glavnega odbora, in sicer pripadniki vseh štirih struj — dorotejske, fanfanijevske, sindikalistične in levičarske — proti pa samo pristaši Scelbove struje «ljudskega centri-zma». Resolucija odobrava Morovo poročilo in njegov predlog, da se v novembru obnovijo pogajanja s socialisti, toda na podlagi junijskega štiristranskega sporazuma. ki ga je — kot .je znano — CK PSI zavrnil in Moru onemogočil sestavo vlade levega centra. Hkrati pa resolucija daje nekatere koncesije trem strujam, ki so levo od dorotejcev, ter jim omogoča ugodnejše pogoje za njihovo uveljavljenje v prihodnosti znotraj KD. Kompromisna resolucija je poleg socialističnega dokumenta avtonomistov drugi najvažnejši element za novembrska pogajanja o sestavi prihodnje vlade levega centra. Med ostalimi dogodki so še vedno v ospredju pozornosti priprave za podpis sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov. Dean Rusk in lord Home bosta prispela danes v Moskvo, kjer bosta v ponedeljek podpisala skupno z Gromikom omenjeni sporazum. Sestala se bosta tudi s Hruščovom in bosta nadaljevala pogajanja o nadaljnjih ukrepih za mednarodno pomirjenje. S tem v zvezi se nadaljuje prekanjena akcija Bonna, da bi ustvarjal cim večje težave in preprečil nadaljnje sporazumevanje, prav tako kakor se nadaljuje kitajska kampanja proti sporazumu. Kar se tiče stališča Francije, pa objavljajo moskovske «Izvestija» članek, v katerem ponovno obsojajo de Gaullovo politiko in dodajajo. da de Gaullova tiskovna konferenca kaže, da se general še dalje naslanja na «os militaristov» in da naslanja vedno svoje upanje «na negotovo zavezništvo tistih. ki so popolnoma brezbrižni za usodo Francije. V Varnostnem svetu razpravljajo o rasni diskriminaciji v Južni Afriki. Afriške države zahtevajo sankcije proti Južni Afriki in ukinitev pošiljanja orožja. Stališče ZDA je zopet dvoumno, kakor je bilo med razpravo proti Portugalski. Ameriški predstavnik je napovedal ukinitev ameriških dobav orožja Južni Afriki šele ob koncu leta in se je izrekel proti sankcijam. Kmalu zatem pa je sporočil, da bi utegnili revidirati sklep o ukinitvi dobav orožja, če bi «obrambne potrebe svobodnega sveta to narekovale». Na splošno se ugotavlja, da zahodne države ne bodo storile nič takega, kar bi omogočilo domačemu prebivalstvu v Južni Afriki, da bi prišlo do važne besede, kajti sedanja oblast jim zagotavlja obvladanje strateških pomorskih poti okoli Afrike.